Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2014 z dne 6. 1. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2014 z dne 6. 1. 2014

Kazalo

28. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka, stran 87.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka – UPB (Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28. redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka
1. Uvodne določbe
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. (št. projekta 585, oktober 2013). V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. Okoljsko poročilo je izdelal Geateh, d.o.o. (št. projekta OP 145/10, oktober 2011), dodatek k okoljskemu poročilu pa Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine (št. projekta 010-2010-PSP, avgust 2010).
(2) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
(3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
– koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(4) Izvedbeni del OPN določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Besedilo odloka obsega naslednja poglavja:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1. izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2.2. zasnova prostorskega razvoja občine,
2.3. zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
2.4. usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,
2.5. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče,
2.6. usmeritve za razvoj v krajini,
2.7. usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
2.8. usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
3. Izvedbeni del
3.1. enote urejanja prostora,
3.2. območja namenske rabe prostora,
3.3. prostorski izvedbeni pogoji,
3.4. načini urejanja prostora.
4. Prehodne in končne določbe.
5. Priloga 1: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
6. Priloga 2: Seznam enot in podenot urejanja prostora z načinom urejanja in namensko rabo po naseljih.
(3) Grafični prikazi OPN obsegajo:
1. Strateški del
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|01  |2.1.1.  |Zasnova prostorskega razvoja         |(M 1:      |
|    |        |                                     |50.000)    |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|02  |2.1.2.1.|Zasnova gospodarske javne            |(M 1:      |
|    |        |infrastrukture – prometna            |50.000)    |
|    |        |infrastruktura                       |           |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|03  |2.1.2.2.|Zasnova gospodarske javne            |(M 1:      |
|    |        |infrastrukture – vodovodno omrežje   |50.000)    |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|04  |2.1.2.3.|Zasnova gospodarske javne            |(M 1:      |
|    |        |infrastrukture – kanalizacijsko      |50.000)    |
|    |        |omrežje                              |           |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|05  |2.1.2.4.|Zasnova gospodarske javne            |(M 1:      |
|    |        |infrastrukture – energetska          |50.000)    |
|    |        |infrastruktura                       |           |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|06  |2.1.3.1.|Usmeritve za razvoj poselitve        |(M 1:      |
|    |        |                                     |50.000)    |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|07  |2.1.3.2.|Usmeritve za razvoj v krajini        |(M 1:      |
|    |        |                                     |50.000)    |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
|08  |2.1.3.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe |(M 1:      |
|    |        |zemljišč in prostorskih izvedbenih   |50.000)    |
|    |        |pogojev                              |           |
+----+--------+-------------------------------------+-----------+
2. Izvedbeni del
+----+----------------------------------------------+-----------+
|1   |Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste|M 1: 50.000|
+----+----------------------------------------------+-----------+
|2   |Pregledna karta občine s prikazom osnovne     |M 1: 25.000|
|    |namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske |           |
|    |javne infrastrukture                          |           |
+----+----------------------------------------------+-----------+
|3   |Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne|M 1: 5.000 |
|    |oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in |           |
|    |prostorskih izvedbenih pogojev                |           |
+----+----------------------------------------------+-----------+
|4   |Prikaz območij enot urejanja prostora in      |M 1: 5.000 |
|    |prikaz javne gospodarske infrastrukture       |           |
+----+----------------------------------------------+-----------+
3. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev OPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo.
4. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja (avtohtona vegetacija).
2. Bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9838.
3. Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
5. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
6. Enodružinska gradnja je območje prostostoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v isti stavbi na eni gradbeni parceli.
7. Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim oziroma največ dvema stanovanjema.
8. Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (1 – eno nadstropje, 2 – dve nadstropji …), mansarda (M).
11. Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju: FI) je razmerje med bruto etažno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov in odprtih teras. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,20 m.
12. Faktor odprtih zelenih površin (v nadaljevanju: FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za ekološke otoke – zbiralnice nenevarnih odpadkov) ter celotno površino gradbene parcele.
13. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente, ter površino gradbene parcele. V faktor zazidanosti gradbene parcele se štejejo tudi tlorisne projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča.
14. Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju: GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v skupni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
15. Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.
16. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
18. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
19. Izkoriščeno podstrešje (v nadaljevanju: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,40 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken in pultnimi okni.
20. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in z enako kritino kot osnovna streha.
21. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
22. Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
23. Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).
24. Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja.
25. Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za etažo. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken, pultnih oken in frčad.
26. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
27. Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.
28. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.
29. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
30. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
31. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt.
32. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
33. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.
34. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
35. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
36. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
37. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
38. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
39. Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.
40. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščenim terenom ali največ 1,40 m nad njim. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 1,40 m nad raščenim terenom.
41. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) je določen z veljavnim zakonom s področja graditve objektov.
42. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
43. Regulacijske linije ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni lasti, in sicer so regulacijske linije:
– regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju: RL), ki določajo linije drevoredov,
– gradbene linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linije, katerih novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jih dotika ali pa je odmaknjen od njih v notranjost gradbene parcele.
44. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se velikost bistveno ne spremeni, spreminjajo pa se objektovi konstrukcijski elementi in zmogljivost ter se izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10 %.
45. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,50 m ga lahko presegata dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
46. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
47. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
48. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
50. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
51. Urbana oprema:
– nadkrita čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
– javna kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa;
– javna telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim lokalnim omrežjem;
– skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom;
– montažna sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna površina do 20 m², višina pa do 4 m;
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²;
– obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².
52. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
53. Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
54. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
55. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.
56. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna območja.
57. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna, zaradi česar se oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem.
58. Vrstna hiša je niz stanovanjskih stavb z enim stanovanjem, ki se medsebojno stikajo z dvema fasadama in so zgrajene v nizu najmanj treh enot zaporedno.
59. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
60. Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin.
61. Začasni objekt je lahko:
– odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata),
– kiosk oziroma tipski zabojnik,
– pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m),
– oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov),
– cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni),
– začasna tribuna za gledalce na prostem
– oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje.
62. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za gradnjo katerega je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.
63. Zbiralnica odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit ali nepokrit prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.
64. Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih le-ta sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se le-te tudi začasno skladiščijo.
65. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in državne statistike.
2. Strateški del OPN občine Škofja Loka
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
Občina Škofja Loka je povezana z območji sosednjih občin na naslednjih področjih:
– varstvo vodnih virov, oskrba s pitno vodo in varstvo pred visokimi vodami (občine Gorenja vas - Poljane, Kranj, Železniki),
– reševanje dispozicije komunalnih odpadkov z občinami funkcijske regije Gorenjske,
– reševanje primestnega javnega prometa (občine Ljubljana, Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki),
– umeščanje regionalnih kolesarskih povezav (občine Medvode, Kranj, Gorenja vas - Poljane, Železniki),
– urejanje rekreacijskih površin smučišča Stari vrh (občina Gorenja vas - Poljane),
– urejanje novih cestnih povezav proti Kranju (občina Kranj),
– urejanje cest v okviru četrte prioritetne razvojne osi predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja,
– priključevanje škofjeloške regije na državni avtocestni sistem.
6. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja so opredeljeni z upoštevanjem stanja, teženj v prostoru z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.
(2) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja:
– Skladen in vzdržen prostorski razvoj Občine Škofja Loka po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.
– Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter izvajanju varstvenih režimov.
– Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine.
– Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Za krepitev vloge Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč se zagotavljajo tudi nove površine, ki bodo prispevale h krepitvi urbane strukture naselij.
– Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih stanj v prostoru.
– Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za njihov razvoj. Večje gospodarske cone se v prihodnjem gospodarskem razvoju koncentrirajo na območju Škofje Loke v navezavi na obstoječi in predvideni sistem obvoznih in povezovalnih cest. V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti razvijajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti.
– Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave.
– Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva, lastnikov gozdov in prostorskega urejanja.
– Prizadevanje za kvaliteten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega območja Občine Škofja Loka. Prizadevanje za urejanje novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvaja tudi ukrepe za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih.
– Prizadevanje za razvoj, izboljšave in vzdrževanje prometnega omrežja na vseh območjih z izgradnjo obvoznic Škofje Loke in nove cestne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu omrežju je ena izmed pomembnejših nalog občine.
– Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture. Komunalno se opremlja vsa zemljišča znotraj poselitvenih območij.
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč.
– Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.
(3) Cilji na področju poselitve:
– Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.
– Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
– Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se sanira.
– Območja avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve.
– V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše širitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
– Omogoča se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
– Kot središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno razvijalo mesto Škofja Loka z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino.
– Novo poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
(4) Pri načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina:
– zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja,
– zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših programov in ekološko sprejemljivih posegov,
– spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje (neprofitna in profitna stanovanja) z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, predvsem na območju Škofje Loke in v lokalnih središčih,
– spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih,
– spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
– zagotavljala površine za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva,
– zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
– spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture,
– omejevala gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta in v lokalnih središčih, ki bi škodila razvoju mesta,
– izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih,
– izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in njihovo opremo,
– izboljševala razmere za šport in rekreacijo,
– zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo,
– spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost,
– spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb.
(5) Cilji na področju gospodarske javne infrastrukture:
– Sanacija obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture, pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve.
– Spodbujanje širitve plinifikacije znotraj obstoječih poselitvenih območij ter dolgoročno zagotavljanje pogojev za zagotovitev oskrbe s plinom iz samostojnega kraka prenosnega plinovoda (Medvode–Reteče–Trata).
– Izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa na območju Škofje Loke z zagotovitvijo prostorov za postajališča, ureditvijo prestopnih točk in ureditvijo obračališč za avtobuse.
– Zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in se pelji v naseljih ob železniški progi Jesenice–Ljubljana.
– Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi, upravnimi, stanovanjskimi itd.).
– Izgradnja južne in severne obvoznice Škofje Loke.
– Umestitev nove prometne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu sistemu izven obstoječih poselitvenih območij.
– Izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana).
(6) Cilji na področju krajine:
– Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
– Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.
– Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
– Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
– Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.
– Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri.
– Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov.
– Varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
(2) Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.1.: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50.000).
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bo razvijalo območje mesta Škofja Loka kot nosilca prostorskega razvoja občine z zaledjem. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezana naselja s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti.
(2) Pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo se bo krepilo z notranjim zgoščevanjem obstoječih površin, širitvami za potrebe razvoja centralnih in družbenih dejavnosti in ureditve prometa.
(3) Lokalna oskrbna središča (Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart ter Brode - Gabrk) se bodo intenzivneje krepila in razvijala tam, kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe posameznih dejavnosti.
(4) Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.
9. člen
(prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije)
(1) Občina Škofja Loka bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske in Ljubljanske urbane regije.
(2) Občina bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora.
(3) Glede na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja:
– mesto Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s turistično-rekreativnim zaledjem mesta (območje Lubnik, območje Ožbolt – Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka),
– območje Stari vrh s smučiščem se razvija kot drugo večje turistično rekreativno jedro občine,
– območje turizma – Visoko pri Poljanah.
10. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti v krajini, prednostna območja za razvoj kmetijstva)
(1) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(2) Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
(3) Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja, kjer so za to ustrezni pogoji.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna gora.
(5) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) se bo spodbujalo kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
11. člen
(prednostna območja za razvoj gozdarstva)
(1) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
(2) Območje z osnovno namensko rabo gozd je razdeljeno na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo.
– Gozdni rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.
– V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
– Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(3) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
12. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Občina Škofja Loka bo razvijala policentrično omrežje naselij v okviru občine in regije. Razvijalo se bo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki so generator razvoja svojega zaledja, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, delovnih mest, storitev in znanja.
(2) Glede na vlogo v omrežju naselij Občine Škofja Loka se bodo naselja razvrščala v naslednje kategorije središč:
+----------------------+----------------------------------------+
|Vloga/rang naselja    |Naselje                                 |
+----------------------+----------------------------------------+
|Središče regionalnega |Škofja Loka s funkcionalno povezanimi   |
|pomena/občinsko       |naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter,    |
|središče – urbano     |Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc,        |
|naselje               |Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal  |
|                      |in zaselek Zabrajde                     |
+----------------------+----------------------------------------+
|Pomembnejše lokalno   |Reteče z Gorenjo vasjo                  |
|središče – urbano     |                                        |
|naselje               |                                        |
+----------------------+----------------------------------------+
|Lokalno središče –    |Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart, Brode |
|podeželsko naselje    |– Gabrk                                 |
+----------------------+----------------------------------------+
|Ostala naselja        |Bodovlje, Dorfarje, Godešič, Log nad    |
|                      |Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, |
|                      |Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom,   |
|                      |Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna  |
|                      |Gora, Lipica, Moškrin, Sv. Tomaž,       |
|                      |Zgornja Luša, Ševlje, Hosta, Zminec,    |
|                      |Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob Sv.      |
|                      |Florijan nad Škofjo Loko, Gabrška Gora, |
|                      |Kovski Vrh, Pozirno, Podpulfrca, Rovte  |
|                      |v Selški dolini, Sopotnica, Staniše,    |
|                      |Stirpnik, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib,   |
|                      |Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara,     |
|                      |Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah,     |
|                      |Papirnica, Sv. Andrej                   |
+----------------------+----------------------------------------+
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je Ljubljana–Škofja Loka–Kranj, Ljubljana–Škofja Loka–Železniki preko Petrovega Brda na severno Primorsko ter Ljubljana–Škofja Loka–Gorenja vas preko Cerknega na severno Primorsko ter prek Žirov na Notranjsko.
(2) Čez območje Občine Škofja Loka poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda z Italijo, torej od Robiča, preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.
(3) Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem.
(4) Občina Škofja Loka nima neposredne navezave na državno avtocestno omrežje.
(5) Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah in predstavlja povezavo z Ljubljano in Kranjem.
(6) Pri povezovanju v občini in z drugimi območji se bo pospeševal javni cestni in železniški promet.
(7) Razvijalo se bo omrežja kolesarskih poti in pešpoti.
14. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Ohranjanje območij prepoznavnih naravnih kvalitet.
(2) Glede na kulturno in simbolno prepoznavnost določenega zaključenega območja, ki temelji na prisotnosti in številu oziroma gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti, pa tudi že uveljavljenih kategorijah varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora, so v Občini Škofja Loka naslednja posebna območja prepoznavnosti:
1. Območja regionalne prepoznavnosti:
– Križna gora,
– Kamnitnik,
– Dobrave,
– dolina Poljanske Sore,
– Krancelj in Stari grad,
– dolina spodnje Selške Sore,
– Reteške loke.
2. Območja lokalne prepoznavnosti:
– Lubnik,
– parcelacija na Sorškem polju,
– Sora (vodni in obvodni prostor),
– celki v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju.
3. Kot območja prepoznavnih naravnih kvalitet se smatrajo tudi:
– območja nižinskih gozdov na Sorškem polju z zaledjem,
– potoki Suha, Hrastnica, Sovpat, Virloški potok, Dragobaški potok, Črnovški potok, Udečkarica,
– Moškrinska grapa, Potoška grapa (zgornji tok), Sopotniška grapa, Bodoljska grapa.
4. Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost škofjeloškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), dobrave, ostanki ravninskega gozda, kmetijski svet na grebenih in prisojnih pobočjih, kmetijski svet, obdan z gozdom (celki), drobno členjena kmetijska krajina ravnin z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična kmetijska krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki ob naseljih, omejki in živice, cerkve na lokalnih vrhovih in pobočjih.
5. Območja, kjer so v veliki meri še ohranjene prepoznavne grajene kvalitete območja, so:
– območje Breznice pod Lubnikom, Visokega, Križne Gore,
– med tovrstna območja se uvrščajo še vsa tista območja, ki imajo izjemno doživljajsko in identifikacijsko vrednost.
6. Kot grajena kvaliteta se smatrajo:
– Stara Loka,
– staro mestno jedro z gradom,
– deli Puštala,
– Breznica pod Lubnikom,
– Brode (vaško jedro),
– Lipica.
(3) Usmeritve za varstvo in vključevanje kulturne dediščine:
– Prostorski razvoj občine se usmerja v varovanje območij prepoznavnih grajenih kvalitet, celostno varstvo kulturne dediščine, značilno naselbinsko, arhitekturno tipologijo in morfologijo. Dediščino se vključuje v razvoj turizma. Objekte in območja kulturne dediščine se ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
– Pri izdelavi izvedbenih aktov se upošteva sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v strokovnih podlagah za kulturno dediščino. Strokovne podlage so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta.
– Pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru je treba upoštevati vse zvrsti kulturne dediščine. Kulturno dediščino je treba v največji možni meri varovati na mestu samem. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni.
– Na območjih arheološke dediščine se pred destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, rigolanje, gradnje različnih objektov itd.) varuje zlasti arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami ter prostorski in vsebinski kontekst najdišča. Arheološko dediščino je treba pri načrtovanju prostorske rabe varovati v celoti. Raba tal na arheoloških območjih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se novi posegi znanim arheološkim najdiščem načeloma izogibajo.
– Pri objektih stavbne dediščine se varuje zlasti: tlorisna in višinska zasnova, gradivo, oblikovanost zunanjščine (arhitekturno členitev, strešine, kritino, barvo itd.), komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo okolico z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin ter odnos do drugih objektov na parceli in do drugih stavb. Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru, brez motečih prvin.
– Pri objektih memorialne dediščine se varuje zlasti avtentičnost lokacije, materialno substanco in fizično pojavnost objekta ter vsebinski prostorski kontekst območja z okolico.
– Na območjih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje zlasti kompozicija zasnove in strukturne poteze, kulturne (grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema) in naravne (vegetacija, voda, relief) sestavine ter podoba v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor. Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje.
– Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne in kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino.
– Poleg objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine oziroma njeno vplivno območje, ki je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v vplivnem območju načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno dediščino.
(4) Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti:
– Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja.
– Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
– V Občini Škofja Loka je 13 zavarovanih območij, ki so vsa kategorizirana kot naravni spomeniki. Med njimi so območja podzemeljskih vrednot (Lubniška jama in Kevdrc; Marijino brezno, Migutovo brezno in Gipsova jama), del reke Sore s pritoki in terasami, Hudičeva brv (tesen v ploščatih apnencih), grajski park z lipovim drevoredom ter več zavarovanih dreves, skupin dreves in drevoredov v občini. Največ zavarovanih območij je v naselju Škofja Loka, zlasti v njenem starem mestnem jedru. Naravni spomeniki v urbani krajini so posebej vredne krajinsko-ekološke prvine, ki imajo poleg značilnosti, zaradi katerih so varovani z naravovarstvenim statusom, še posebej poudarjeno ekološko, socialno in strukturno funkcijo, zato je ravnanje s tem prostorom še toliko bolj občutljivo.
– Za zavarovanje so predlagana štiri območja: Sovpat, Reteške loke, Škofja Loka – hrastov gozd in Reteče – del opuščene gramoznice.
– Na območju Občine Škofja Loka je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinska geomorfološka, geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota.
– Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
– Habitatni tipi se v ugodnem stanju ohranjajo tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji.
– Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so možni vsi posegi in dejavnosti, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranjajo naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
– Na območjih Nature 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
– Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
– Na območja Nature 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
15. člen
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
Za celostno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za:
– širše območje mesta Škofja Loka,
– območje naselja Reteče z Gorenjo vasjo.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
16. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala tako, da se bo preprečilo onesnaževanje in zmanjševalo obremenjevanje vodotokov in drugih naravnih vrednot.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zvez.
(3) Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje.
(4) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati sprejete varovane koridorje in predpisane varovalne pasove ter zakonite pogoje upravljavcev posameznih objektov in naprav javne infrastrukture.
(6) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje skladno z državnimi in občinskimi predpisi.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Cestno omrežje
– Omrežje državnih cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov.
– Za boljšo povezavo in razbremenitev prometa skozi mesto Škofja Loka sta predvideni izgradnji južne in severne obvoznice.
– Varuje se cestnoprometne koridorje, in sicer proti Kranju in Ljubljani s predvideno prestavitvijo glavne ceste na severni rob naselja Reteče ter navezavo na avtocestno omrežje.
– Za povezavo na širšo prometno mrežo, predvsem zaradi razbremenitve tovornega prometa skozi naselja na relaciji Kranj–Škofja Loka–Jeprca, se predvidi nova prometna povezava od naselja Trata oziroma industrijske cone do naselja Meja v Mestni občini Kranj.
– Mreža občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev.
– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Znotraj naselij se promet umirja s primernimi ukrepi.
(2) Železniško omrežje
– Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah. Zaradi dislociranosti železniške postaje izven centra občinskega središča oziroma le dveh železniških postaj je železnica premalo izrabljena, večjo uporabo predvsem v potniškem prometu omejuje neustrezna progovna kapaciteta, zato je nujna izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) in rekonstrukcija železniške postaje Škofja Loka, v sklopu katere se uredijo ustrezni dostopi na perone, potrebne prometne in parkirne površine za ureditev prestopa med različnimi načini prevoza potnikov (osebni avtomobili po načelu parkiraj in se pelji, avtobus, taksi, kolo) in tovora (tovorno vozilo).
– Predvidena je preureditev postajališča v Retečah z ureditvijo dostopa do postajališča in ureditev mirujočega prometa (parkiranje in ustavljanje osebnih avtomobilov in koles za potrebe prestopa potnikov).
(3) Kolesarske poti in pešpoti
– V skladu z usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in Ljubljane preko Medvod v Poljansko in Selško dolino.
– Regionalna oziroma rekreacijska kolesarska mreža poteka:
– iz smeri Kranja po lokalnih cestah vzporedno z regionalno cesto Kranj–Škofja Loka,
– iz smeri Ljubljane po lokalni cesti Goričane–Hosta–Puštal,
– iz smeri Poljan nad Škofjo Loko v največji meri vzporedno z regionalno cesto,
– iz smeri Železnikov ob regionalni cesti oziroma ob severni obvoznici.
– V okolici Škofje Loke ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju je vzpostavljen sistem kolesarskih poti, ki so namenjene rekreaciji in se povezujejo v krožno transverzalo. Kolesarske površine se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih površin.
– Za ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji, kjer pomembnejše poti prečkajo cesto z gostejšim motornim prometom. Poudarek je na ureditvi ustrezne kolesarske infrastrukture na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica.
(4) Javni potniški promet
– Za izboljšanje javnega potniškega prometa, ki se odvija po cestnem in železniškem omrežju, se uredijo prestopne točke (postaje, postajališča) med različnimi načini prevoza potnikov (vlak, avtobus, taksi, osebni avtomobil, kolo) in spremljajočimi dejavnostmi (oskrba) in parkirišči (sistem parkiraj in se pelji). Postajališča se z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti razporedijo in kakovostno uredijo glede na poselitev.
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (M 1:50.000).
18. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekomunikacijsko omrežje je v Občini Škofja Loka zadovoljivo urejeno. Na območju Občine Škofja Loka so omogočene storitve klasične telefonije, ISDN, ADSL, interneta, centreksa, modemskih povezav, optičnih povezav, širokopasovnega omrežja ATM. Občina Škofja Loka je pokrita tudi z GSM-signalom. S sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.
(2) Na območju Občine Škofja Loka se predvideva izgradnja TK-omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na vseh poselitvenih območjih v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(3) Na območju Občine Škofja Loka se nahaja več telefonskih central s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki.
(4) Na območju Občine Škofja Loka se nahajata dva RTV-oddajnika (Lubnik, Kovski vrh), ki skupaj z RTV-oddajniki v neposredni bližini (Selca, Miklavška gora) ustrezno pokrivata območje Občine Škofja Loka.
(5) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav operaterjev sta izgrajeni omrežji GSM in UMTS. Bazne postaje različnih operaterjev se bo združevalo v skupne bazne postaje, ki se jih umesti v prostor tako, da ne bodo vizualno izpostavljene ter ne bodo imele negativnih vplivov na okolje.
(6) Pri obnovah cest in ostale infrastrukture se predvidi sočasno gradnjo nove ali posodobitev obstoječe kabelske kanalizacije za omrežje zvez, če za to obstaja prostor in so zagotovljeni vsaj minimalni odmiki med vodi posamezne infrastrukture.
19. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Električno omrežje
– Na območju Občine Škofja Loka se nahajajo naslednji prenosni daljnovodi:
– DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo,
– DV 2x110 kV Kleče–Škofja Loka, Kleče–Okroglo I,
– DV 110 kV Kleče–Okroglo II,
– DV 110 kV Škofja Loka–Železniki.
– Na območju občine je predviden DV 2x400 kV Okroglo–Udine, katerega trasa še ni določena.
– Za vse obstoječe prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija.
– Oskrbo z električno energijo je treba v poselitvenih območjih postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji).
– Na območju Občine Škofja Loka se nahaja razdelilna transformatorska postaja RTP 110/20 kV Škofja Loka 110/10/20 kV, ki je vključena v 110 kV omrežje dvostransko, iz RTP 220/110/35 kV Kleče in RTP 400/110 kV Okroglo.
– Distribucijsko omrežje na območju Škofje Loke je skoraj v celoti 20 kV.
– Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije.
(2) Male hidroelektrarne
– V Občini Škofja Loka deluje hidroelektrarna HE Škofja Loka ter nekaj malih hidroelektrarn (ki ne prispevajo bistveno k zmanjšanju porabe električne energije iz distribucijskega omrežja).
– Na vodotokih se bo lahko gradilo nove energetske objekte, če interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave.
(3) Plinsko omrežje
– Na območju Občine Škofja Loka poteka prenosni plinovod Kranj–Škofja Loka, na katerega se navezuje lokalno plinovodno omrežje.
– Oskrba s plinom se skladno s predpisi s področja energetike dolgoročno spodbuja na poselitvenih območjih mestnega in primestnega značaja. Spodbuja se povečanje rabe zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje in aktiviranje čim večjega števila obstoječih plinskih priključkov.
– Širitev plinovodne infrastrukture je predvidena predvsem do naslednjih poselitvenih območij:
vzhodni del Trate z obrtno in industrijsko cono ter z vasjo Trata, Pod Plevno, plinifikacija Centralne čistilne naprave Suha, območja Grenca, notranje območje naselij: Virmaše, Sv. Duh, Dorfarje, Kamnitnik, Stara Loka, Trnje in Virlog. Dokonča se plinifikacija Puštala. Območje Reteč, Gorenje vasi in Godešiča se plinificira hkrati z izgradnjo povezave plinovoda od Trate do Medvod.
– Za poselitvena območja, ki so oddaljena od obstoječe javne plinovodne mreže, se zemeljski plin predvidi kot alternativni energent.
– Kot rezervni vir oskrbe z zemeljskim plinom in za zagotovitev dveh neodvisnih prenosnih oskrbnih poti se zagotovi priključitev obstoječega lokalnega omrežja na magistralni plinovod iz Ljubljane preko Medvod pri Retečah.
(4) Obnovljivi viri energije
– Spodbuja se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne energije, vetra, geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.
(5) Daljinsko ogrevanje
– Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih urbanističnega načrta Škofja Loka.
(6) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.4: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura (M 1:50.000).
20. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Vodooskrba
– Skladno s predpisi in Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo, ki so osnova za razvoj občinskega programa oskrbe s pitno vodo, se oskrba z vodo v Občini Škofja Loka na določenih poselitvenih območjih zagotavlja s storitvami javne službe – oskrba z vodo iz javnih vodovodnih sistemov (virov in omrežij), na določenih območjih pa kot lastna oskrba z vodo (sistem oskrbe s pitno vodo iz zasebnih zajetij in po vodovodnih sistemih v zasebni lasti – vaški vodovodi in lastna vodna zajetja), zlasti v razpršenih naseljih.
– Na območju Občine Škofja Loka je veliko kvalitetnih vodnih virov. Podtalnica Sorškega polja, območje vrtin na območju Hrastnice in območje črpališča Visoko se varujejo kot strateška zaloga pitne vode.
(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– V skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) t. i. aglomeracija Škofja Loka obsega poleg samega mesta še naslednja naselja, ki so bolj ali manj zraščena z njim v urbano celoto: Binkelj, Dorfarje, Forme, Grenc, Hosta, Puštal, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Škofja Loka, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog in Virmaše. Celotna aglomeracija Škofja Loka mora biti opremljena z javnim kanalizacijskim sistemom (poselitveno območje s številom populacijskih enot, večjim od 15.000). Ponekod se nova opremljenost nanaša le na del naselja, saj je le-to deloma že opremljeno s kanalizacijo.
– Centralni kanalizacijski sistem aglomeracije Škofja Loka odvaja odpadno vodo na centralno čistilno napravo. Obstoječa čistilna naprava bo posodobljena. Nov objekt bo obsegal vse potrebne postopke čiščenja (tudi postopek nitrifikacije in denitrifikacije).
– Skladno z evropsko doktrino varstva okolja in predpisi varstva okolja je treba obstoječo napravo prilagoditi načinu čiščenja in količini komunalnih odpadnih in padavinskih vod. Za prispevno območje (aglomeracija Škofja Loka) zadošča kapaciteta naprave do 50.000 PE. Na taki napravi se čistijo komunalne vode, ki so vključene v storitev javne službe in še do 30 % industrijskih odpadnih vod. Na posodobljeni čistilni napravi se zagotovi prevzem blata iz komunalne in iz malih komunalnih čistilnih naprav ter grezničnih vod iz obstoječih greznic in obdelava ter čiščenje le-teh. Za čiščenje industrijskih odpadnih vod je treba pospeševati in predpisovati predčiščenje le-teh pred izpustom v javno kanalizacijo oziroma dolgoročno predvideti gradnjo industrijske čistilne naprave.
– V skladu z veljavnim Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) mora biti aglomeracija Godešič opremljena z javno kanalizacijo do konca leta 2015 (poselitveno območje s številom populacijskih enot med 50 in 2.000 z gostoto obremenjenosti, večjo od 20 PE/ha).
– Vse ostale aglomeracije v Občini Škofja Loka so aglomeracije: Reteče, Bodovlje, Zminec, Draga, Gosteče, Pungert, Brode, Gabrk, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Praprotno, Bukovica, Ševlje, Knape, Bukovščica, Križna Gora, Pevno in Sv. Barbara. Investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode za navedene aglomeracije se štejejo za skladne z državnim operativnim programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Investicije se zaključijo do konca leta 2017. Zaradi povezanosti v enoten sistem javne kanalizacije se ureditev aglomeracije Reteče opravi v sklopu ureditve aglomeracije Godešič.
– Na območjih, kjer objektov ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem oziroma je gradnja povezav kanalizacijskih sistemov neekonomična, se predvidijo sekundarni (lokalni) kanalizacijski sistemi. Taki sistemi odpadno komunalno vodo zberejo in odvedejo do male komunalne čistilne naprave, kjer se voda pred izpustom v vodotok ali podtalje ustrezno očisti. Če se kanalizacijskih sistemov ne gradi, se odpadna komunalna voda čisti v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah.
– V sklopu kanalizacijskih sistemov se izvedejo male (lokalne) čistilne naprave, ki so lahko klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave, ki so okolju prijaznejše tako v oblikovnem kot krajinskem smislu.
– Primerno prečiščene vode se lahko uporablja za potrebe vzpostavitve ločenega sanitarnega sistema.
(3) Ravnanje z odpadki
– Občina Škofja Loka je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je v skladu z državnim operativnim programom odstranjevanja odpadkov za odlaganje komunalnih odpadkov predvidena gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Predvideno je, da se občina pridruži konceptu regionalnega ravnanja z odpadki in bo odpadke iz gospodinjstev deponirala na regijski deponiji. Do vzpostavitve regijske deponije in centralnega načina ravnanja z odpadki bo Občina Škofja Loka odvažala komunalne odpadke na primerno urejeno deponijo v eno od sosednjih občin oziroma v sosednjo regijo.
– Koncept ravnanja z odpadki se izvaja po sistemu ločevanja odpadkov na samem izvoru. Zbiralnice ločenih frakcij (zbiralnica nenevarnih odpadkov) so namenjene zbiranju manjših količin in frakcij ločeno zbranih odpadkov. Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem zbiralnic. Na območju občine že obratuje zbirni center za zbiranje vseh predpisanih ločenih frakcij odpadkov. Poleg obstoječega zbirnega centra v Dragi se dolgoročno uredita še dva zbirna centra komunalnih odpadkov. Zbirna mesta za zbiranje ločenih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov) je treba predvideti v vseh novih večjih območjih, namenjenih poselitvi.
– V Občini Škofja Loka se uredi odlagališče inertnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo nelegalnih kopov v skladu z določili predpisov s področja graditve objektov. Možni lokaciji sta območje deponije Draga (severni del območja) in kamnolom Praprotno.
(4) Pokopališka dejavnost
– Na pokopališču Lipica se dolgoročno zagotovi prostor za pokope pokojnih celotnega območja mesta Škofja Loka. Na pokopališču Lipica se predvidi tudi prostor, potreben za pokope ob velikih nesrečah. V ta namen se prične z urejanjem območja, ki leži na levi strani potoka Žabnica.
– Za ostala pokopališča se predvidi delovanje v obstoječem obsegu z možnostjo širitve (pokopališče Reteče), razen za pokopališča v urbanem območju, kjer se predvidi omejitev pokopov na sedanji obseg pokopališča (pokopališče Stara Loka, staro mestno pokopališče Škofja Loka), dolgoročno pa se predvidi zapiranje tega pokopališča.
– Vsa pokopališča v naseljih Občine Škofja Loka morajo imeti zagotovljeno poslovilno vežo za čuvanje umrlih.
(5) Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodooskrba in odvajanja in čiščenja odpadnih voda je prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na kartah št. 2.1.2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno omrežje (M 1:50.000) in št. 2.1.2.3: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – kanalizacijsko omrežje (M 1:50.000).
2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
21. člen
(določitev območij naselij)
Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in območja predvidenih širitev, so:
– Škofja Loka s funkcionalno povezanimi naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal in zaselek Zabrajde, Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Brode, Bodovlje, Dorfarje, Gabrk, Godešič, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna Gora, Lipica, Moškrin, Ševlje, Hosta, Zminec, Sv. Tomaž.
22. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja tovrstne poselitve obsegajo območja samotnih kmetij, celkov, zaselkov, razpršenih, razdrobljenih, raztresenih in razloženih naselij:
– Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Papirnica, Podpulfrca, Pozirno, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, Stirpnik, Sv. Andrej, Sv. Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, Zg. Luša. Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti, zgrajeni pred letom 1967.
23. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Škofja Loka se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, celovitimi prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij.
(2) Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja urbanih naselij in naselij s funkcijo v omrežju naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, in sicer s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba v naselju zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti.
(4) Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v naselja s funkcijo v omrežju naselij. Pri drugih, predvsem podeželskih naseljih, so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij se bo načrtovalo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(5) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(7) Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se, če je to smiselno, sanira.
(8) Na območjih ostalih naselij in razpršene poselitve se le-ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(9) Širitve naselij se načrtujejo tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.
(10) Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
(11) Osrednjo vlogo bo še naprej imelo občinsko in regionalno središče Škofja Loka in njegovo ureditveno območje s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti (industrije). V mestu se krepi mestno središče z oblikovanjem zunanjega prostora in oživljanjem prvotnih struktur naselja in s spodbujanjem mestotvornih dejavnosti.
(12) V urbana jedra se poleg stanovanjske rabe umešča tudi poslovne, storitvene, trgovske ter družbene dejavnosti.
(13) Intenzivneje se bodo krepila in razvijala pomembnejša lokalna oskrbna središča in lokalna oskrbna središča (Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart ter Brode - Gabrk), kjer se poleg notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe dejavnosti. Ohranja se že dosežen nivo družbene infrastrukture v naseljih, dopolnjujejo se centralne in oskrbne dejavnosti, omogoča in pospešuje se razvoj storitvenih dejavnosti (zlasti turistična in gostinska ponudba), pospešuje se turistične ter nastanitvene zmogljivosti v povezavi z razvojem športno-turistične ponudbe.
(14) Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti. Vzdržuje se komunalna infrastruktura in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Osnovne dejavnosti na kmetijah se povezujejo z dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom in prodajo kmetijskih izdelkov.
(15) Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene za potrebe kmetij. Omogočajo se gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov, prav tako se kmetije usposablja za sodobno kmetovanje.
(16) V hribovitih območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim vzorcem razloženih naselij se omogočata bivanje in delo (zagotavljanje zadostnih stavbnih zemljišč za krajevne potrebe).
(17) Avtohtoni poselitveni vzorec zunaj poselitvenih območij, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje predvsem:
– z obnovo, prenovo ali spremenjeno rabo obstoječih objektov,
– z nadomestno gradnjo na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov,
– z novogradnjo v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(18) Območja počitniških objektov se ne širijo. Na območjih kvalitetne stavbne dediščine in razpršene poselitve, kjer se obstoječi objekti opuščajo, je dopustno spremeniti posamezne objekte v počitniške objekte.
(19) Usmeritve za razvoj poselitve in za razvoj naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1: 50.000).
24. člen
(notranji razvoj in prenove naselij)
(1) Notranji razvoj naselij se zagotavlja na poselitvenih območjih vseh naselij v Občini Škofja Loka. Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe poselitvenih površin je treba upoštevati naslednje usmeritve:
(2) Z zgoščevanjem obstoječih poseljenih površin, namenjenih stanovanjem, in gradnjo na novih nepozidanih površinah, namenjenih stanovanjem, naj se dosega primerne gostote, ki zagotavljajo primerno bivalno okolje. Na obstoječih pozidanih površinah za namen stanovanj, ki so že gosto pozidane, pa se preprečuje pretirano zgoščevanje in umeščanje za okolje motečih dejavnosti in se ohranja obstoječe stanje pozidanosti.
(3) Stanovanjske površine za kompleksno gradnjo različnih gostot so predvidene na območju obstoječih poselitvenih površin mesta Škofja Loka (Kamnitnik).
(4) V Retečah se del obstoječih poselitvenih površin med Retečami in Gorenjo vasjo spremeni v zeleni pas, kjer se ohranja primarna kmetijska raba z namenom ločevanja in ohranjanja identitete obeh naselij.
(5) Izboljšati je treba nivo kakovosti prometne in komunalne infrastrukture, ureditev javnih in zelenih površin ter izboljšati javno opremo teh površin.
(6) Celovito se prenovita: staro mestno jedro Škofje Loke in Stare Loke.
(7) Celovito se prenovi degradirano industrijsko območje tovarne LTH Ulitki, ki se po izselitvi dejavnosti nameni stanovanjski dejavnosti.
(8) Prenavljajo se deli Puštala v Škofji Loki ter vaška jedra Brode, Lipica ter Breznica pod Lubnikom.
(9) Prenavlja se degradirano območje Kapucinsko predmestje z območjem nekdanjih vojašnic, ki se zgosti in prestrukturira, prenovi in poveže s starim mestnim jedrom Škofje Loke. Boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo zemljišč območja se doseže z umeščanjem družbenih in poslovnih dejavnosti ter ureditvijo parkovnih površin.
(10) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali njegovega dela.
(11) Usmeritve za notranji razvoj in prenove naselij so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000).
25. člen
(območja širitev)
(1) Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitve poselitvenih območij se prvenstveno usmerja v urbana območja: v širše območje Škofje Loke (na podlagi urbanističnega načrta).
(2) Na območju urbanističnega načrta Škofje Loke je predvidena širitev industrije ter umestitev nove severne obvoznice.
(3) Na območju Reteč z Gorenjo vasjo kot pomembnejšega lokalnega središča so predvidene širitve za potrebe ureditve urbanega jedra naselja in umestitve novih prometnih rešitev v naselju.
(4) V ostalih naseljih in naseljih avtohtone razpršene poselitve s funkcijo lokalnega središča: Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart (Zgornja in Spodnja Luša) in Brode - Gabrk so predvidene manjše funkcionalne zaokrožitve za potrebe širitve kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za potrebe lokalnega prebivalstva.
(5) V ostalih naseljih in območjih razpršene poselitve, ki niso lokalna središča, so dopustne manjše funkcionalne zaokrožitve in zgostitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(6) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(7) Usmeritve za razvoj poselitve in širitve so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000).
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje.
(2) Stanovanjske dejavnosti:
– V naseljih se bodo razvijale z zagotavljanjem stanovanjskih površin za kompleksno gradnjo različnih gostot na območju obstoječih poselitvenih površin aglomeracije Škofja Loka in delno na območju Reteč z Gorenjo vasjo.
– V ostalih naseljih se bo stanovanjska dejavnost ohranjala.
– Območja počitniških hiš se bodo ohranjala.
(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti:
– V območja urbanih središč in jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – aglomeracijo Škofja Loka, pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo in lokalna središča. Razvijale se bodo skupaj z urejanjem javnih odprtih površin v povezavi s temi dejavnostmi.
– Nakupovalna in posebna območja so umeščena na območje aglomeracije Škofja Loka tako, da so lahko prometna dostopna tako z javnim kot osebnim motornim prometom, pa tudi peš in s kolesom (območje Grenca).
(4) Območja družbenih dejavnosti:
– Za območja družbenih dejavnosti v občinskem središču in pomembnejšem lokalnem središču (Škofja Loka s povezanimi naselji, Reteče z Gorenjo vasjo) se zagotavlja prostorske možnosti za njihov razvoj, v ostalih naseljih pa se ohranjajo v obstoječem obsegu.
(5) Območja proizvodnih dejavnosti:
– Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Obstoječa območja za industrijske dejavnosti se bodo prestrukturirala in nadalje urejala za potrebe proizvodnih dejavnosti.
– Obstoječa industrijska območja za proizvodne dejavnosti se ohranja, predvideva se razširitev območja za proizvodnjo v Škofji Loki.
– V Škofji Loki se bodo s širitvijo vzhodno od obstoječe industrijske cone zagotovile nove površine za proizvodne dejavnosti.
– Industrijske dejavnosti se umešča v območja za industrijske dejavnosti, ki naj ne bodo neposredno ob stanovanjskih območjih. V primerih zatečenega stanja je treba urediti varovalne in zaščitne zelene površine.
– V območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne med seboj združljive rabe in tehnološki parki. V ta območja se ne umešča stanovanj.
27. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve in gradnje)
(1) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na robovih niso dopustni.
(2) Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
(3) Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(4) V vseh območjih razpršene poselitve se: gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov. Obnavlja, prenavlja ali spreminja se raba obstoječih objektov, gradi nadomestne objekte na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov, gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše funkcionalne zaokrožitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega prebivalstva.
(5) Nova razpršena poselitev ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, in sicer zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu.
(6) Pri vseh posegih na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti ohranjanje kulturne krajine.
28. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Za zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba upoštevati naslednje usmeritve:
(2) Z oblikovanjem naselij:
– Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir; prenavlja, sanira in ustrezno se zgosti degradirana območja; omogoči se dobro funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot.
– Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in drugih kakovosti prostora ali z ustvarjanjem novih vzorcev in oblik, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture.
– Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave.
– Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvajanje značilnih drevorednih potez ob glavnih povezavah.
– Na urbanih območjih se ob glavnih vpadnicah oblikuje mestne ceste z zadostno širino profila, ki omogoča ureditev dovolj širokih pločnikov, kolesarskih poti in zelenih pasov.
– Pri načrtovanju podeželskih naselij se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine objektov ter njihovo podobo v krajini.
– Preprečuje se zlivanje posameznih naselij z ohranjanjem zelenih pasov, gozdov in kmetijskih površin.
– Na območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva (manj urbanizirano podeželje) se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselij in objektov na območjih posameznih arhitekturnih krajin s povzemanjem identitetne oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah.
– Opuščeni objekti kmetij v podeželskih naseljih in območjih avtohtone razpršene poselitve se prepustijo stanovanjski funkciji ali funkciji počitniškega stanovanja.
– Obstoječa razpršena gradnja se sanira skladno z upoštevanjem značilnosti avtohtonega stavbarstva posamezne arhitekturne krajine, kjer se nahaja, in okoljskimi pogoji.
– Pri oblikovanju urbanega območja Škofje Loke je treba varovati značilne vedute na staro mestno jedro.
– Tipe zazidave v urbanem območju Škofje Loke in Reteč z Gorenjo vasjo se uskladi z obstoječo pozidavo, in sicer ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se sledi načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se zagotavlja z ustrezno gostoto pozidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja kakor tudi posameznih stavb.
2.5. koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in Reteče
29. člen
(koncept razvoja mesta Škofja Loka)
(1) Škofja Loka se bo razvijala kot občinsko središče in središče regionalnega pomena za območje Poljanske in Selške doline (upravno, gospodarsko, družbeno in kulturno središče).
(2) Kot središče regionalnega pomena bo razvijala obstoječe dejavnosti ter dejavnosti, ki glede na samo vlogo mesta in potencial niso dovolj izkoriščene in razvite.
(3) Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo usmerjen v nadaljevanje urejanja in izboljšanja razmer na obstoječih poselitvenih območjih, kar vključuje prenovo in dopolnilno gradnjo. Hkrati pa bo prostorski razvoj usmerjen tudi v razvoj na prostih, še nepozidanih stavbnih zemljiščih, zlasti na območju Kamnitnika. Za prostorski razvoj industrije je predvidena širitev stavbnih zemljišč.
(4) Staro mestno jedro skupaj s Kapucinskim predmestjem in območjem nekdanje vojašnice predstavlja kakovostno urbano mestno središče s prepletom mestnih funkcij: družbenih, poslovnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih, upravnih, kulturnih in turističnih.
(5) Osrednje območje razvoja in širitve gospodarske dejavnosti, ki vključuje območje, namenjeno proizvodni dejavnosti in obrti, predstavlja območje obstoječe industrijske cone skupaj z na novo predvidenimi površinami za širitev vzhodno od obstoječe industrijske cone.
(6) Pospeševanje razvoja turizma (mestnega, kulturnega, kmečkega) v navezavi s prenovo starega mestnega jedra, razvojem muzejske dejavnosti (interpretacija narave in zgodovine v okviru učnih poti itd.) in pestre ponudbe kulturnih dogodkov ter športno-rekreacijske ponudbe v navezavi s sosednjimi območji. Pri tem se bosta krepila dostopnost mesta in povezanost z Ljubljano ter s sosednjimi mesti in regijami.
(7) Mesto se bo razvijalo v sožitju s podeželjem predvsem na območjih z večjim številom vitalnih kmetij. Širitev mesta za preselitev kmetij se usmerja na vzhodni rob naselja Sv. Duh in deloma na severni rob Stare Loke (pri severni obvoznici).
(8) Območje, ki se ureja z urbanističnim načrtom (v nadaljevanju: UN)
– Ureditveno območje UN Škofje Loke obsega širše območje naselja Škofja Loka z naselji, ki so med seboj funkcionalno povezana in zrasla. Obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Škofje Loke, Stare Loke, Virloga, Veštra, Vincarij, Binklja, Trnja, Grenca, Virmaš, Trate, Sv. Duha, Form, Puštala in zaselka Zabrajde, vključno z razvojnimi območji, predvidenimi za širitev; turistično-rekreacijska območja Krancelj in Gorajte, območja obeh obvoznic ter območja kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se jim raba ohranja, vendar jo je treba podrejati potrebam poselitve v ureditvenem območju.
(9) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– Sistem prometne ureditve je zasnovan po principu umirjanja prometa v središču mesta, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja ter obvoznih cest, namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju mestnih območij.
– Ceste so funkcionalno kategorizirane v:
– regionalne (razbremenilne) ceste 1. in 2. reda (državne ceste),
– lokalne ceste,
– mestne zbirne ceste,
– napajalne ceste in
– pomembnejše dostopne ceste ter
– javne poti.
1. Državne ceste
– Območje UN je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce do Kranja, ter se v Škofji Loki razcepi na R1 210 proti Poljanam ter R2 403 proti Železnikom.
– Po izgradnji bo južna obvoznica prevzela glavnino prometa v smeri proti Poljanski dolini.
– Severna obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter postala glavna napajalna cesta za Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v posamezne mestne predele iz severa. Za severno obvoznico je treba na že obstoječih stavbnih zemljiščih varovati koridor, širok najmanj 50 metrov.
– Predvidena je nova cestna povezava s Kranjem, s čimer bo razbremenjena obstoječa cesta skozi naselja Virmaše, Sveti Duh in Forme.
– Čez območje UN poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda Robič (mejni prehod z Italijo), preko Kobarida in Tolmina do Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci.
– Regionalne ceste naj se načrtuje v minimalno sledečem profilu: dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik ali posebna površina za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno, da imajo zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi protihrupna zaščita.
2. Lokalne ceste
– Na južno obvoznico se preko napajalne ceste navezujeta Suha in južni del Puštala. Na severno obvoznico se navezujejo zbirne ceste iz mestnega središča ter napajalne ceste iz Gorajt in Binklja.
– Mestne zbirne ceste so glavne mestne ceste, ki obdajajo zaključene zazidalne celote. V primerih prečkanja železniške proge se uredijo zunajnivojska križanja.
– Napajalne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zaključenih zazidalnih celot. V to kategorijo so vključene vse pomembnejše preostale obstoječe ceste. Izboljšati je treba prometno povezavo do Vincarij z izgradnjo nove napajalne ceste od Kidričeve ceste preko Selške Sore z izgradnjo premostitvenega objekta.
– Varovati in zagotavljati je treba optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.
– Pri načrtovanju in urejanju cest je treba glede oblikovanja značilnega profila ceste upoštevati naslednja izhodišča:
– Mestne zbirne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet.
– Mestne napajalne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski promet lahko tudi tu poteka po vozišču za motorni promet in mora zadostiti spodaj navedenim kriterijem.
– Nekatere napajalne ceste, kot so Puštal, Partizanska cesta in Stara cesta, imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Takšna ureditev je možna na tistih cestnih odsekih, kjer gostota prometa ne preseže vrednosti 150 vozil/uro. To pomeni, da morajo biti te ceste ustrezno razbremenjene.
– Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in pločnik. Tudi tu je kolesarski promet lahko na vozišču za motorni promet, če zadošča spodaj navedenim kriterijem.
– Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih napajalnih in pomembnejših dostopnih cestah, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
– Vse mestne zbirne, napajalne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
– Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,50 m. Če je močnejši peš in kolesarski promet, je potrebna večja širina.
3. Železnica
– Na področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo. Na območju železniške postaje Škofja Loka se predvidi izgradnja novega perona za potnike z izvennivojskim dostopom. V okviru območja postaje se predvidi območja za tovorni železniški promet.
4. Mirujoči promet (parkiranje)
– Parkirnih mest primanjkuje predvsem za območje starega mestnega jedra ter Kapucinskega predmestja, Partizanske ceste, na območju zdravstvenega doma ter na območjih srednješolskega centra Poden in Podlubnika.
– Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev mestnega središča kot širšega regionalnega središča je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
– Rešitev tega problema je izgradnja:
– dveh parkirnih hiš v Kapucinskem predmestju, in sicer ene na južni strani, v bližini avtobusne postaje, druge pa severneje v sklopu načrtovanega nakupovalnega središča;
– dveh parkirnih hiš na območju vojašnice.
– Parkirne površine na zahodni strani mestnega središča, to je na zahodni strani nunskega vrta, predstavljajo začasno rešitev do izvedbe podzemnih garaž v okviru izdelave OPPN na območju obstoječe tovarne LTH Ulitki, ki se preseli v industrijsko cono.
– V območjih večstanovanjske gradnje se na obstoječih parkirnih površinah lahko zgradi večetažne parkirne objekte.
– Predvidena je preureditev vzhodnega roba mestnega središča oziroma se na območju sotočja uredijo javne parkirne površine. Na območju zdravstvenega doma se zagotovijo dodatne parkirne površine, ob železniški progi na Trati se z namenom vzpostavitve sistema parkiraj in se pelji zgradi novo parkirišče.
– Obstoječa parkirišča v okviru mestnega središča se večinoma ohranijo. Tako bodo ta parkirišča namenjena tako prebivalcem kot tudi (predvsem) obiskovalcem.
– V Puštalu ob nogometnem igrišču se uredijo parkirne površine za turistične avtobuse.
– Na Trati je v južnem delu območja med tiroma predvideno parkirišče za tovornjake in avtobuse ter za osebna vozila.
5. Kolesarske poti
– Kolesarski promet je v največji meri vezan na cestni prostor in se najpogosteje pojavlja v okviru cest, trgov, parkovnih površin, prav tako pa ima tudi samostojne površine ali poti.
– Predvidene so štiri vrste kolesarskih poti:
– samostojna kolesarska in pešpot,
– kolesarska steza,
– mešana vozna površina,
– kolesarska rekreacijska pot.
– Samostojna dvosmerna kolesarska in pešpot poteka neodvisno od drugih prometnic ali pa je z zelenico ločena od njih. Kolesarska steza je sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani vozni površini se lahko kolesari, hodi peš in vozi z avtomobili. To sožitje je mogoče le, če je hitrost primerno omejena.
– Ogrodje sistema prihodnjih kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske poti, speljane ob Sori, Selški in Poljanski Sori ter ob Suhi. Poleg tega samostojna kolesarska pot poteka tudi ob železniški progi proti Kranju in se vključi v sistem republiških kolesarskih poti.
– Ob bolj obremenjenih cestah, predvsem na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet. Mešan promet je dovoljen tudi na površinah, ki so rezervirane za pešce.
– V naravnem okolju so speljane rekreacijske kolesarske poti, pri tem se uporabljajo, kjer je to mogoče, obstoječe poljske poti.
6. Pešpoti
– Hoja je v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi največ pešcev. To pomeni, da mora biti tudi peš površin največ na tem območju. Varno peš hojo je treba zagotoviti povsod.
– Osnovne peš osi predstavljajo samostojno pešpot, ki poteka v smeri sever–jug od Kamnitnika, prek Mestnega trga do Poljanske Sore in ob njej. V smeri vzhod–zahod poleg obstoječe peš osi Loški grad–Hribc uvajamo še novo os Stara Loka–Stara cesta. Pešpot iz Podlubnika je povezana z območjem avtobusne postaje.
– Pešec ima dominantno vlogo tudi na mešanih voznih površinah, kjer bo promet umirjen s strukturo tlakov. To so ceste v Stari Loki, Kapucinski trg, Šolska ulica, Spodnji trg in Poljanska cesta, Puštal ter Stara cesta.
– Drugod se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omeji na 30 km/h. Ob mestnih zbirnih in napajalnih cestah se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omeji na 30 km/h.
7. Javni potniški promet
– Javni promet bo imel v prihodnje večjo vlogo, kot jo ima sedaj. Osebni promet bo še prevladoval, avtobusni in železniški potniški promet se bosta krepila – zato je med drugim treba posodobiti obe potniški postaji (železniško in avtobusno) ter prilagoditi vozne rede.
– Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo mestno središče ter šolski center.
– Predvidena je izgradnja podvoza pod železnico do parkirišča za potrebe potniškega prometa ter ureditev trga pred novo postajo.
– Medkrajevni avtobusni promet proti Kranju, Ljubljani in Železnikom ostane večinoma nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave. Zaradi izgradnje južne obvoznice se spremeni potek linij proti Žirem. Okrepita se mestni in primestni javni promet, in sicer z uvedbo nekaterih dodatnih linij in minibusov.
(10) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– Z umeščanjem družbenih in oskrbnih funkcij ter bolj ambicioznim oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se poudari mestno središče. Ureditev mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro v navezavi na Kapucinsko predmestje. Šolska ulica postane promenada oziroma glavna os med starim mestnim jedrom in območjem vojašnice.
– Z umeščanjem družbenih in centralnih dejavnosti in oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se okrepi lokalne oskrbne centre v Podlubniku, Frankovem naselju, Kamnitniku in v Sv. Duhu.
– Oblikovanje centra v središču industrijskega območja pri železniški postaji z umeščanjem storitvenih in spremljajočih ter oskrbnih dejavnosti, ki neposredno služijo razvoju industrijskega območja.
– Pomembnejše odseke cest skozi center mesta Škofje Loke (Kidričeva cesta, Partizanska cesta) in dele ceste skozi Grenc in Sv. Duh se preoblikuje tako, da dobijo bolj urban značaj (spodbujanje odpiranja dejavnosti v ulični prostor, vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi itd.).
– Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev poselitvene strukture in ločevanje stanovanjskih naselij od industrijske cone oziroma različnih naselij med seboj. Pri tem so pomembne členitvene poteze naravni koridorji (vodotoki z obsežno vegetacijo), ki se jih ohranja, pa tudi ustvarjene členitvene poteze (predvsem varovani zeleni zaščitni pasovi med industrijsko cono in poselitvijo), ki se jih načeloma varuje kot široke drevesne in grmovne živice, mestoma pa se jih na novo vzpostavlja kot obsežna, z drevjem bogato obrasla parkirišča.
1. Varovanje vedut
– Varuje se poglede na ustvarjene dominante (cerkev, grad itd.) in naravne dominante v prostoru (Kamnitnik, hrib Sten, Krancelj z grajskim hribom).
– Z Ljubljanske ceste z južnega roba Frankovega naselja ter s Kidričeve ceste od mostu čez Suho do centra mesta se varuje sekvence pogledov na staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu. Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi z območja Kamnitnika.
– Z območja starega mestnega jedra se varuje poglede na cerkev Sv. Križa v Puštalu.
2. Arhitekturno oblikovanje
– Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja staro mestno jedro Škofje Loke in stara poselitvena jedra nekdanjega Karlovškega predmestja, Puštala in Stare Loke, varuje se stavbno dediščino in spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
– Objekti v novih poselitvenih območjih naj bodo oblikovani tako, da povzemajo značilnosti prostora in ne rušijo identitete mesta. Pripadajoče funkcionalne površine se parkovno uredi. Odprte površine, namenjene parkiranju, je treba zasaditi z drevesno vegetacijo.
3. Krajinsko oblikovanje
– Pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine območja.
– V mestnem središču se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki so preko naravnih koridorjev povezane z zelenim sistemom in preko tega z zelenim zaledjem mesta.
– Z varovanjem robov strnjenega mesta ter s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora.
– Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane.
– Posamezna pomembnejša drevesa, predvsem v starem mestnem jedru, se ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ne bo ogrožen.
– Z oblikovanjem uličnega in cestnega prostora se v strukturo mesta umešča in v primeru obstoječih ohranja več pomembnejših drevorednih potez: ob Kidričevi cesti skozi celo mesto, ob Šolski ulici oziroma ob glavni promenadi skozi novejši del mestnega središča ter ob pomembnejši peš povezavi skozi novo stanovanjsko pozidavo Kamnitnik in skozi območje Grenca s trgovsko-poslovnim in turističnim programom.
– Znotraj urbane strukture mesta se ohranja več zelenih površin, ki se jih nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč.
– Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove in vzpostavlja takšne nove, ki so pomembni za členitev strukture mesta. To so zeleni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice).
4. Urbana oprema
– Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.
(11) Koncept zelenega sistema naselja
– Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij, zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
– V samem starem mestnem jedru je zelo malo zelenih površin. Osrednjo socialno funkcijo nosijo trgi. Večje zelene površine se pojavljajo na robu poselitve predvsem kot posebne parkovne ureditve ali pa kot varovalno zelenje. V novejših delih poselitve je manj zelenih površin in se pojavljajo predvsem kot športno-rekreativne površine ali pa kot členitveno zelenje.
– Z zelenim sistemom se zagotavlja:
– zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih,
– varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot bistveni za zeleni sistem, in
– izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega sistema in njihovo programsko dopolnjevanje.
1. Športno-rekreacijske površine
– Športni parki
– Na območju UN Škofja Loka se nahaja veliko različnih športnih objektov, kot so balinišča, naravna plezalna stena Kamnitnik, nogometna igrišča, športni parki, teniška igrišča, večnamenska športna igrišča, strelišča, bazen CSS, odbojkarsko igrišče na mivki.
– Predvidena je ureditev večjega športnega parka ali tudi razširitev in dograditev obstoječih kapacitet (Športno-rekreacijski center Puštal, Športni center Frankovo naselje).
– Predvidena je ureditev letnega naravnega kopališča na Poljanski Sori v Puštalu kot razširitev in preureditev nekdanjega mestnega kopališča od jezu v Puštalu do sotočja obeh Sor. Takšna ureditev zahteva ustrezno kakovost vode s sprejetjem ustreznih režimov tako na vodotoku kot v njegovem zaledju (določitev območja kopalne vode).
– Predvidena je ureditev zimskega bazena. Možne lokacije so: v Puštalu v okviru letnega kopališča na Sori, območje izobraževalnih dejavnosti v Podlubniku in na območju sedanje betonarne Tehnik.
– Otroška igrišča
– Otroška igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah.
– Predvidi se mestna otroška igrišča: večje mestno otroško igrišče na Nunskem vrtu, v osrednjem območju bivše vojašnice, ob vznožju Kamnitnika ali v sklopu šolskih kompleksov, v športnem parku Puštal, manjše otroško igrišče v starem mestnem središču (območje klavnice), v športnem parku Frankovo naselje in v posameznih delih mesta (v sklopu zelenih površin ob osnovnih šolah in osrednjih parkih sosesk).
– Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
– Šport in rekreacija v naravi
– Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
– Pasivna rekreacija v mestu se zadovoljuje na področju parkov. Hkrati pa se zagotavlja rekreacija v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno (npr. dostope za kanu ob Sori).
– Večji rekreacijski območji v odprtem prostoru sta območji Gorajt in Kranclja, v samem središču mesta pa Kamnitnik, kjer se ureja razgledišča in počivališča, ki jih sistem peš in kolesarskih poti povezuje v enovit sistem.
2. Parkovne površine
– Pomembnejši parki znotraj območja UN so grajski park, park pri nekdanjem hotelu Transturist, park pri Starološkem gradu, park pri Osnovni šoli Cvetka Golarja in nov parki ob Sušici, na območju Kamnitnika, predviden osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice in v Kapucinskem predmestju.
– Zagotavlja se kvalitetna in strokovna prenova ali rekonstrukcija zgodovinskih parkov (grajski park), in sicer v skladu s konservatorskimi smernicami in avtentično podobo.
– Pomembnejše mestne parke (osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice, grajski park) se krepi tako s simbolno-reprezentativnimi vsebinami kot tudi programsko.
3. Trgi in promenade
– Trgi, promenadne ulice in manjši parki, ki se nizajo ob pomembnejših mestnih ulicah, so nosilci ključnih socialnih funkcij z izrazito mestotvorno funkcijo in s poudarjenim simbolno-reprezentativnim pomenom ter so hkrati pomembni elementi mestne krajine. Medsebojno jih povezuje sistem pešpoti, ob katerih se pojavlja bogatejša ulična oprema (klopi, svetilke itd.) in bolj bogate ureditve (tlaki, zelenice, drevoredi itd.). To so trgi v starem delu Škofje Loke, mestna promenada v Kapucinskem predmestju in druge odprte površine. Stare trge se ohranja v kar najbolj avtentični podobi, nove pa gradi ambiciozno z elementi značilne sodobne mestne krajine.
4. Pokopališča
– Na območju UN sta obstoječi stari pokopališči (pokopališče Stara Loka in staro mestno pokopališče Škofja Loka), ki ležita sredi mesta, za kateri ni možna širitev, pokope pa se dovoljuje v okviru obstoječih kapacitet. Pokope se usmerja v novo centralno pokopališče Lipica, ki ima zadosti površin za nadaljnje širitve in omogoča vse vrste pokopa.
5. Členitvene in varovalne zelene površine
– Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na prepoznavne enote, varujejo izpostavljene brežine pred erozijo, varujejo nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. To so površine, ki obkrožajo industrijsko cono, deloma pa to funkcijo opravljajo tudi zelene površine ob vodotokih. Urejanje teh površin je podrejeno njihovi osnovni funkciji, to je usmerjanju pogledov ter varovanju.
– Drevoredi imajo členitveno funkcijo poselitvenega tkiva (ob glavnih prometnicah), zakrivajo neželene poglede (na parkirišča, industrijsko območje) ali pa poudarjajo pomen nekaterih poti. To so zlasti drevoredi ob Kidričevi cesti, Partizanski cesti, ob železnici ter v delu severne obvoznice, ki prečka območje Kamnitnika in Grenca.
6. Zelene površine ob vodotokih
– Zelene površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno povežejo z obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim obvodnim zelenim pasom nosilci pešpoti, kolesarskih in rekreacijskih povezav, če so le dovolj široki.
– Zeleni pas ob vodotokih se ureja tako, da se v obvodnem pasu najprej zagotovi pogoje za zagotavljanje ustreznega ekološkega in hidrološkega stanja vodotoka. Kot nadgradnja temu sistemu pa so možne ureditve pešpoti, kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z ureditvami se zagotavlja dobro stanje voda ter javna dostopnost vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora.
– Zelene površine ob vodotokih so določene v namenski rabi površin, zagotavlja pa se jih tudi na območjih drugih namenskih rab. Večja območja zelenih površin ob vodotokih v območju UN so:
– ob Selški Sori, ob Poljanski Sori, na sotočju obeh Sor in ob Sori dolvodno,
– ob Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore,
– ob Suhi od Grenca do Sore.
7. Območja gozda in kmetijskih površin
– Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se spodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
– Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturnokrajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov.
(12) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
1. Varstvo pred požari
– Za zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Hidrantno omrežje se ustrezno uredi tudi na novih območjih. Na območju UN se nahaja več gasilskih domov.
2. Varstvo pred poplavami
– Poplavna varnost mesta Škofje Loke je na nekaterih območjih ogrožena. Izdelajo se ustrezne strokovne podlage, ki določijo potrebne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti.
3. Varstvo pred erozijo
– Na območju UN Škofja Loka ni evidentiranih erozijskih problemov, zato veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo.
(13) Lokalni energetski koncept
– Občina bo še naprej spodbujala širitev plinifikacije in uporabo zemeljskega plina. Razvejanost javnega plinskega omrežja in pokritost oskrbe z zemeljskim plinom sta na območju mesta zadovoljiva, spodbujati pa je treba priključevanje porabnikov na obstoječe omrežje. V bodoče je treba razvijati plinovodno omrežje in širiti uporabo zemeljskega plina predvsem za ogrevanje tudi na preostalem območju UN, predvsem v bodočih večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah in v starem mestnem jedru. Širitev plinovodnega omrežja je predvidena tudi po celotnem novem industrijskem območju UN Škofja Loka, predvsem v industrijski in obrtni coni na Trati, predvidena je tudi plinifikacija CČN Suha. Dolgoročno se vzpostavi povezava obstoječega plinovodnega sistema še preko visokotlačnega plinovoda Trata–Reteče na obstoječi plinovod na območju sosednje Občine Medvode (Ladja–Goričane). S krožno povezanim plinovodom se zagotovi kvalitetna in stalna oskrba občine z zemeljskim plinom.
1. Daljinsko ogrevanje
– Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih območjih UN Škofja Loka, predvsem zaradi uporabe obnovljivih virov energije kot energenta. V ta namen se uporabi in količini porabnikov prilagodi in preuredi obstoječa kotlovnica na Mestnem trgu.
2. Oskrba z električno energijo
– Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobnejše.
– Razvoj SN 20 kV omrežja na področju občine Škofja Loka je obravnavan v študiji Redos 2035: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska – Spodnja Gorenjska EIMV, Študija št. 2009/4, Ljubljana, 2010.
– Na področju Trate se gradi industrijska cona. Za potrebe napajanja novih odjemalcev in povečanja potreb po električni energiji obstoječih odjemalcev študija predvideva izgradnjo nove RTP 110/20 kV Trata. V prvi fazi se zgradi RP 20 kV Trata, ki se bo ob večjih porastih obremenitev nadgradila s 110 kV GIS stikališčem in transformacijo 110/20 kV v RTP 110/20 kV Trata. RP Trata bo vključena v omrežje z vzankanjem v dvojni kablovod preseka 2x240 mm2 RTP 110/20 kV Škofja Loka–RP Jeprca. Novo RTP 110/20 kV Trata bo treba vključiti s 110 kV kablom z vzankanjem v 110 kV DV Kleče–Okroglo ali z vzankanjem med 110 kV DV Kleče–Okroglo in RTP 110/20 kV Škofja Loka.
– Razvojni načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so opredeljeni v veljavni študiji REDOS. Načrti so dolgoročni in se bodo sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja.
(14) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1. Območja okoljske infrastrukture
– Na območju UN Škofja Loka je oskrba z vodo zagotovljena pretežno prek javnega vodovodnega sistema. Zajetji pitne vode na Virškem polju in Veštrskem polju sta zavarovani z vodovarstvenim območjem, na katerem veljajo zakonske omejitve.
– Predvideni sta rekonstrukcija in obnova vodovoda na celotnem območju UN Škofja Loka.
2. Odvod in čiščenje odpadnih voda
– Na javni kanalizacijski sistem, ki je deloma zgrajen kot ločeno, deloma kot mešano kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na centralni čistilni napravi Škofja Loka na Suhi (CČN Suha), so priključena naselja ali deli naselij Škofja Loka, Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje, Stara Loka, Grenc, Trata in Binkelj. Predvideni sta dograditev omrežja za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja in objektov in naprav javne kanalizacije. Pri obnovi in dograditvi kanalizacijskih sistemov je treba graditi ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebna je sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih površin. Meteorne vode prvenstveno očiščene ponikajo ali se očiščene odvajajo v vodotoke.
– Obstoječo centralno čistilno napravo Suha je treba posodobiti in tehnološko nadgraditi ter prilagoditi načinu čiščenja vseh stopenj za komunalne odpadne vode tako, da bo nova kapaciteta naprave do 50.000 PE.
– Vsa območja UN Škofja Loka je treba priključiti na centralno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na CČN Suha. Dokler javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in objekti niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo komunalno odpadno vodo čistiti v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev na kanalizacijo obvezna.
3. Ravnanje z odpadki
– Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice (zbiralnice nenevarnih odpadkov). Zbiralnice je treba predvideti v vseh novih večjih območjih namenjenih poselitvi. Na poselitvenem območju UN je organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Zagotovljen in urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
– Na območju UN Škofja Loka se uredi zbirna centra komunalnih odpadkov na vzhodnem in zahodnem delu območja UN, kjer se predvidi po prb. 1.000 m2 površine z dovozom na javno cesto. Zbirni center na vzhodnem delu UN se uredi znotraj območja med obema železniškima tiroma, na zahodnem delu UN pa ob regionalni cesti Škofja Loka–Železniki (Vešter).
4. Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
– Vsa območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje, je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard komunalne opremljenosti.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da zagotavljajo:
– prometno varnost na javnih prometnih površinah,
– varstvo okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih odpadkov,
– ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– Objekti, ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena z javnimi cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalno kanalizacijo, elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter imajo urejen sistem za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru, če le-to na območju obstaja.
– Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti lastne naprave za odvod padavinskih voda.
(15) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
+------------------+--------------------------------------------+
|                  |USMERITVE                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA STANOVANJ |– Na vseh območjih stanovanj na območju UN  |
|                  |se ohranja in dviguje kvaliteta bivanja     |
|                  |(urbana prenova, prenova in izboljšanje     |
|                  |komunalne opremljenosti naselij it.).       |
|                  |Prenovi se stare stanovanjske soseske, ki   |
|                  |so prometno slabo pretočne in nimajo        |
|                  |zagotovljenega zadostnega števila parkirnih |
|                  |mest.                                       |
|                  |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo  |
|                  |zdravi bivalni pogoji (osončenje,           |
|                  |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in |
|                  |rekreacijskih površin), možnost opremljanja |
|                  |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi za    |
|                  |potrebe območja.                            |
|                  |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene |
|                  |ali degradirane površine v današnjih        |
|                  |poselitvenih območjih. Predvidita se        |
|                  |prenova in rekonstrukcija obstoječih        |
|                  |stanovanjskih območij, vključno s starimi   |
|                  |jedri.                                      |
|                  |– Pri izgradnji novih območij za stanovanja |
|                  |se upoštevata obstoječa tipologija gradnje  |
|                  |in zasnova stanovanjskih sosesk, ki so      |
|                  |prepoznavne in nudijo visoko kvaliteto      |
|                  |bivanja. Tipologija nove zazidave mora biti |
|                  |usklajena s tipologijo obstoječe zazidave.  |
|                  |Primerna je nizka gostota v obliki vrstnih  |
|                  |in atrijskih hiš. Na območju Kamnitnika se  |
|                  |predvidi tudi umeščanje posameznih          |
|                  |točkovnih skupin 3–4 nadstropnih stavb.     |
|                  |– Stanovanjska območja, ki se gradijo       |
|                  |postopoma, in območja pretežno enodružinske |
|                  |individualne zazidave, je treba zasnovati   |
|                  |tako, da je parcelacija čim bolj racionalna |
|                  |in omogoča smotrno komunalno in prometno    |
|                  |infrastrukturo.                             |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA CENTRALNIH|– V mestu se krepi in prenavlja staro       |
|DEJAVNOSTI        |mestno jedro in širše mestno središče z     |
|                  |oblikovanjem zunanjega mestnega prostora    |
|                  |predvsem s spodbujanjem centralnih          |
|                  |dejavnosti.                                 |
|                  |– Posegi v starem mestnem jedru se          |
|                  |usmerjajo v dodatno ponudbo stanovanj v     |
|                  |povezavi s programsko prenovo dejavnosti ob |
|                  |javnih prostorih, izboljšanjem kakovosti    |
|                  |odprtih prostorov in javnih odprtih         |
|                  |površin.                                    |
|                  |– Osrednja območja se oblikujejo ob glavni  |
|                  |mestni cesti skozi mesto.                   |
|                  |– Območji centralnih dejavnosti sta območje |
|                  |srednješolskega centra (Poden) in območje   |
|                  |Kapucinskega predmestja z območjem          |
|                  |nekdanjih vojašnic.                         |
|                  |– Posamezne centralne dejavnosti so         |
|                  |umeščene znotraj stanovanjskih območij.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA           |– Na območjih obstoječih proizvodnih        |
|PROIZVODNIH       |dejavnosti na območju Trate imajo pred      |
|DEJAVNOSTI        |novogradnjami prednost rekonstrukcije,      |
|                  |odstranitve objektov.                       |
|                  |– Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se     |
|                  |izvajajo tudi prestrukturiranje, zgostitev  |
|                  |in racionalna izraba obstoječih območij.    |
|                  |Kolikor se zaradi prestrukturiranja         |
|                  |pojavijo proste, nezadostno izkoriščene     |
|                  |oziroma degradirane površine v območju      |
|                  |obstoječe industrijske cone, se nova        |
|                  |območja aktivira po zapolnitvi navedenih    |
|                  |površin v obstoječi industrijski coni.      |
|                  |– Širitev nove industrijske cone bo možna   |
|                  |šele po zapolnitvi vseh obstoječih stavbnih |
|                  |zemljišč s podrobnejšo namensko rabo IG in  |
|                  |IP v Škofji Loki.                           |
|                  |– Nova območja, predvidena za proizvodne    |
|                  |dejavnosti se urejajo s podrobnejšimi       |
|                  |prostorskimi izvedbenimi akti.              |
|                  |– Spreminjanje obstoječih območij za        |
|                  |proizvodne dejavnosti v druge, neproizvodne |
|                  |namene ni dopustno.                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA ZELENIH IN|– Javne odprte površine se oblikuje kot     |
|JAVNIH ODPRTIH    |privlačna, kompleksna, pestra in            |
|POVRŠIN           |spreminjajoča se okolja. Uporabljajo naj se |
|                  |prvine, kot so: voda, travnate ploskve,     |
|                  |drevnina in grmovnice, organske oblike ter  |
|                  |materiali različnih tekstur, oblik in barv. |
|                  |– Na javnih odprtih površinah naj se        |
|                  |zagotavljata tako zasebnost kot tudi        |
|                  |vključevanje v socialno okolje.             |
|                  |– Javne odprte površine in zelene površine  |
|                  |naj se oblikuje na način, ki nudi udobje in |
|                  |sprostitev. Prostor naj omogoča tako        |
|                  |zaščito pred soncem kot tudi dostopnost do  |
|                  |njega, zaščito pred motornim prometom.      |
+------------------+--------------------------------------------+
|                  |– Zelene površine naj bodo sistem, ki       |
|                  |povezuje mesto z njegovim zelenim zaledjem  |
|                  |in je v sistem mesta vključen kot površine, |
|                  |ki sooblikujejo mestni prostor in so        |
|                  |prostor zadovoljevanja potreb prebivalcev   |
|                  |ter nosilec ekoloških funkcij.              |
|                  |– Kot zelene in pasivne rekreacijske        |
|                  |površine se urejajo vsa obvodna območja     |
|                  |znotraj območja UN. Kot zelene površine sta |
|                  |opredeljena zelena členitvena pasova Traški |
|                  |graben in območje Sušce.                    |
|                  |– Zelene površine se opredelijo na območju  |
|                  |Frankovega naselja.                         |
|                  |– Kot območje zelenih površin znotraj       |
|                  |območja UN se opredeli Kamnitnik.           |
+------------------+--------------------------------------------+
|POSEBNA OBMOČJA   |– Kot površine posebnih območij, namenjenih |
|                  |nakupovalnim centrom, se opredelijo         |
|                  |površine na območju Grenca.                 |
|                  |– Na območju Betonarne Tehnik je možno      |
|                  |organizirati območje posebnih površin za    |
|                  |turizem.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA PROMETNIH |– Za območje mesta so dolgoročno predvidene |
|POVRŠIN           |obvozne ceste: proti Poljanski dolini,      |
|                  |proti Selški dolini in naprej proti Kranju  |
|                  |in Ljubljani.                               |
|                  |– Mirujoči promet se organizira kot javna   |
|                  |parkirišča v območjih centralnih dejavnosti |
|                  |in družbene infrastrukture, z izgradnjo     |
|                  |garažnih hiš ter zunanjih parkirnih površin |
|                  |ob starem mestnem jedru, poljavna           |
|                  |parkirišča se organizirajo na območjih      |
|                  |večstanovanjske gradnje in območjih         |
|                  |zgoščene individualne gradnje.              |
|                  |– Mirujoči promet v industrijskih conah in  |
|                  |za potrebe industrije se zagotavlja v       |
|                  |okviru lastnih zemljišč (prednostno v       |
|                  |večnivojskih objektih). Odprta parkirišča   |
|                  |se bogato ozelenijo z drevesno vegetacijo.  |
|                  |– Peš promet se odvija po površinah         |
|                  |urbanega središča in na območju starega     |
|                  |mestnega jedra. Ta območja so prednostno    |
|                  |namenjena pešcem. Območje starega mestnega  |
|                  |jedra je območje peš prometa. Kot           |
|                  |prednostno območje peš prometa se uredi     |
|                  |Šolska ulica z podaljšanjem preko           |
|                  |Kamnitnika do novih stanovanjskih območij   |
|                  |Kamnitnik. Glavna prometna os skozi mesto   |
|                  |je opremljena z obojestranskim pločnikom in |
|                  |kolesarsko stezo od Trate do Podlubnika.    |
|                  |– Javni mestni potniški promet je           |
|                  |organiziran med Podlubnikom in Trato.       |
|                  |Medkrajevni potniški promet pa v vse        |
|                  |bistvene smeri: proti Poljanski in Selški   |
|                  |dolini, Kranju in Ljubljani.                |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA           |– Vsi fiksni telekomunikacijski vodi naj se |
|KOMUNIKACIJSKE    |vodijo podzemno. Pri prenovi oziroma        |
|INFRASTRUKTURE    |gradnji ostale komunalne infrastrukture naj |
|                  |se fiksno telekomunikacijsko omrežje        |
|                  |posodablja sočasno z ostalo komunalno       |
|                  |infrastrukturo.                             |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA OKOLJSKE  |– Kot območja okoljske infrastrukture so    |
|INFRASTRUKTURE    |opredeljena območje komunalnih čistilnih    |
|                  |naprav, območja vodnih zajetij in           |
|                  |vodohranov.                                 |
|                  |– Mesto se opremlja s kanalizacijskem       |
|                  |omrežjem, ki je priključeno na komunalno    |
|                  |čistilno napravo z izpustom v Soro. V       |
|                  |okviru rekonstrukcije obstoječe CČN je      |
|                  |treba zagotoviti postajo za prevzem blata   |
|                  |iz komunalne in iz malih komunalnih         |
|                  |čistilnih naprav in greznične gošče iz      |
|                  |obstoječih greznic celotnega območja Občine |
|                  |Škofja Loka.                                |
|                  |– Javni kanalizacijski sistem je pretežno   |
|                  |gravitacijski, razen tam, kjer je zaradi    |
|                  |konfiguracije terena potrebno prečrpavanje  |
|                  |(tlačni vodi in črpališča). Javna           |
|                  |kanalizacija se gradi z dinamiko širjenja   |
|                  |naselja. Kanalizacija naj prvenstveno       |
|                  |poteka po trasah javnih cest in poti ter po |
|                  |javnih površinah.                           |
|                  |– Organizirana so mesta za prevzem ločeno   |
|                  |zbranih odpadkov. Biološki odpadki iz       |
|                  |urejanja javnih zelenih površin in biološko |
|                  |razgradljivi odpadki z območij, kjer ni     |
|                  |individualnega kompostiranja, se odvažajo   |
|                  |kompostirat izven občine.                   |
|                  |– Nevarne ali posebne odpadke iz            |
|                  |proizvodnje je povzročitelj dolžan zbirati  |
|                  |in varno hraniti na parcelah, kjer taki     |
|                  |odpadki nastajajo, in jih redno odvažati    |
|                  |(predajati na uničenje ali skladiščenje)    |
|                  |skladno s predpisi.                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA ENERGETSKE|– Na pretežnem delu mestnega območja je     |
|INFRASTRUKTURE    |mogoč priklop na javni plinovod in odjem    |
|                  |zemeljskega plina. Širitev plinifikacije bo |
|                  |potekala skladno z lokalnim energetskim     |
|                  |konceptom.                                  |
|                  |– Območje elektroenergetske infrastrukture  |
|                  |je območje obstoječe RTP 110/20 kV Škofja   |
|                  |Loka in predvidene RTP 110/20 kV Trata.     |
|                  |Elektroenergetsko omrežje se na ureditvenem |
|                  |območju mesta kablira. Omrežje se gradi na  |
|                  |javnih površinah, izjemoma, kjer vodi niso  |
|                  |možni na javni površini, se trasa pelje po  |
|                  |zasebnih zemljiščih.                        |
|                  |– Krepitev prenosnih sistemov in izgradnja  |
|                  |novih električnih vodov sledi dinamiki      |
|                  |širjenja naselja in gradnji v naselju.      |
|                  |– Na pretežnem delu mesta je sistem javne   |
|                  |razsvetljave urejen in se nadgrajuje.       |
+------------------+--------------------------------------------+
30. člen
(koncept razvoja naselja Reteče z Gorenjo vasjo)
(1) Območje urbanističnega načrta Reteče vključuje naselji Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki se bosta razvijali kot pomembnejše lokalno središče.
(2) Ohranja in razvija se stanovanjska funkcija z nekaterimi javnimi funkcijami in storitvenimi dejavnostmi (podružnična osnovna šola, župnijski urad, trgovina s prehrano, gostilna, več obrtnikov, železniška in avtobusna postaja).
(3) V naselju je treba krepiti funkcije pomembnejšega lokalnega središča z razvijanjem oskrbnih, družbenih in proizvodno-storitvenih funkcij (zdravstvena postaja ali zasebni zdravnik, pošta in kulturne dejavnosti) in načrtno oblikovati center naselja.
(4) Koncept razvoja območja UN je usmerjen v zapolnitve obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč.
(5) Nevarne prometne navezave dela naselja južno od regionalne ceste Jeprca–Škofja Loka z regionalno cesto ter nivojsko križanje z železniško progo zahtevajo ureditev nove prometne navezave in izvennivojskega križanja ceste in železnice, kar se lahko izvede na delu zemljišč, predvidenih za širitev območja urbanega jedra naselja.
(6) Vaški jedri naselij Reteč z Gorenjo vasjo se načrtno ohranja v smislu morfoloških značilnosti naselja ter ohranjanja kmetij in kmetijskega prostora.
(7) Načrtno se ohranja nepozidan prostor med obema naseljema in ohranja prepoznavnost posameznega naselja.
(8) Skozi naselje potekata tako železnica kot regionalna cesta, ki delita naselje na 3 med seboj slabo povezane dele. Prometna dostopnost obstoječih že poseljenih delov naselja in obstoječe dostopno cestno omrežje sta slaba in se ju izboljša z ureditvijo notranjega prometa, preusmeritvijo tranzitnega prometa na obvoznico ter ureditvijo izven nivojskega križanja z železniško progo.
(9) Območje, ki se ureja z UN
– Ureditveno območje urbanističnega načrta Reteče obsega poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Reteče in Gorenja vas-Reteče ter območja gozdnih zemljišč, ki so vsebinsko vezana na poselitveno območje Reteč z Gorenjo vasjo ter območje širitve naselja za potrebe ureditve jedra naselja ter prometno ureditev.
(10) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
– Prometno omrežje lokalnih cest bo treba deloma rekonstruirati, ponekod razširiti cestišča, urediti pločnike in javno razsvetljavo, dograditi manjkajoče odseke javnih poti in zgraditi dostopne ceste. Sistem prometne ureditve je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču naselja, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja, izgradnji severne obvozne ceste, namenjene tranzitu. Zagotovitev izvennivojskih križanj ceste in železnice predvsem na območju jedra naselja.
– Ceste so funkcionalno kategorizirane v:
– regionalna (razbremenilna) cesta 1. reda (državna cesta),
– mestna zbirna cesta,
– pomembnejša dostopna cesta,
– lokalna cesta,
– javna pot.
1. Državne ceste
– Območje urbanističnega načrta Reteče je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce skozi Škofjo Loko do Kranja. Za dolgoročni razvoj naselja je pomembna obvoznica severno od Reteč, ki bo prevzela celoten tranzitni promet. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče naselja ter se omogoči boljši dostop v nova razvojna območja severnega dela.
2. Lokalne ceste
– Na severno obvoznico se na vzhodu in zahodu navezuje obstoječa regionalna cesta, ki se z izgradnjo severne obvoznice preoblikuje v zbirno cesto. Za boljše prometno napajanje naselja se vzpostavi še pomembnejša dostopna cesta v smeri sever–jug, ki se navezuje na obvoznico, z nadvozom nad železnico. Takšno prometno ureditev zahteva obstoječa in predvidena pozidava tega območja.
– Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
– Mestna zbirna cesta je glavna cesta, ki se uredi v glavno ulico naselja v profilu dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni promet.
– Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in pločnik.
– Dostopne ceste imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Ti cestni odseki morajo biti ustrezno razbremenjeni, da ne presežejo vrednosti 150 vozil/h.
– Vse mestne zbirne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
– Pred pozidavo je treba varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest.
3. Železnica
– Na področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) z ureditvijo potniškega perona in postaje, izvedbo telekomandne naprave in elektrifikacijo železniške proge ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo.
4. Mirujoči promet (parkiranje)
– Parkirnih mest primanjkuje predvsem na območju centra naselja, območju šole in železniške postaje.
– Za nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev širšega centra naselja je predvidena ureditev parkirnih površin ob zbirni cesti ter parkirišča ob železniški postaji.
5. Kolesarske in pešpoti
– Ob bolj obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan promet. Na mešanih voznih površinah bo promet umirjen s strukturo tlakov.
– Drugod se zgradijo pločniki ali pa je vozna hitrost omejena na 30 km/h. Ob mestni zbirni cesti se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih je hitrost omejena na 30 km/h.
6. Javni potniški promet
– Medkrajevni avtobusni promet proti Škofji Loki in Ljubljani ostane nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave.
– Predvidena je ureditev železniške postaje na obstoječi lokaciji in ureditev parkirišča za potrebe železniškega potniškega prometa.
(11) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
1. Urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje in krajinsko oblikovanje
– Pri obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja stari vaški jedri Reteč in Gorenje vasi, v ostalih delih naselja pa se spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
– Na območju med cerkvijo v Retečah in avtobusno postajo na cesti proti Ljubljani se oblikuje nov center kraja, kamor se umešča družbene funkcije ter funkcije osnovne oskrbe.
– Ob cesti proti Ljubljani se spodbuja umeščanje manjših servisnih in poslovnih dejavnosti tako, da se objekti odpirajo na cesto in se ustvarja bolj javen značaj ulice.
– Območje ob cesti proti Ljubljani in cesto med avtobusnim postajališčem in cerkvijo se preoblikuje tako, da dobi bolj urban značaj (vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi itd.).
– Varuje se poglede na dominante (cerkev).
– Z vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavljata členitev poselitvene strukture in ločevanje vaških naselij od novejše poselitve.
– Znotraj urbane strukture naselja se ohranja zelena, z gozdom porasla površina, ki se jo nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč.
– Z roba terase se varuje sekvenco pogledov na Soro.
2. Urbana oprema
– Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje.
(12) Koncept zelenega sistema naselja
1. Zeleni sistem
– Zaradi značilnosti poselitvenega območja, ki združuje dve naselji, zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij.
2. Športni parki in otroška igrišča
– Za potrebe osnovne šole se povečajo površine za športna igrišča pri osnovni šoli.
– Osnovnim potrebam kraja po razvoju športne dejavnosti zadoščajo igrišča ob osnovni šoli ter obstoječa športna igrišča izven območja UN (nogometno igrišče). Rekreaciji služijo še ohranjen gozd in druge zelene površine znotraj naselja.
– Predvideni sta dve otroški igrišči, in sicer eno v sklopu šolskega igrišča pri osnovni šoli, drugo pa v sklopu zelenih površin v severnem delu Reteč. Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
3. Parki in druge zelene površine
– Predlagani sta dve površini, kjer se ohranja gozd in služita kot parkovni površini.
– Druge zelene površine znotraj poselitve imajo predvsem pomembno varovalno in členitveno funkcijo. Takšna je površina strmega pobočja rečne terase nad Soro, ki se jo varuje pred erozijo, ter gozdne in deloma kmetijske površine med Retečami in Gorenjo vasjo, ki členijo poselitveno strukturo in varujejo obe naselji pred zlitjem.
4. Pokopališča
– Na območju UN je obstoječe pokopališče v Retečah pri cerkvi sv. Janeza Evangelista, za katerega je predvidena širitev in izgradnja poslovilne vežice.
5. Šport in rekreacija v naravi
– Velik poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj tvorijo enovit sistem rekreacije.
– Pasivna rekreacija v naselju se zadovoljuje na rekreacijskih površinah v okviru igrišč. Hkrati pa se zagotavlja rekreacijo v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno.
6. Območja gozda in kmetijskih površin
– Območja gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja gozdov, ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se spodbuja sočasna rekreativna raba prostora.
– Območja kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja ohranjajo svoj kulturno-krajinski značaj. To so površine njiv, deloma travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev in naprav ter brez grajenih objektov. To je zlasti zeleno členitveno območje med obema naseljema v okviru UN.
(13) Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
– Varstvo naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal, površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak ter zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na naravno in življenjsko okolje.
– Gradnje na posameznih območjih so možne le, kolikor mejna raven hrupa, ki je predpisana za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bo presežena. V območjih urbanega jedra in stanovanjskih območjih, kjer so dovoljene dopolnilne dejavnosti, se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.
– Javne ustanove ter stanovanjska območja ob železniški progi in regionalni cesti, ki so na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven, je treba ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom. Tam novogradnje za stanovanja niso možne.
(14) Lokalni energetski koncept
1. Oskrba s plinom
– Preko območja UN Reteče je predvidena trasa novega, vzhodnega napajalnega plinovoda, ki se priključi na obstoječo javno primarno mrežo. Trasa napajalnega plinovoda naj poteka ob trasi vodovoda. Predvidena je izgradnja plinskega omrežja za potrebe oskrbe s plinom za naselji Reteče in Gorenja vas - Reteče, ki se bo navezoval na primarno mrežo na Trati in iz Občine Medvode.
2. Oskrba z električno energijo
– Na območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne postaje.
(15) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo
1. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
– Območja UN Reteče ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, zato je predvidena izgradnja samostojnega javnega kanalizacijskega sistema za naselja Reteče, Gorenja vas - Reteče in Godešič. Sistem bo odpadno vodo zbiral in odvedel do komunalne čistilne naprave. Predvidena je izgradnja komunalne čistilne naprave Reteče v velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje do 2.400 PE, ki je predvidena na jugovzhodnem delu območja, z iztokom očiščene vode v reko Soro.
– Naselja oziroma objekti bodo priključeni na komunalno čistilno napravo preko javnega kanalizacijskega sistema za odpadne vode. Gradnja bo postopna in z možnostjo dograditve.
– Dokler javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in do priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo čistiti komunalno odpadno vodo v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev nanj obvezna.
2. Ravnanje z odpadki
– Organizirano je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ju izvaja pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice nenevarnih odpadkov. Zagotovljen in urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
– S širitvijo območja UN in povečanjem števila prebivalcev se na osrednjem območju UN predvidi zbirni center.
3. Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo komunalno opremljanje
– Vsa območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje, je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard komunalne opremljenost.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da zagotavljajo:
– prometno varnost na javnih pro­metnih napravah,
– varstvo okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih odpadkov,
– varstvo pred prekomernim hrupom,
– ustrezne zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ustrezne zaščitne zahteve, zlasti glede zaščite pred požarom.
– Objekti, ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
– Območja, ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena vsaj z javnimi cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalnim kanalizacijskim in elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter urejenim sistemom za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru, če le-to na območju obstaja.
– Če na območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja oziroma ni tehnične možnosti za priključitev na javno omrežje, morajo lastniki objektov urediti lastne naprave za odvod očiščenih padavinskih vod in jih prvenstveno ponikati.
(16) Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
– Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč UN Reteče predvideva naslednje podrobne namenske rabe:
– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju,
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske dejavnosti, pokopališče, avtobusna postaja, gasilski dom ter bivanje,
– druge zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo.
+------------------+--------------------------------------------+
|                  |USMERITVE                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA STANOVANJ |– Vsa območja stanovanj na območju UN se    |
|                  |ohranja in dviguje kvaliteto bivanja        |
|                  |(urbana prenova, prenova in izboljšanje     |
|                  |komunalne opremljenosti itd.).              |
|                  |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo  |
|                  |zdravi bivalni pogoji (osončenje,           |
|                  |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in |
|                  |rekreacijskih površin), možnost opremljanja |
|                  |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi.      |
|                  |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene |
|                  |ali degradirane površine v današnjih        |
|                  |poselitvenih območjih in rob ob njih.       |
|                  |Predvidi se prenovo in rekonstrukcijo       |
|                  |obstoječih stanovanjskih območij, vključno  |
|                  |s starimi jedri.                            |
|                  |– Pri gradnji na predvidenih območjih za    |
|                  |stanovanja se upoštevata obstoječa          |
|                  |tipologija gradnje in zasnova stanovanjskih |
|                  |sosesk s potrebnimi dopolnilnimi            |
|                  |dejavnostmi. Tipologija nove zazidave mora  |
|                  |biti usklajena s tipologijo obstoječe.      |
|                  |– Stanovanjska območja, ki se gradijo       |
|                  |postopoma, in območja pretežno enodružinske |
|                  |individualne zazidave je treba zasnovati    |
|                  |tako, da je parcelacija čim bolj racionalna |
|                  |in omogoča smotrno komunalno in prometno    |
|                  |infrastrukturo.                             |
|                  |– Območja podeželskega naselja sta območji  |
|                  |starih Reteč in območje Gorenje vasi.       |
+------------------+--------------------------------------------+
|OSREDNJE OBMOČJE  |– V naselju se oblikuje urbano jedro        |
|CENTRALNIH        |predvsem s spodbujanjem centralnih          |
|DEJAVNOSTI        |dejavnosti.                                 |
|                  |– Osrednje območje se oblikuje ob glavni    |
|                  |cesti skozi naselje v smeri proti Ljubljani |
|                  |in Škofji Loki.                             |
|                  |– Današnje osrednje območje Reteč je v      |
|                  |preteklosti spontano raslo, zato center ni  |
|                  |izoblikovan, hkrati pa je območje potrebno  |
|                  |celovite prenove v smeri izboljšanja urbane |
|                  |strukture, prometne dostopnosti in          |
|                  |komunalne opremljenosti.                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA ZELENIH IN|– Zeleni pas, ki ima funkcijo ločevanja     |
|JAVNIH ODPRTIH    |Reteč in Gorenje vasi, ohranja primarno     |
|POVRŠIN           |namensko rabo z ohranjanjem obstoječih      |
|                  |dostopnih in poljskih poti, ki hkrati       |
|                  |služijo pasivni rekreaciji prebivalcev      |
|                  |območja UN.                                 |
|                  |– Kot zelene površine se urejajo gozdne     |
|                  |površine znotraj območja.                   |
|                  |– Kot zelene in pasivne rekreacijske        |
|                  |površine se urejajo vsa obvodna območja     |
|                  |znotraj območja UN.                         |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA PROMETNIH |– Območje predvidene prestavljene           |
|POVRŠIN           |regionalne ceste Jeprca–Škofja Loka.        |
+------------------+--------------------------------------------+
|OBMOČJA OKOLJSKE  |– Predvidena je izgradnja samostojnega      |
|INFRASTRUKTURE    |javnega kanalizacijskega sistema za naselja |
|                  |Reteče, Gorenja vas – Reteče in Godešič, ki |
|                  |odpadno vodo zbere in odvede do komunalne   |
|                  |čistilne naprave. Predvidena je izgradnja   |
|                  |komunalne čistilne naprave Reteče v         |
|                  |velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje   |
|                  |do 2.400 PE na jugovzhodu območja, z        |
|                  |iztokom očiščene vode v reko Soro.          |
+------------------+--------------------------------------------+
2.6. Usmeritve za razvoj v krajini
31. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Občina Škofja Loka bo prostorski razvoj primarnih dejavnosti, razvoj poselitve in infrastrukture usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Škofja Loka, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter zagotavljajo varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.
(4) Usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti v krajini so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.2. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000).
32. člen
(kmetijstvo)
(1) Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.
(2) Glede na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja.
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore, razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna Gora.
(4) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je treba spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
(5) Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.
(6) Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:
– Spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč.
– Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, to je spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah.
– Spodbujanje ekološkega kmetovanja.
– Spodbujanje reje drobnice.
– Spodbujanje razvoja čebelarstva.
– Nakup zemljišč s strani lokalnih združenj z namenom zagotavljanja oblikovanja večjih zemljiških kompleksov, ki bi omogočali racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
– Usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, predelava osnovnih kmetijskih pridelkov, dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, turizem na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih in alternativnih virov itd.).
(7) Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju.
(8) Novi infrastrukturni objekti se umeščajo v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.
33. člen
(gozdarstvo)
(1) Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustne.
(2) Na območju Občine Škofja Loka so naslednje vrste gozdov: gozdni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, večnamenski gozd:
(3) Gozdni rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.
(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(5) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(6) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.
(7) Večji del gozdnega območja Občine Škofja Loka prekriva večnamenski gozd. Na področju gozdarske dejavnosti je v najvrednejših krajinskih območjih treba uveljavljati sonaravne pristope h gospodarjenju z gozdovi in preprečiti gozdnogospodarske ukrepe, ki utegnejo povzročiti razvrednotenje teh območij (npr. premene, nasade, gradnjo novih gozdnih cest in vlak ter zasaditev monokultur). Potrebno je varovati že oblikovane gozdne robove (gozdni rob celkov). Ohranjati je treba mešano sestavo gozdov.
(8) V okolici pomembnejših vodnih virov je treba ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(9) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je treba zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati malopovršinsko, z nižjo intenziteto sečnje, ter uporabljati terenu primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(10) Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).
(11) Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, v le-tem ni dovoljeno.
(12) Prostorski posegi v območja gozdov v kmetijski in primestni krajini zaradi premajhnega deleža gozdov niso dopustni (tudi za kmetijske namene ne).
(13) Gozdne površine v okolici mesta Škofja Loka so razvrščene v gozdove posebnega namena ter imajo rekreacijsko in estetsko funkcijo (zeleni obroč Škofje Loke).
(14) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
34. člen
(vode)
(1) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je treba:
(2) Komunalne odpadne vode se zbirajo v kanalizacijskih sistemih in se čistijo na komunalnih čistilnih napravah. Kjer ni javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode čisti z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave itd.). Spodbuja se zamenjava obstoječih (klasičnih nepretočnih) greznic s prej omenjenimi sistemi. Meteorne vode je treba prvenstveno očiščene ponikati ali očiščene odvajati v vodotoke.
(3) Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, treba je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.
(4) Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) je treba ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.
(5) Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
(6) Občina bo preprečevala spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo vodni robovi ter naravna morfologija strug in obrežne vegetacije ter površinski vodni pojavi v celoti.
(7) Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda sega 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča.
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev itd.).
(9) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka in prost prehod ob vodnem dobrem. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov.
(10) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Škofja Loka, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta, je treba:
– Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) je treba zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve je treba zagotoviti nadomestne retencijske površine.
– Ohranjati in vzdrževati je treba vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavljajo in varujejo obstoječi vegetacijski varovalni pasovi (širine minimalno 5,00 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upoštevajo kriteriji za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobra kmetijska praksa.
– Naravne vodotoke je treba ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.)
– Renaturacija reguliranih vodotokov se izvaja povsod, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine, ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.
– Uredita se odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo itd.).
(11) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
35. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Občina bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora, in sicer ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.
(2) Razvoj bo temeljil na:
– večji promociji in trženju turistične ponudbe v mestu in na podeželju,
– povečanju nastanitvenih zmogljivosti,
– obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture,
– povečanju kakovosti storitev na področju turizma,
– vzpostavitvi uravnoteženih in trajnostnih turističnih destinacij,
– povezovanju turističnih destinacij,
– vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo,
– vzpostavitvi oziroma oživitvi tematskih poti,
– aktivnem podeželju in mestu kot razvojnemu impulzu (žive tradicionalne obrti, kulinarična ponudba itd.),
– povezovanju turističnih akterjev na podlagi javno-zasebnega partnerstva,
– spodbujanju podjetništva v turizmu ter povečanju zaposlitve na področju turizma,
– povezovanju z drugimi panogami (šport, kmetijstvo itd.),
– spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično-kulturnih prireditev,
– povezovanju s sosednjimi občinami, regijami na področju turizma (Gorenjska panoramska pot, Evropska pešpot E7, Loška kolesarska pot, vključitev v državno omrežje kolesarskih poti),
– vključevanju ponudbe v nacionalno ponudbo,
– povezovanju starih mest.
(3) Glede na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja:
– mesto Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s turistično-rekreativnim zaledjem mesta;
– turistično-rekreativno zaledje mesta: območje Lubnik, območje Ožbolt – Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka;
– območje Stari vrh (drugo večje turistično rekreativno jedro občine);
– območje turizma – Visoko pri Poljanah.
36. člen
(mineralne surovine)
(1) Ohranja se kamnolom Visoko, kjer se sanacija izvaja sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja.
(2) Na vseh območjih, na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje, se zagotovi končna sanacija brez izkoriščanja mineralnih surovin, na podlagi sanacijskih načrtov v skladu s predpisi s področja graditve objektov ali s spodbujanjem naravne sukcesije.
(3) Gramoznica Reteče se po zaključku izkoriščanja sanira in vrne v primarno namensko rabo v skladu z določili veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
(4) Ohranja se kamnoloma Sv. Barbara in Praprotno, kjer se sanacija izvaja sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja.
37. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Škofja Loka predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov. Na teh območjih je treba s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine, zagotoviti varne življenjske razmere.
(2) Na poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Skupni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:
– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih,
– razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč,
– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(4) V Občini Škofja Loka so značilne poplave na Poljanski Sori, Selški Sori, na Sori dolvodno od sotočja, na Luši s pritoki in na Hrastnici. Problematična je predvsem poplavna varnost mesta Škofja Loka zaradi pozidave poplavnih območij.
(5) Za omilitev poplavne problematike je treba:
(6) Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se vodni režimi in stanje voda ne poslabšujeta.
(7) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(8) Gradnja na poplavnih območjih ni dopustna. Gradnje prav tako niso dopustne na zemljiščih, ki so bila brez upravnih dovoljenj nasuta nad koto poplavne vode.
(9) Za zagotavljanje ustrezne varnosti pred poplavami za mesto Škofja Loka in druga naselja se izvedejo ustrezni protipoplavni ukrepi.
(10) Območji Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja predstavljata prostor, ki je zaradi naravnih razmer – geoloških, hidroloških in geomorfoloških značilnosti – podvržen erozijskim procesom (zdrsi, plazovi, podori). Na erozijsko najbolj ogroženih območjih (erozijska žarišča, območja stalnih plazov) je prepovedano graditi. Na drugih erozijskih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali na podlagi pozitivno ocenjenega geomehanskega poročila. Posebne preventivne ukrepe je treba izvajati na pretežno nestabilnih in pogojno stabilnih zemljiščih (vse pogostejši plazovi, zdrsi posameznih objektov ali skupin ipd.).
(11) Na erozijskih območjih je prepovedano kakršnokoli poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov ter ogoljevanje površin.
(12) Na plazljivih območjih, to je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev (to je na območju klastičnih permokarbonskih kamnin, nekaj 10 m nad dolinskim dnom predvsem pritokov obeh Sor), so prepovedani posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča ali krčitve ter večje obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar pospešuje plazenje zemljišč.
(13) Na plazovitih območjih, to je na zemljiščih, kjer redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo, so prepovedani krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(14) V Občini Škofja Loka ni povečane požarne ogroženosti. V območjih naselitev in industrije naj se dovolj velika pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(15) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(16) Za potrebe potencialnih naravnih nesreč ima občina rezervirana zemljišča za pokope kadavrov ob elementarnih nesrečah južno od naselja Godešič. Primernost lokacije je treba preveriti z vidika zagotavljanja ustreznega varstva vodnih virov na Sorškem polju in eventualno lokacijo za eventualne pokope premestiti.
(17) Na območju pokopališča Lipica je predvideno območje za večje pokope v slučaju vojne ali elementarne nesreče.
(18) Območje za odlaganje ruševin je predvideno na območju odlagališča odpadkov Draga.
(19) Območja za evakuacijo so: Osnovna šola Škofja Loka – mesto in Osnovna šola Cvetka Golarja, nogometno igrišče v Puštalu, igrišče v nekdanji vojašnici v Škofji Loki ter dijaški dom.
38. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
Na območju Občine Škofja Loka sta za zagotavljanje obrambe države perspektivni območji:
– Pasja Ravan (izključna raba),
– Crngrob (izključna in možna izključna raba).
– Območja izključne rabe za potrebe obrambe so izključno namenjena za obrambne potrebe, kjer potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
– Območja možne izključne rabe so namenjena za druge namene, ki se jih uporabi za potrebe obrambe v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize ter v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.
2.7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
39. člen
(usmeritve za določitve stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Obstoječa stavbna zemljišča se večinoma ohranjajo.
(3) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(4) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(6) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
(7) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M 1:50.000).
2.8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
40. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V izvedbenem delu so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora. Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
(2) Za območja urbanističnih načrtov Škofja Loka in Reteče so usmeritve za prostorske izvedbene pogoje podane na podlagi izvedbenega dela urbanističnega načrta.
(3) Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M 1:50.000).
3. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka
41. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN Občine Škofja Loka določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in
– usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih ter enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
42. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1: 5.000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja pooblaščenega inženirja geodeta.
3.1. Enote urejanja prostora
43. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) OPN občine Škofja Loka določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora.
(2) Enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del odprtega prostora in obsegajo celotno območje občine.
(3) Na posameznih območjih naselij se EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz različne podrobnejše namenske rabe, tipologije obstoječe in predvidene gradnje ali drugih značilnosti.
(4) Na karti se pojavi naslednji zapis oznak:
– ŠK-01/01,
– SSs,
– ŠK je oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP,
– 01 je oznaka zaporedne številke EUP znotraj naselja,
– /01 je zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora,
– SSs je oznaka podrobnejše namenske rabe.
(5) Na območju odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih krajin z območji podrobnejše namenske rabe.
(6) Enota urejanja prostora na območju odprtega prostora se označi z enolično oznako KE in njeno zaporedno številko.
(7) Način označevanja območja odprtega prostora:
– EUP: KE-01,
– KE je oznaka krajinske enote,
– 01 je oznaka zaporedne številke KE.
(8) Znotraj enot urejanja odprtega prostora se pojavljajo oznake A 001, A(CDc) 001, A(CDi) 001, A(SKk) 001 in A (BT) 001.
– A, A(CDc), A(CDi), A(SKk) in A(BT) so oznake enot razpršene poselitve,
– 001 je zaporedna številka enote razpršene poselitve.
(9) OPPN je oznaka načina urejanja. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN.
(10) Oznaka OPN se ne izpisuje.
3.2 Območja namenske rabe prostora
44. člen
(območja namenske rabe prostora)
Za celotno območje občine so po posameznih enotah urejanja prostora določena oziroma prikazana območja namenske rabe prostora, ki jih določa naslednja preglednica:
+--------------+----------------------+-------------------------+
|OBMOČJA       |OBMOČJA PODROBNEJŠE   |ČLENITEV PODROBNEJŠE     |
|OSNOVNE       |NAMENSKE RABE         |NAMENSKE RABE            |
|NAMENSKE RABE |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|I. OBMOČJA    |                      |                         |
|STAVBNIH      |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |S – OBMOČJA STANOVANJ |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SS – stanovanjske     |SSs – čiste stanovanjske |
|              |površine              |površine – enodružinska  |
|              |                      |strnjena gradnja         |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |SSa – stanovanjske       |
|              |                      |površine z dejavnostmi – |
|              |                      |enodružinska gradnja     |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |SSv – stanovanjske       |
|              |                      |površine –               |
|              |                      |večstanovanjska gradnja  |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SB – stanovanjske     |/                        |
|              |površine za posebne   |                         |
|              |namene                |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SK – površine         |SK – površine kmetij z   |
|              |podeželskega naselja  |dopolnilnimi dejavnostmi |
|              |                      |in stanovanja            |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |SKj – območja            |
|              |                      |historičnega jedra       |
|              |                      |naselja                  |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |SKk – površine izključno |
|              |                      |za kmetije in            |
|              |                      |nestanovanjske kmetijske |
|              |                      |objekte                  |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SP – površine         |/                        |
|              |počitniških hiš       |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |C – OBMOČJA CENTRALNIH|                         |
|              |DEJAVNOSTI            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |CU – osrednja območja |/                        |
|              |centralnih dejavnosti |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |CD – druga območja    |CDi – območja centralnih |
|              |centralnih dejavnosti |dejavnosti za            |
|              |                      |izobraževanje            |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |CDc – območja centralnih |
|              |                      |dejavnosti za opravljanje|
|              |                      |verskih obredov          |
|              |                      +-------------------------+
|              |                      |CDz – območja centralnih |
|              |                      |dejavnosti za potrebe    |
|              |                      |zdravstva                |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |I – OBMOČJA           |                         |
|              |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI|                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IP – površine za      |/                        |
|              |industrijo            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IG – območja          |/                        |
|              |gospodarskih con      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IK – površine z       |/                        |
|              |objekti za kmetijsko  |                         |
|              |proizvodnjo           |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |B – POSEBNA OBMOČJA   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |BT – površine za      |/                        |
|              |turizem               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |BD – površine drugih  |/                        |
|              |območij, namenjene    |                         |
|              |zlasti nakupovalnim   |                         |
|              |centrom               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |Z – OBMOČJA ZELENIH   |                         |
|              |POVRŠIN               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZS – površine za      |/                        |
|              |rekreacijo in šport   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZP – parki            |/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZD – druge urejene    |/                        |
|              |zelene površine       |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZK – pokopališča      |/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZV – površine za      |/                        |
|              |vrtičkarstvo          |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |P – OBMOČJA PROMETNE  |                         |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PC – površine cest    |/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PŽ – površine železnic|/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PO – ostale prometne  |/                        |
|              |površine              |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |E – OBMOČJA ENERGETSKE|/                        |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |O – OBMOČJA OKOLJSKE  |/                        |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |A – POVRŠINE RAZPRŠENE|A – površine razpršene   |
|              |POSELITVE             |poselitve                |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |A (SKk) – površine       |
|              |                      |razpršene poselitve      |
|              |                      |izključno za kmetije     |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |A (BT) – površine        |
|              |                      |razpršene poselitve za   |
|              |                      |turizem                  |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |A (CDc) – površine       |
|              |                      |razpršene poselitve za   |
|              |                      |centralne dejavnosti za  |
|              |                      |opravljanje verskih      |
|              |                      |obredov                  |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |A (CDi) – površine       |
|              |                      |razpršene poselitve za   |
|              |                      |centralne dejavnosti za  |
|              |                      |izobraževanje            |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |RAZPRŠENA GRADNJA     |zemljišče pod stavbo     |
|              |                      |izven območij stavbnih   |
|              |                      |zemljišč (informacija o  |
|              |                      |dejanskem stanju)        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|II. OBMOČJA   |                      |                         |
|KMETIJSKIH    |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |K1 – NAJBOLJŠA        |/                        |
|              |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |K2 – DRUGA KMETIJSKA  |/                        |
|              |ZEMLJIŠČA             |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|III. OBMOČJA  |                      |                         |
|GOZDNIH       |                      |                         |
|ZEMLJIŠČA     |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA  |/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|IV. OBMOČJA   |                      |                         |
|VODA          |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |VC – CELINSKE VODE    |/                        |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|V. OBMOČJA    |                      |                         |
|DRUGIH        |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |L – OBMOČJA MINERALNIH|                         |
|              |SUROVIN               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |LN – površine nadzemnega |
|              |                      |pridobivalnega prostora  |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |f – OBMOČJA ZA POTREBE|/                        |
|              |OBRAMBE IZVEN NASELIJ |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP in podenotah EUP.
– Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
– Za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora so lahko poleg skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje.
– Za enote ali podenote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora, in dejavnost, določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
3.3.1. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
46. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena z usmeritvami glede dovoljenih gostot pozidave, števila stanovanj na hektar in z normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(2) Dopustna izraba prostora je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe in s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne enote ali podenote urejanja prostora.
(3) Odstopanje od faktorjev FZ in FI je dovoljeno, če gre za rekonstrukcijo objektov.
47. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor)
(1) Namembnost objektov je določena skladno s podrobno namensko rabo po posameznih območjih podrobne namenske rabe s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Za posamezno podrobnejšo namensko rabo v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so določene dopustne dejavnosti in določen dopusten preplet dopustnih dejavnosti.
(2) Spremembe namembnosti objektov v posamezni enoti urejanja prostora so dopustne v skladu s podrobnejšo namensko rabo in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja prostora.
(3) V posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe določene:
– vrste objektov glede na dopustno dejavnost skladno s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost,
– vrste gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov,
– drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor.
48. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih)
Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.
49. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) Vrsta dopustnih objektov glede na namen je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(2) V EUP so na površinah podrobnejše namenske rabe dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejšo namensko rabo določeni v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe), če izpolnjujejo skupne, posebne in podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Na celotnem območju občine so dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami samo ob rekonstrukcijah cest,
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov samo ob rekonstrukcijah cest,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– brvi in mostovi,
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno in skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(5) Na vseh območjih stavbnih zemljišč je dopustna gradnja prometne infrastrukture (z izjemo parkirišč).
50. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor)
(1) Gradnja novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe in enoto urejanja prostora.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu,
– nadomestna gradnja,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– urejanje javnih in drugih zelenih površin.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobneje opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe.
(4) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(5) Odstranitve objektov so dovoljene na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe. Odstranitve na območjih, ki so opredeljena kot jedra ali so varovana kot območja varovanja kulturne dediščine, niso dovoljene. Odstranitve in nadomestne gradnje na območjih, varovanih kot območja kulturne dediščine, so dovoljene, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(6) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so pred spremembo namembnosti dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(7) Na obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen objekta določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov razpršene gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(8) Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe, in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora.
(9) Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(10) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna vzdrževalna dela dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Objekte je treba vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih dejavnikov zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.
(12) Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednja določila:
– Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, pri čemer višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne višine objekta; v EUP s podrobno rabo IP ali IG način postavitve elementov fotovoltaike ni omejen.
– Klimatske naprave morajo biti na objektih tipov c, av, bv in na vseh objektih na območjih, opredeljenih kot jedra, izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu, sicer pa na balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
– Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.
– Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno protipotresno sanacijo objekta.
– Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije ni dopustna.
– Na spomenikih in v njihovih območjih izvedba fotovoltaike ni dovoljena; na drugih objektih in območjih varovanja kulturne dediščine pa le po predhodnih preveritvah o možnosti njihove umestitve.
(13) Gradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb so dovoljene v skladu s posebnimi določbami za posamezno podrobnejšo namensko rabo območja, če so izpolnjene zahteve osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če so zagotovljena parkirna mesta in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje.
(14) Nadomestne gradnje so dovoljene na istih temeljih oziroma z zamikom do 25 % znotraj obstoječe gradbene parcele. Zamik je dovoljen, kadar izboljša prometno varnost, kadar je potreben zaradi upoštevanja posebnih predpisov in odlokov, ki veljajo na območju, ter kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni možna.
51. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske linije, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa.
(2) Regulacijske linije so: gradbena meja, gradbena linija in regulacijska linija drevoreda. Kjer regulacijske linije niso določene v grafičnem delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju naselja, dela naselja ali ulice.
(3) Nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m, razen če odlok v nadaljevanju: ne določa drugače. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, terase, napušči, nadstreški itd.).
(4) Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških parcel.
(5) Na območjih namenske rabe: IG, IP, IK, BD morajo biti nove stavbe vključno z napušči in nadstreški od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m.
(6) Kadar gre za gradnjo objektov v nizu, vrstnih hiš in dvojčkov, so odmiki od parcelne meje lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje.
(7) Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(8) Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do parcelne meje ob pridobitvi pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, od katerih bo odmik manjši od 4,00 m.
(9) Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, omogočiti mora vzdrževanje in rabo objekta v okviru gradbene parcele ter zagotavljati svetlobnotehnične, požarnovarstvene in sanitarne pogoje.
(10) Na območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativni prostor mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti praviloma vzporedna s plastnicami.
(11) Novi objekti se praviloma načrtujejo v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji.
(12) Odmiki od javnih zemljišč:
– Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
– Pri vseh odmikih je treba upoštevati cestnoprometne predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
52. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov)
(1) Dopustna velikost objektov je določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe.
(2) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– faktorjem odprtih zelenih površin (FZOP) na parceli objekta oziroma
– z višino objektov (etažnost ali višina v metrih).
(3) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– dopustna višina novega objekta je višina slemen objektov na območju EUP v oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta,
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi najvišjega obstoječega objekta tako, da imajo vsi objekti enako višino kapi.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja površine in prostornine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(5) Površine, kot so ozelenjena parkirišča, pri izračunu FZOP niso del zelenih površin.
53. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju)
(1) Objekti se glede na tip zazidave na območjih podrobne namenske rabe delijo na:
+---------------------------------------------------------------+
|– a – prostostoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno    |
|stranico ne stikajo z drugimi objekti višine do 3 etaže P + 1 +|
|Po do P + 1 + 1M                                               |
|– b – objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki     |
|višine do 3 etaže P + 1 + Po do P + 1 + 1M                     |
|– ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega    |
|tlorisa – ne stanovanjski kmetijski objekti, manjši proizvodno-|
|obrtni objekti do 2 etaži (P + 1M, P + 1 + Po)                 |
+---------------------------------------------------------------+
|– j – ohranjena območja jeder, vaško in mestno jedro           |
+---------------------------------------------------------------+
|– av – visoki prostostoječi objekti večjega merila, višine nad |
|3 etaže (bloki, poslovni objekti)                              |
|– bv – visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže|
|(bloki, poslovni objekti v nizu)                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– c – objekti svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih     |
|dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti          |
|zdravstvene dejavnosti itd.)                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|– e – objekti velikega merila (pritlični ali nadstropni objekti|
|velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu,     |
|posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in |
|zabaviščni parki itd.)                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|– f – tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni    |
|objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava,          |
|transformatorska postaja, betonarna itd.)                      |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri tistih, kjer gradnja ne bi bila skladna z drugimi določili tega odloka.
(3) Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega območja vrste podrobnejše namenske rabe, namembnostjo objektov, višino obstoječih objektov, določenim faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe gradbene parcele in regulacijskimi linijami.
(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti.
(5) Novogradnje vključno z dozidavami in nadzidavami objektov morajo po velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, višini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard slediti obstoječim objektom v enoti ali podenoti urejanja prostora.
(6) Pri rekonstrukciji, dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov mora biti objekt oblikovno usklajen v oblikovanju vseh elementov objekta z objektom, h kateremu se doziduje, nadziduje ali se rekonstruira.
(7) Oblikovanje prizidav in nadzidav mora biti prilagojeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta oziroma mora oblikovati gabaritno in oblikovno enoten objekt, podrejen določilom za oblikovanje za vrsto podrobnejše namenske rabe, kjer se nahaja.
(8) Kadar se doziduje, nadziduje ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen z ostalimi objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora (oblikovanje strehe, barve strešin, tlorisni in višinski gabariti, barve in oblika kritine, oblikovanje napuščev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo oblikovno uskladi z objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Pri rekonstrukcijah, vzdrževalnih delih in drugih posegih pri objektih tipologije a, b, av, bv je treba pri barvah fasad upoštevati barve, določene v gradbenem dovoljenju, oziroma barve fasad, predpisane za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, pri objektih in v območjih naselbinske kulturne dediščine pa po barvni študiji, ki jo izdela pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
(10) Pri spremembi podstrešij v stanovanja je treba osvetljevanje podstrešij rešiti s strešnimi okni. V primeru, da imajo sosednji objekti (izvornega stavbnega oblikovanja) frčade za osvetljevanje, je treba obliko frčad prilagoditi že obstoječim pri sosednjih objektih ob upoštevanju določila, da morajo imeti frčade enak naklon kot obstoječa strešina ali pa so oblikovane s strešino blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot na osnovni strešini ali pa bakrena. Površina frčad ne sme presegati 30 % površine posamezne strešine in ne sme segati do slemena obstoječe strešine.
(11) Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na fasadah objektov niso dopustne nove odprtine (okna, vrata).
(12) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah objektov tipa b, av, bv, j so zasteklitve balkonov, postavitve senčil, klimatskih naprav in menjava barve ograj dopustne samo na podlagi enotnega projekta za celo stavbo.
(13) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta, razen v območjih, opredeljenih kot jedra.
(14) Odstopanja od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN ob upoštevanju drugih določil tega odloka,
– za objekte svojstvenega oblikovanja.
54. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji in merila za določanje gradbenih parcel)
(1) Pri določanju gradbenih parcel se upoštevajo:
– določila za oblikovanje gradbenih parcel za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih,
– položaj, namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do obstoječih gradbenih parcel,
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh,
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti),
– določen faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele, minimalni odmiki od posestnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami.
(2) Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
– za prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 400 m2,
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu.
(3) Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za območja s tipološko oznako j.
(4) Za območja z večstanovanjsko gradnjo se gradbena parcela določi ob upoštevanju dovoljenega faktorja pozidanosti in izrabe zemljišča in drugih določil tega odloka.
(5) Za območja svojevrstno oblikovanih objektov centralnih dejavnosti se velikost gradbene parcele določi skladno z normativi in programom dejavnosti, oblikovanostjo območja in drugih pogojev, ki jih določa ta odlok.
(6) Za kmetije in nestanovanjske kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi z upoštevanjem velikosti, lege objektov, površin za modernizacijo ter manipulacijske površine (parkirišča za osebna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo, dostopne poti in deponije) v sklopu kmetije.
(7) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljeno pod pogojem, da se nove parcele določijo na podlagi tega odloka, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop in dovoz do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(8) Delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture je možna skladno z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega omrežja.
(9) Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini gradbenih parcel ob posamezni ulici v naselju.
(10) Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja prostora, v kateri se gradi objekt.
(11) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZOP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijske linije, normativi za parkirne površine ipd).
(12) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objekta, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo upravno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.
55. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov ter naprav)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba), skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
(3) Kadar gre za preplet dejavnosti, je pri posameznem objektu dopustno graditi le tisto vrsto enostavnih in nezahtevnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno namensko rabo.
(4) Na gradbeni parceli, ki pripada stavbi, se lahko zgradi samo po en nezahtevni ali enostavni objekt iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, vendar skupaj vsi objekti na gradbeni parceli ne smejo presegati dovoljene pozidanosti (FZ, FSI, FZOP) za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(5) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki so potrebni za normalno funkcioniranje enote urejanja prostora oziroma potekajo čez enoto urejanja prostora.
(6) Baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam, ni dopustno postavljati:
– v območju površinskih voda (VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (A, A(CDc), A(CDi), A(SKk), A(BT)),
– v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZD, ZK, ZV),
– v območjih za potrebe obrambe (f), razen po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za področje obrambe,
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G) se lahko postavljajo ob prometnicah in na neizpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(7) Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v prostorske dominante, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
(8) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni objekti za spremljanje stanja okolja.
(9) Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah in drugih zelenih površinah ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v bližini ni trgovine z enakim programom.
(10) Gradnja kioskov z gostinsko ponudbo ni dopustna.
(11) Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve.
(12) Gostinski vrtovi na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države.
(13) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna in le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
(14) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode).
(15) Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.
(16) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za ta dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(17) Podporne zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine največ 1,50 m. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(18) Na območjih enot ali podenot urejanja prostora, ki so oblikovno opredeljena kot jedra, so podporni zidovi lahko grajeni izključno iz naravnega kamna, značilnega za območje, kjer se gradi podporni zid.
(19) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki so značilni zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. Masivne ograje, razen protihrupnih ograj in ograj, ki so določene v tej točki, niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno, razen v primeru fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov.
(20) Na objektih in območjih kulturne dediščine reklamni panoji niso dovoljeni.
(21) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino.
(22) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
– Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva gradbene linije in gradbene meje.
– Škarpe in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in žive meje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja oziroma živa meja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
– Priključki na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni predpisanega odmika od parcelne meje.
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati gradbene linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni površini. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik tudi manjši oziroma se objekt lahko postavi na posestno mejo.
– Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s podrobnejšo namensko rabo.
– Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, omogoča vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(23) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov
– Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila posebnih določb za oblikovanje objektov za posamezno namensko rabo, razen za predpisana tlorisna razmerja z določili za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
– Nadstreški vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med seboj oblikovno usklajeni in morajo upoštevati gradbeno mejo ob javni površini.
– Nadstreški imajo v primeru, da ni možno zagotoviti enakega naklona, kakor ga ima stavba, h kateri se postavlja, ravno streho ali streho blagega naklona do 5 stopinj.
– Strehe vrtnih ut in zimskih vrtov se oblikujejo kot strehe stavbnih objektov, šotoraste strehe niso dopustne.
– Nadstreški in markize pred vhodi v lokale v območjih s tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene (oblika, material, barva).
– Ograje v posameznih območjih s tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene.
– Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, ekološki otoki (zbiralnice nenevarnih odpadkov), podporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Za oblikovanje nadkritih čakalnic na avtobusnem postajališču in urbane opreme se za celotno občino izdela celostna podoba v skladu s posebnim predpisom občine.
– Nadkrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ter zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo medsebojno poenoteno ter ob upoštevanju tipologije okoliške kakovostne oziroma prevladujoče pozidave.
– Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
– Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se v prostor umestijo tako, da ne bodo vidno moteče.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti enake kot strehe nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je nezahtevni ali enostavni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalno potrebnih površin za parkiranje.
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na grajenih območjih kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko strešin kot objekt, h kateremu se gradijo. Drugačno oblikovanje je dovoljeno, kadar osnovni objekt odstopa od oblikovalskih določil za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora. V tem primeru se pomožno kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, skedenj, senik itd.) oblikuje skladno z oblikovalskimi določili za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Urbano opremo na posameznih območjih kulturne dediščine je treba oblikovati celostno.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja.
56. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za oglaševanje)
(1) Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno postavljati v skladu z določili občinskega splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila in pogoje za oglaševanje.
(2) Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev. Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme, izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
(3) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih zelenih površin (ZP, ZK, ZV),
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G),
– v območjih površinskih voda (VC),
– v območjih mineralnih surovin (LN) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(4) V območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), v območjih stanovanj (SS, SB, SK, SP), v območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO) in v območjih zelenih površin (ZS, ZD) je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje le na javnih površinah.
(5) Objekti za oglaševanje so, ne glede na prejšnje določbe tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje za čas gradnje.
(6) Lokacije za postavitve transparentov se določi skupaj s pristojno občinsko službo. Na območjih kulturne dediščine postavljanje transparentov ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih vnaprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, kar se uskladi s pristojno službo za varovanje kulturne dediščine. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante.
57. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov)
(1) Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m.
(2) Pri preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja oziroma na mejah gradbene parcele.
(3) Višinske razlike na zemljišču je treba urejati s travnatimi brežinami.
(4) Kadar obstaja nevarnost rušenja terena ali plazenja na podlagi geomehanske ali geološke presoje, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dovoljena gradnja opornega zidu maksimalne višine nad terenom 1,50 m. Če je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, višji od 1,50 m nad terenom, se višinske razlike premostijo v kaskadah. Arhitektonsko oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata biti skladna z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških ureditev in pozidave. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni. Oporni zidovi v območjih j in tam, kjer mejijo na javne površine, morajo biti iz naravnega kamna lokalnega izvora.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med izvajanjem gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih je treba sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Pred pričetkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za urejanje okolice objekta.
58. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o zelenih površinah)
(1) Pri urejanju okolice objektov se na zunanjih površinah lahko 50 % obveznih zelenih površin (faktor FZOP) tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
(2) Ureditev parkirnih površin na zelenih odprtih površinah ni dovoljena.
(3) Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti vsaj 15,00 m2 zelenih površin. Na teh zelenih površinah je treba urediti vsaj 50 % teh površin za otroško igrišče in za počitek stanovalcev.
(4) V stanovanjskih objektih za posebne namene je treba urediti vsaj 8 m2 zelenih površin na posteljo.
(5) Območja zelenih površin ZK, ZP, ZV in ZS je treba komunalno opremiti, kar obsega najmanj dostop do javne ceste, javni vodovod, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki.
59. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah)
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč se morajo ohranjati obstoječa drevesa in živice.
(2) Na območjih urbanih površin se drevesna vegetacija ohranja v čim večji meri. Če obstoječih dreves in živic ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti.
(3) Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati regulacijske linije dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov so obvezne ob gradnjah ali rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture.
(4) Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi visokodebelnimi listavci.
(5) Žive meje se zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
(6) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni možno, jih je treba nadomestiti.
(7) Parkirišča na nivoju raščenega terena je treba zasaditi z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa se razporedi enakomerno.
(8) Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času.
(9) Za zasaditve v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, s čimer se lahko prepreči širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje.
(10) Urejanje vrtičkov je predpisano v posebnem predpisu občine.
60. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, vendar je treba območje komunalno opremiti in infrastrukturo oddati v upravljanje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma pred vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba pridobiti.
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje, urejeno ravnanje z odpadki ter dostop do javne ceste.
(4) Če stanovanjski objekti ne potrebujejo vse v tretjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglaša občinska uprava Občine Škofja Loka.
(6) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(7) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(8) Vodi gospodarske javne infrastrukture naj praviloma potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih si mora upravljavec določene javne infrastrukture pridobiti pisno soglasje lastnika in pridobiti služnost lastnika prizadetega zemljišča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje določene javne infrastrukture na njegovem zemljišču.
(9) Pred predajo infrastrukturnega objekta ali naprave v upravljanje izvajalcu javne službe je investitor dolžan izdelati kataster infrastrukturnega voda ali naprave in ga posredovati občini, geodetski službi in upravljavcu infrastrukturne naprave in objekta.
(10) Ob upoštevanju zadostnih oziroma minimalnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(11) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je skladno s predpisi možno priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja prostora.
(12) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočena njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(13) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(14) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(15) Vode gospodarske javne infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba izvesti podzemno.
(16) Površine za cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za promet ter za spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti).
(17) Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dovoljene v skladu z določili tega odloka tudi izven prometnih površin.
(18) Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd., se praviloma postavlja v sklopu objekta. Kolikor to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto, v projektni dokumentaciji pa se predpiše ustrezna zunanja ureditev.
(19) Ob načrtovanju lokacij in tras infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti v pomembnejših turističnih in bivalnih območjih ne smejo vidno izstopati.
(20) Pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno sanacijo poškodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode).
(21) Po izvedbi infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oziroma razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpravljanje negativnih vplivov, kot je npr. erozija na območjih usekov ipd.
(22) V objektih se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica za več objektov na obnovljiv vir energije v skladu s tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v fazi projektiranja preverita tehnološka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost.
61. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih enotah ali podenotah urejanja prostora pa skladno z določili tega odloka.
(3) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom.
(6) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce, kolesarske poti in javno razsvetljavo. Kjer ni dovolj prostora, lahko kolesarski promet poteka tudi po vozišču za motorni promet.
(7) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(8) Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: državne ceste, lokalne ceste in javne poti ter kolesarske poti.
(9) Mešan motorni in kolesarski promet je mogoč na lokalnih cestah in javnih poteh, kjer gostota prometa ne preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
(10) Vse lokalne ceste na območju urbanističnega načrta Škofje Loke in Reteč se pri polnem profilu načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko tudi združeno z drevoredi.
(11) Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,50 m. Če sta peš in kolesarski promet močnejša, je potrebna večja širina.
(12) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.
(13) Dostopne ceste do posameznih objektov naj bodo minimalne širine 3,50 m. Kadar se dostopne ceste združijo za več objektov, naj bodo minimalne širine 2 x 2,25 m.
(14) Za nove predvidene cestne povezave ter njihovo navezovanje na državne ceste je treba izdelati prometne študije z napovedjo prometa za 20 let.
(15) Za predvideno priključevanje na državne ceste je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve prometne študije.
(16) V varovalnih koridorjih ob trasah načrtovanih cest (prikazanih v grafičnem delu OPN) gradnja (z izjemo ureditve dovozov ter javnega komunalnega omrežja) ni dovoljena.
(17) Avtobusna postajališča je praviloma treba predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi.
(18) Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je treba speljati tako, da ne tečejo na cesto in na njej celo zastajajo, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč.
(19) Meteorne vode s cestišč morajo biti preko peskolovov in/ali lovilcev olj speljane prvenstveno v ponikovalnice ali v vodotoke. Šele v primeru, da za to ni tehničnih možnosti, so lahko speljane v javen kanalizacijski sistem in na čiščenje na komunalno čistilno napravo.
62. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(4) Pod obstoječimi parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih garaž.
(5) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče ipd.
(6) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka za saditev.
(7) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(8) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest, rezerviranih za invalidne osebe. V primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za invalidne osebe.
(9) Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe.
(10) Glede na namembnosti stavb je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
+----------------------------------------+----------------------+
|Namembnost stavb                        |Število PM (navedene  |
|                                        |so bruto etažne       |
|                                        |površine objektov)    |
+----------------------------------------+----------------------+
|Stanovanja in bivanje                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11100 Enostanovanjske stavbe            |2 PM/stanovanje       |
|11210 Dvostanovanjske stavbe            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe    |2 PM/stanovanje,      |
|                                        |dodatno 10 % na       |
|                                        |terenu za obiskovalce |
+----------------------------------------+----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za druge      |1 PM/12 postelj       |
|posebne družbene skupine (dijaški,      |                      |
|mladinski domovi ipd.)                  |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za druge      |1 PM/7 postelj        |
|posebne družbene skupine (domovi za     |                      |
|ostarele, varna hiša)                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi|1 PM/stanovanje, od   |
|stanovanji (oskrbovana stanovanja)      |tega 10 % na terenu   |
|                                        |za obiskovalce        |
+----------------------------------------+----------------------+
|Poslovno-trgovske dejavnosti            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12201 Stavbe javne uprave               |1 PM/30 m2, min. 2 PM |
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic   |                      |
|(pisarniški in upravni prostori ter     |                      |
|druge storitve)                         |                      |
|12203 Druge poslovne stavbe             |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (trgovina pod 500 |1 PM/50 m2, ne manj   |
|m2)                                     |kot 2 PM              |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (trgovina z       |1 PM/80 m2, ne manj   |
|neprehrambenimi izdelki)                |kot 2 PM              |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (nakupovalni      |1 PM/35 m2            |
|center do 2500 m2)                      |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (nakupovalni      |1 PM/30 m2            |
|center nad 2500 m2)                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite|1 PM/40 m2            |
|tržnice)                                |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12304 Stavbe za storitvene dejavnosti   |1 PM/30 m2, ne manj   |
|(obrtno-servisne dejavnosti – frizer,   |kot 2 PM              |
|urar, čistilnica, fizioterapija,        |                      |
|avtopralnice, lekarne ipd.)             |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe (večnamenski      |1 PM/30 m2            |
|trgovsko-zabaviščni objekti)            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12303 Bencinski servisi                 |1 PM/30 m2 prodajnih  |
|                                        |površin, ne manj kot  |
|                                        |3 PM                  |
+----------------------------------------+----------------------+
|Družbene dejavnosti                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo   |1 PM/5 sedežev        |
|(gledališča, koncertne hiše, večnamenske|                      |
|dvorane, kino, galerija)                |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12620 Muzeji in knjižnice               |1 PM/80 m2            |
+----------------------------------------+----------------------+
|12721 Stavbe za opravljanje verskih     |1 PM/20 m2            |
|obredov                                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Športne dejavnosti                      |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|24110 Športna igrišča                   |1 PM/200 m2 površine  |
|                                        |igrišč, od tega 20 %  |
|                                        |PM za avtobuse        |
+----------------------------------------+----------------------+
|12650 Stavbe za šport s prostori za     |1 PM/30 m2, od tega   |
|gledalce                                |20 % PM za avtobuse   |
+----------------------------------------+----------------------+
|12650 Stavbe za šport (večnamenske      |1 PM/15 m2            |
|dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) |                      |
|(wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)  |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Posebne dejavnosti                      |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12111 Hotelske in podobne stavbe za     |1 PM/2 sobi           |
|kratkotrajno nastanitev (hotel,         |                      |
|prenočišča, penzioni)                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12112 Gostilne, restavracije, točilnice,|1 PM/6 sedežev in 1   |
|bari                                    |PM/tekoči meter       |
|                                        |točilnega pulta, ne   |
|                                        |manj kot 2 PM         |
+----------------------------------------+----------------------+
|12120 Druge gostinske stavbe za         |1 PM/10 sob           |
|kratkotrajno nastanitev (mladinski      |                      |
|hoteli)                                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Družbene dejavnosti                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)  |1 PM/5 postelj        |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni  |1 PM/35 m2, ne manj   |
|dom, ambulante, veterinarske ambulante) |kot 2 PM              |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo      |1 PM/150 m2, ne manj  |
|(zavetišče za živali)                   |kot 2 PM              |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1 PM/učilnico ter 12  |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne    |za kratkotrajno       |
|šole)                                   |parkiranje staršev    |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1,25 PM/učilnico      |
|znanstvenoraziskovalno delo (srednje,   |                      |
|visoke šole)                            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1 PM/10 otrok, od teh |
|znanstvenoraziskovalno delo (vrtci)     |najmanj 12 za         |
|                                        |kratkotrajno          |
|                                        |parkiranje            |
+----------------------------------------+----------------------+
|Proizvodne dejavnosti                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12714 Druge nestanovanjske kmetijske    |1 PM/80 m2            |
|stavbe                                  |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)   |1 PM/30 m2 površine,  |
|                                        |ne manj kot 2 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (več kot 200  |1 PM/50 m2 površine   |
|m2)                                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča  |1 PM/150 m2 površine  |
|                                        |in ne manj kot 3 PM   |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (delavnice za |6 PM/popravljalno     |
|servis motornih vozil)                  |mesto                 |
+----------------------------------------+----------------------+
|Drugo                                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|24204 Pokopališča                       |1 PM/600 m2           |
+----------------------------------------+----------------------+
|12722 Pokopališke stavbe                |ne manj kot 10 PM     |
+----------------------------------------+----------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti |1 PM/600 m2           |
|za šport, rekreacijo in prosti čas      |                      |
|(park)                                  |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene    |1 PM/100 m2           |
|drugje: vojašnice, stavbe za nastanitev |                      |
|policistov, gasilcev                    |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12410 Postajna poslopja, terminali,     |1 PM/50 m2* *število  |
|stavbe za izvajanje komunikacij ter z   |PM upošteva tudi      |
|njimi povezane stavbe (stavbe in        |značaj objekta in     |
|terminali na železniških in avtobusnih  |dostop do javnega     |
|postajah ter z njimi povezane stavbe)   |prometa               |
+----------------------------------------+----------------------+
|Avtomatske avtopralnice                 |5 PM/pralno napravo   |
+----------------------------------------+----------------------+
|Samopostrežne avtopralnice              |3 PM/pralni prostor   |
+----------------------------------------+----------------------+
(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(12) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti oziroma v pogodbeno dogovorjenem razmerju z Občino Škofja Loka oziroma lastnikom zemljišča, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m.
(13) V enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
63. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje železniškega omrežja)
(1) Železniška proga s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradi in prenavlja skladno z določili tega odloka.
(2) Varovalni progovni pas je 100,00 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(3) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
64. člen
(heliporti)
Heliporti se lahko urejajo na strehah in utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
65. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe, za zagotavljanje požarne varnosti in vodo za tehnološko rabo in potrebe ter za javno rabo.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba med vodi zagotoviti največji možni odmik oziroma mora biti kanalizacija vgrajena pod vodovodom.
(3) Vsi obstoječi objekti na območjih, na katerih je zgrajeno javno vodovodno omrežje in je tehnično možna priključitev, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Gradnjo novih objektov je treba načrtovati tako, da se lahko brez tehničnih ovir in z razumnimi stroški priključijo na javno vodovodno omrežje.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku praviloma 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(7) Ustrezna oskrba s pitno vodo se zagotavlja z gradnjo novih javnih vodovodnih sistemov, z rekonstrukcijo in posodobitvijo obstoječega vodooskrbnega sistema ter povezovanjem v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
(8) Gradnja, obnova in dograditev vodovoda morajo biti zasnovane na podlagi sledečih zahtev:
(9) Novozgrajeni javni vodovodi morajo biti lokacijsko vgrajeni v javne površine. Ostala infrastruktura lahko poteka ob vodovodih v skladu s predpisanimi odmiki. Trase vodovodov morajo glede na odmike od objektov in drugih podzemnih napeljav potekati v skladu s tehničnim pravilnikom upravljavca vodovoda.
(10) Vodomerne naprave se vgradijo v vodomerne jaške, obvezno locirane izven objektov, praviloma na zemljišču lastnikov priključkov ter v oddaljenosti največ 20,00 m od linije javnega vodovoda.
(11) Za vgradnjo posameznih vodomerov do DN 25 se uporabijo termoizolirani jaški v skladu s tehničnim pravilnikom. Jaški naj se praviloma vgrajujejo na nepovoznih površinah, za vgradnjo vodomerov večjih dimenzij pa se zgradijo armiranobetonski jaški (njihove dimenzije so odvisne od velikosti in števila vgrajenih vodomerov).
(12) V naseljih mestnega značaja je treba zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami požarne vode. Kolikor količina vode in tlak v sistemu dopuščata, se tudi v naseljih, ki niso mestnega značaja, zagotovi požarna varnost iz javnega vodovodnega sistema skladno z zahtevami predpisov požarnega varstva.
(13) Pri rekonstrukciji in dograditvi vodovodnega in kanalizacijskega sistema je treba upoštevati vse izdelane in potrjene programske rešitve, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. Upravljavec predmetne gospodarske infrastrukture sodeluje v postopkih izdelave idejnih zasnov in projektov, ki obravnavajo obnovo in izgradnjo, z dajanjem točnih tehničnih podatkov, strokovnih napotkov in strokovnih rešitev. V postopkih priprave podrobnih prostorskih izvedbenih aktov ali projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pa z dajanjem smernic ali projektnih pogojev za poseg v varovalnem pasu posamezne gospodarske javne infrastrukture.
66. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Javno kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin (tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin) na čiščenje.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešan sistem kanalizacije oziroma je gradnja mešanega sistema ekonomsko in/ali tehnično utemeljena.
(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(4) Vsi obstoječi objekti na območjih, na katerih je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje in je tehnično možna priključitev, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Gradnjo novih objektov je treba načrtovati tako, da se novozgrajeni objekti brez tehničnih ovir in z razumnimi stroški priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje. Če priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi. Male lokalne čistilne naprave morajo biti izvedene v skladu z določili predpisov, ki urejajo področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(5) Odpadne komunalne vode, ki nastajajo v obstoječih objektih, je dovoljeno do rokov skladno s predpisi čistiti v obstoječih greznicah. Čiščenje komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov na območjih, na katerih ni ali ne bo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba predvideti v malih komunalnih čistilnih napravah. Male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode zaradi sestave tal ni možno, se vodo v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v meteorno kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(8) Vsaka mala komunalna čistilna naprava mora imeti zagotovljen dostop in urejen ustrezen dovoz, ki ustreza tehničnim značilnostim vzdrževalnih vozil upravljavca.
(9) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin, razen pod pogoji in s soglasjem upravljavca.
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja lastnikov prizadetih gradbenih parcel.
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(12) Minimalna začetna globina fekalnih kanalov mora omogočati gravitacijsko odvajanje priključkov iz pritličja bližnjih objektov z upoštevanjem nadkritja najmanj 1,00 m. Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in meteornih voda z bližnjih dvorišč z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.
(13) Novozgrajena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih voda mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost, ter mora biti zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.
(14) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti javne komunalne čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin, ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave.
(15) Male komunalne čistilne naprave so v lasti občanov (lastnikov objektov) in se gradijo na zasebnih zemljiščih in v bližini objektov, kjer nastaja odpadna voda. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom.
(16) Javne komunalne čistilne naprave morajo zaradi preprečitve nepooblaščenega dostopa do objekta in naprav imeti območje čistilne naprave zavarovano z zaščitno ograjo.
67. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne in komunalnim odpadkom podobne odpadke je treba zbirati v primernih tipiziranih in standardiziranih posodah (po tehničnih navodilih izvajalca javne službe).
(2) Vsaka dejavnost, objekt ali del objekta, kjer nastajajo odpadki, mora imeti zagotovljen prostor za postavitev opreme za njihovo zbiranje, hranjenje ali začasno skladiščenje.
(3) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno mestno službo za promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini.
(4) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(5) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih in na podlagi gostote poselitve locirajo zbiralnice ločenih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja. Zbiralnice so opremljene z zabojniki, v katerih se zbirajo ločene frakcije odpadkov.
(6) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.
(7) Za zbiranje vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se uredi zbirni center. Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti lociran v bližini pomembnejših mestnih cest, imeti pa mora vratarnico, utrjene površine, nadstrešek in ograjo za preprečitev nepooblaščenega dostopa.
(8) Posebne odpadke je treba skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
(9) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje, začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na območja podrobnejše namenske rabe O ter IP in IG ali na druga območja, če so vplivi zmanjšani na najmanjšo možno stopnjo in če s tem soglašajo mejaši.
(10) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
(11) Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti izvedeno skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi in na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.
68. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu prenosnih plinovodov in distribucijskega omrežja, se lahko izvajajo le s soglasjem in pod pogoji upravljavca – sistemskega operaterja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega ter distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri navadnem obratovanju ipd.
(3) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lasten ali skupen rezervoar za utekočinjeni naftni plin.
69. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemni izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
(2) Nadzemni elektroenergetski vodi na mestnem območju ne smejo potekati v vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna na območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem odlokom. Na območjih sklenjenih stavbnih zemljišč se takšni vodi praviloma izvedejo v podzemni izvedbi; njihova izvedba je dovoljena v skladu z določili izvedbenih prostorskih aktov za te objekte oziroma po predhodni potrditvi trase s strani občinske uprave Občine Škofja Loka.
(4) Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se na območjih naselij in na območjih krajinskih enot prepoznavne kulturne krajine ob gradnji ali rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. To ne velja za območja varovanja arheološke dediščine, takrat naj ti vodi potekajo ob robovih naselij, gozdov, cest.
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(6) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(7) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(8) Razdelilne transformatorske postaje na območjih podrobnejše namenske rabe S, C in I se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(9) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, na območjih podrobnejše namenske rabe S, C in IG ter IP pa se praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju.
(10) Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(11) Javne površine na območjih podrobnejše namenske rabe S, B, C, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati določbe v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred moteno osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije.
70. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe S, C, B, I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.
(4) Trase komunikacijskih vodov mora potrditi občinska uprava Občine Škofja Loka.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
(6) Objekti in naprave mobilne telefonije se umeščajo na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih, izobraževalnih in verskih ustanov.
(7) Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene centralni, trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti (na območjih podrobnejše namenske rabe C, B, I, P, E).
(8) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.
(9) Objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva in gozdarstva.
(10) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
(11) Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, in sicer tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten).
71. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene javne gospodarske infrastrukture)
(1) Varovalni koridorji in varstveni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znašajo:
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40,00 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV: 10,00 m,
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,00 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 3,00 m,
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 10,00 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV: 1,00 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV: 2,00 m,
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in desno od osi voda: 5,00 m,
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda: 3,00 m,
– za vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda: 3,00 m,
– za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda: 5,00 m,
– za komunikacijske oddajne sisteme območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem koridorju.
(3) V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, stanovanjskih objektov, objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(4) V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več sta na obstoječih objektih dovoljena vzdrževanje objekta in gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu z obstoječimi predpisi.
(6) Varovalni pasovi za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za:
– regionalno cesto (RC) 15,00 m,
– lokalno cesto (LC, LZ, LK) 10,00 m,
– javno pot (JP) 5,00 m,
– občinske kolesarske poti (KJ) 2,00 m.
(7) Varovalni progovni pas je zemljiški pas, na obeh straneh železniške proge širok 100,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge.
(8) V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja ali varstvenega pasu. Na obstoječih objektih je dovoljeno vzdrževanje objekta.
(9) V varovalnih koridorjih in varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi.
72. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Gradnje in prostorske ureditve niso dopustne v območjih naselbinske dediščine, razglašenih kot spomenik, ter v njihovih vplivnih območjih, kjer gradnje novih objektov praviloma niso dopustne. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je treba upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(3) Pred začetkom izvajanja posega znotraj varovanih, zavarovanih območij in območij naravnih vrednot, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja in pridobiti naravovarstveno soglasje ministrstva.
(4) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
73. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(11) Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
– V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
3. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4. Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
5. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
6. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
7. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
8. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
9. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
10. Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(12) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(14) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov.
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in za katera ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
74. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave)
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi (naravni spomeniki, naravne vrednote državnega in lokalnega pomena, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 ter ekološko pomembna območja), se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(3) Območja ohranjanja narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN.
75. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede območij vojnih grobišč)
(1) Pri posegih v območja vojnih grobišč je treba upoštevati predpise s področja vojnih grobišč.
(2) Na območjih vojnih grobišč je prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne dele,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali pa je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(3) Območja vojnih grobišč so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN.
76. člen
(priobalno zemljišče)
(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča.
(2) Pod pogoji, ki jih določa predpis, ki ureja področje voda, je možna tudi drugačna določitev zunanje meje priobalnih zemljišč.
(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(4) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka.
77. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda)
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim in stanje voda, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o vodah.
(2) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj praviloma le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšala.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Vodovarstvena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN.
(6) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(8) Odvodnjavanje padavinskih vod iz utrjenih asfaltiranih površin naj poteka preko lovilcev olj.
78. člen
(varovanje in izboljšanje zraka)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Občino Škofja Loka.
(3) Onesnaževalci, ki jih veljavni predpisi zavezujejo k monitoringu, morajo dosledno izvajati monitoring industrijskega onesnaževanja.
(4) Pri načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave.
(5) Ob nasipanju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov se mora preprečevati prašenje, in sicer z rednim vlaženjem ob suhem in vetrovnem vremenu.
79. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
80. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva gozdov)
(1) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij gozda oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda ali onemogočijo njihovega zagotavljanja.
(2) Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozda za gospodarjenje z njim, vključno z javno rabo gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov. V nasprotnem primeru je treba urediti nadomestne dostope. Vsak projekt ali soglasje za poseg v gozd ali ob njem mora vsebovati tudi rešitev za dostop do prometnice za gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem zaledju.
(3) Postavljanje ograj v gozdu ali ob gozdu ni dovoljeno. Ograditev gozda z ograjo se lahko dovoli le z dovoljenjem Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako ni dovoljeno ograjevanje gozda z drugimi objekti.
(4) Območja varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in gozdnih rezervatov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN.
(5) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.
(6) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
(7) Gozdni rezervati so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.
(8) V območjih gozdnih zemljišč so dopustne krčitve v kmetijske namene v skladu z Zakonom o gozdovih.
(9) Dopustne vrste rabe v varnostno-oskrbnem pasu območij ob gozdu so zelene površine, vodna in kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastruktur, če ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa, oziroma nista njihova lokacija in način rabe takšna, da bi trajno onemogočala dostop do gozda.
(10) V varnostno-oskrbnem pasu je treba zagotoviti prometnico za dostop do gozda. Prometnica je lahko cesta, pot, kolesarska ali sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena, vendar trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim, vključno z javno rabo gozdov (rekreacija, nabiranje plodov itd.) in odvozom gozdnih Iesnih proizvodov. Izjemoma je dopustno, da le občasno omogoča dostop s tovornim vozilom.
(11) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.
(12) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(13) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako,da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(14) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(15) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je poleg zagotavljanja funkcij gozdov potreben tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(16) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(17) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(18) Posegi iz prejšnjih odstavkov so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
81. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti:
– odmike med objekti in odmike od meje parcel ali zagotoviti potrebne protipožarne ločitve,
– prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(5) Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec javne službe oziroma investitor zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve, kar se uredi v pogodbi o opremljanju. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
82. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji na območjih varstva pred plazovi)
(1) Na plazljivih in erozijsko ogroženih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč.
(2) Plazljiva in erozijsko ogrožena območja so del Prikaza stanja prostora, ki je priloga OPN.
(3) Na plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko ogroženih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč,
– vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.
(4) Na plazljivih (pretežno stabilnih, pogojno stabilnih in pretežno nestabilnih) ter erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike.
(5) Plazljiva in erozijsko ogrožena območja iz drugega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko ogroženo.
83. člen
(pogoji za prostorski razvoj na poplavnih območjih)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se na poplavnem območju in izven njega ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
84. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za obrambne potrebe)
(1) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. Gradnja objektov in ureditev za obrambne potrebe sta dopustni na območjih podrobnejše namenske rabe F in f.
(2) Posegi na območju možne izključne rabe morajo omogočiti uporabo teh območij za obrambne potrebe v primeru vojnega ali izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je možna takojšnja vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne z veljavno zakonodajo na področju varstva okolja.
85. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva.
(2) Objekti morajo biti v skladu s cono potresne ogroženosti protipotresno grajeni.
(3) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci se v objektih, določenih s predpisi, gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.
(4) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
86. člen
(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)
(varovanje pred hrupom)
(1) Ta odlok glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so opredeljene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Stopnje varstva okolja pred hrupom, ki so določene za posamezne podrobnejše rabe na območjih poselitve glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so določene s študijo Določitev območij varstva pred hrupom za območja poselitve Občine Škofja Loka.
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|Podrobnejša namenska    |I.       |II.     |III.     |IV.      |
|raba/stopnja varstva    |stopnja  |stopnja |stopnja  |stopnja  |
|pred hrupom             |         |        |         |         |
+---------------------------------------------------------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ                                          |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|SSs, SB, SP             |         |*       |         |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|SK, SKj, SKk, SSa, SSv  |         |        |*        |         |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI                              |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|CU                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|CDi                     |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|CDc                     |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|CDz                     |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|IP                      |         |        |         |*        |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|IG                      |         |        |         |*        |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|IK                      |         |        |         |*        |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA                                            |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|BT                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|BD                      |         |        |*        |         |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN                                    |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|ZS                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|ZP                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|ZD                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|ZK                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|ZV                      |         |        |*        |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|P – OBMOČJA IN OMREŽJA  |         |        |         |*        |
|PROMETNE INFRASTRUKTURE |         |        |         |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|E – OBMOČJA ENERGETSKE  |         |        |         |*        |
|INFRASTRUKTURE          |         |        |         |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE    |         |        |         |*        |
|INFRASTRUKTURE          |         |        |         |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
|A, A(SKk), A(CDc), A    |         |        |*        |         |
|(BT), A(CDi) – POVRŠINE |         |        |         |         |
|RAZPRŠENE POSELITVE     |         |        |         |         |
+------------------------+---------+--------+---------+---------+
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe, kjer je navedena II. stopnja varstva pred hrupom, velja III. stopnja varstva, dokler ta območja minister na podlagi pobude občine ne razvrsti v II. območje varstva pred hrupom.
(4) Območja podrobnejše rabe, ki ne sodijo v območja poselitve (G, K1, K2, LN, VC), večinoma sodijo v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
(6) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(7) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(8) Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom mora povzročitelj vira hrupa predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Na območjih IG, IP, IK, ki mejijo na stanovanjske objekte, naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka le v dnevnem času.
(9) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred le-tem.
(10) Zagotoviti je treba pasivne protihrupne ukrepe za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij. Za protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta protihrupne zaščite.
(11) Raven hrupa je lahko izjemoma presežena na javnih prireditvah, javnih shodih ali drugih dogodkih, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
87. člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smeta presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Viri elektromagnetnega sevanja so: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(3) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in druge rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje, ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
88. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. Tipi svetilk in drogov za svetilke se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe svetlobnega onesnaženja okolja po predpisih, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
89. člen
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom.
(2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo.
(3) Orientacija novogradenj na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije (naklon in orientacija strehe mora omogočati optimalno izrabo sončne energije glede na vpadni kot sončnih žarkov, predvsem v času, ko je toplotna energija potrebna, torej v zimskih mesecih), kjer je to glede na urbanistične pogoje gradnje (orientiranost strešin obstoječe gradnje) možno.
3.3.2. Posebni prostorski izvedbeni pogoji
90. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer velja:
– Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so določeni za posamezne podrobne namenske rabe.
– Vrste objektov so označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11).
– Če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti.
– Če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za posamezne podrobne namenske rabe določeni v prilogi 1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti tega odloka.
91. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejše namenske rabe)
Posebni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa območja podrobnejše namenske rabe na območju celotne občine (na celotnem območju OPN, razen če ni s podrobnimi pogoji za posamezno enoto urejanja prostora določeno drugače).
92. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe S so območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|SSs – čiste stanovanjske površine – enodružinska strnjena      |
|gradnja                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SS – stanovanjske površine, namenjene bivanju brez dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:                      |
|SSs – enodružinska stanovanjska gradnja.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave:                                           |
|a, b                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja: pisarniške in        |
|dejavnosti osebnih storitev ter druge storitvene dejavnosti, ki|
|nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje do 50 % BEP      |
|posameznega objekta.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– Vrste dopustnih stavb:                                       |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici  |
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+-------------------------------+-------------------------------+
|tipi objektov a:               |tipi objektov b:               |
|FI do 0,40                     |FI do 0,60                     |
|FZ do 0,40                     |FZ do 0,40                     |
|FOZP nad 0,30                  |FOZP nad 0,25                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti tipologije a:                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– V osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama|
|je najmanj 1: 1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov|
|na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); prepovedana je|
|gradnja stolpičev, večkotnih izzidkov.                         |
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina objektov: do (K) + P + 1 + Po ali (K) + P + 1 + 1 M.  |
|– Višina kleti na nezasutem delu je največ 2,50 m nad raščenim |
|terenom.                                                       |
|Strehe:                                                        |
|– Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne|
|so dvokapne strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme      |
|odstopati od naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50,00 m|
|za več kot 10 % oziroma od 38° do 45°.                         |
|– Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na      |
|frčadah niso dopustni.                                         |
|– Kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|kapjo strehe.                                                  |
|– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov za avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih        |
|dozidav, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 |
|% tlorisa.                                                     |
|– Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,  |
|enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi     |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na|
|eni strehi imajo enako obliko.                                 |
|– Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne     |
|smejo presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine|
|za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti|
|odmaknjene od kapi in slemen.                                  |
|Fasade:                                                        |
|– Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih     |
|elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,|
|okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd.  |
|treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče      |
|okoliške objekte v prostorski enoti.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– Pri oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje        |
|obstoječih stavb ob ulici ali v EUP, kjer se stavba gradi. Na  |
|fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru      |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
|– V primeru, da je zatrep delno ali v celoti obložen z lesom,  |
|mora biti delitev med ometanim in lesenim delom izvedena       |
|vodoravno.                                                     |
|– Fasade so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali   |
|lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli    |
|enako pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene.      |
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti tipologije b:                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Obvezna je poenotenost višin, naklonov in oblikovanosti streh  |
|in strešnih odprtin, barve streh, oblikovanost fasad objektov v|
|nizih in vrstah.                                               |
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– V osnovi podolgovat tloris niza, ki ga sestavljajo vsaj trije|
|objekti, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na       |
|osnovni podolgovat tloris. Gradnja večkotnih izzidkov in       |
|stolpičev ni dovoljena.                                        |
|Višinski gabariti:                                             |
|– Dopustna je etažnost do največ (K) + P + 1 + Po ali (K) + P +|
|1 M. Na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana  |
|klet, na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana    |
|oziroma je višina kleti na nezasutem delu največ 2,50 m nad    |
|raščenim terenom.                                              |
|Drugi pogoji:                                                  |
|– Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu |
|prostoru.                                                      |
|– Dozidave so dopustne v primeru končnega objekta v nizu in ob |
|upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov. |
|– Dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so|
|dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša |
|in če se ne presega obstoječe gradbene meje ali gradbene       |
|linije.                                                        |
|– Nadzidave so dopustne, če se uredijo na celotnem nizu, vrsti.|
|– Zagotovi se skladna prenova niza, vrste oziroma medsebojna   |
|usklajenost posamičnih prenov v nizu.                          |
|– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov proti javnemu     |
|prostoru oziroma ulični strani ni dovoljena.                   |
|Strehe:                                                        |
|– Dopustne so dvokapne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 38°|
|do 45° in je enak za celoten niz objektov.                     |
|– Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,|
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav, vendar  |
|mora dvokapna streha prevladovati in obsegati več kot 50 %     |
|tlorisnega gabarita.                                           |
|– Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,  |
|enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi     |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade v |
|celotnem nizu imajo enako obliko.                              |
|– Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne     |
|smejo presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine|
|za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti|
|odmaknjene od kapi in slemena. Odprtine za osvetljevanje       |
|mansard in izkoriščenih podstrešij so dopustne ob pogoju, da   |
|osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu in da so vse frčade v|
|nizu poenoteno oblikovane. Kritina celotnega niza je enotna in |
|enake barve.                                                   |
|Fasade:                                                        |
|– Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih     |
|elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,|
|okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd.  |
|treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče      |
|okoliške objekte v prostorski enoti.                           |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SSa – stanovanjske površine z dejavnostmi – enodružinska       |
|gradnja                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SS – stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi |
|dejavnostmi.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:                      |
|SSa – enodružinska stanovanjska gradnja z dopolnilnimi         |
|dejavnostmi.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: a, ac, c, dvojčki                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja:                      |
|– Pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,       |
|dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge       |
|dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,      |
|dejavnosti predšolske vzgoje, gostinstvo in turizem – za vse   |
|pod pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. |
|Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:      |
|– Dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih |
|površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar   |
|število potrebnih parkirnih mest ne sme presegati 10 PM) za    |
|potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta;       |
|zagotovitev potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih      |
|površin za nemoteno funkcioniranje objekta.                    |
|– Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih stavb za      |
|dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|Pogojno dopustne stavbe:                                       |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice do 100 m2 BEP,     |
|– 12301 trgovske stavbe do 100 m2 BEP,                         |
|– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti do 100 m2 BEP,   |
|– 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
|(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),                 |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+-------------------------------+-------------------------------+
|tipi objektov a, ac, dvojčki:  |tipi objektov c:               |
|FI do 0,40                     |FI do 0,60                     |
|FZ do 0,40                     |FZ do 0,40                     |
|FOZP nad 0,30                  |FOZP nad 0,25                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje tip objektov a, ac, dvojčki:   |
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– V osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama |
|je najmanj 1: 1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov|
|na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja       |
|večkotnih izzidkov in stolpičev ni dovoljena.                  |
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina objektov: do (K) + P + 1 + Po ali (K) + P + 1 + 1 M.  |
|– Višina kleti na nezasutem delu je največ 2,50 m nad raščenim |
|terenom.                                                       |
|– Višina objektov tip ac: do (K) + P + 1. Kota slemena do 11,00|
|m nad raščenim terenom. Če je objekt na strmem terenu, se      |
|višina meri od kote terena na nevkopani strani.                |
|Strehe:                                                        |
|– Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri     |
|umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira |
|vzporedno s plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe   |
|morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih |
|objektov v oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in mora biti v |
|okviru predpisanega naklona (od 38° do 45°).                   |
|– Kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|kapjo strehe.                                                  |
|– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov za avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih        |
|dozidav, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 |
|% velikosti tlorisa.                                           |
|– Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,  |
|enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi     |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na|
|eni strehi imajo enako obliko odprtine.                        |
|– Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne     |
|smejo presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine|
|za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti|
|odmaknjene od kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni      |
|strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso dopustni.             |
|Fasade:                                                        |
|– Pri oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje        |
|obstoječih stavb ob ulici, kjer se stavba gradi.               |
|– Fasade so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali   |
|lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli    |
|enako pobarvani.                                               |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Objekti tipologije c:                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|– Višina objektov tipa c: (K) + P.                             |
|– Novogradnje tip objekta c so lahko oblikovane skladno s      |
|programskimi zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti            |
|maksimalnega tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih |
|stavb v enoti ali podenoti urejanja prostora.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Objekti tipa ac se lahko gradijo na gradbeni parceli         |
|stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem primeru |
|morajo BEP, namenjene stanovanjski dejavnosti, dosegati v obeh |
|stavbah skupaj vsaj 40 %.                                      |
|– Objekti tipa c se lahko gradijo na gradbeni parceli          |
|stanovanjskega objekta z dopolnilno dejavnostjo ali kot        |
|samostojni objekti z lastno gradbeno parcelo.                  |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SSv – stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja          |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SS – stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim |
|dejavnostim.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:                      |
|SSv – stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi –       |
|večstanovanjska gradnja.                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: av, bv, c                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihove namembnosti:                |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja:                      |
|– Pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,       |
|dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge       |
|dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,      |
|dejavnosti predšolske vzgoje – za vse pod pogojem, da nimajo   |
|povečanih negativnih vplivov na okolje.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:      |
|– Dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih |
|površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe|
|zaposlenih in obiskovalcev večstanovanjskih objektov;          |
|zagotovitev potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih      |
|površin za nemoteno funkcioniranje objekta.                    |
|– Neposredna navezanost na prometno infrastrukturo.            |
|– Brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve.                                      |
|– Dejavnosti, ki povzročajo obiskovalce, so dopustne v         |
|pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni|
|stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, |
|ambulante, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb|
|ipd.                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11220 tri- in večstanovanjske stavbe,                        |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
|– Izravnava višin zakonito zgrajenih objektov, kadar razlika v |
|višinah objektov ni bila določena z enotno rešitvijo gradnje.  |
|– Nadomestne gradnje prej odstranjenih objektov.               |
|– Preureditev podstrešij v stanovanja, kadar to omogoča        |
|obstoječa zasnova objekta ob izpolnjevanju ostalih pogojev tega|
|odloka.                                                        |
|– Postavitev ograj atrijskih stanovanj, pod pogojem, da so     |
|enotno oblikovane za celoten niz atrijskih stanovanj v         |
|posamezni stavbi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju  |
|za stavbo. Če v osnovnem dokumentu h gradbenem dovoljenju ni   |
|bilo ustreznih določb, so ograje lahko lesene ali žičnate in   |
|ozelenjene, višina do 1,60 m.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in zmogljivost objektov:                              |
|– Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali     |
|podenoti urejanja prostora za objekte av in bv; (K) + P oziroma|
|višina objektov največ 6,00 m za objekte tipa c.               |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 1,10                                                     |
|FZ do 0,30                                                     |
|FOZP nad 0,35                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da  |
|je na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja |
|mogoča.                                                        |
|– Nove stavbe tipov av, bv morajo imeti enake višinske in      |
|tlorisne gabarite kakor obstoječi večstanovanjski objekti v    |
|območju. Tlorisni gabariti lahko odstopajo +/–10 %.            |
|– Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov  |
|na območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je|
|možna izvedba ravne strehe ali terase.                         |
|– Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko      |
|izvajajo skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali   |
|stavb na območju.                                              |
|– Objekti tipa c so lahko oblikovani skladno s funkcionalnimi  |
|zahtevami dejavnosti.                                          |
|– Ob spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine  |
|se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna.                  |
|– Barve kritin morajo biti usklajene – enake.                  |
|– Nadstreški pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene   |
|gradbene meje ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali |
|blagega naklona.                                               |
|– Pri izvedbi rednih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega     |
|pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih|
|del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se  |
|vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno|
|in skladno podobo objekta (enake barve, materiali ipd.).       |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
|– Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu,        |
|oblikovanih kot en objekt.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če so v območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti    |
|tipov a ali b ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso skladni|
|z namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne            |
|rekonstrukcije (brez povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela, |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SB – stanovanjske površine za posebne namene                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SB – stanovanjske površine, namenjene za posebne namene.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: av, bv                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja: dejavnosti, ki       |
|dopolnjujejo osnovno dejavnost območja in nimajo povečanih     |
|negativnih vplivov na stanovanjsko okolje.                     |
|Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:      |
|– Dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih |
|površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe|
|stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; zagotovitev   |
|potrebnih zelenih površin in druge potrebne površine za        |
|nemoteno funkcioniranje objekta.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Neposredna navezanost na prometno infrastrukturo.            |
|– Brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve.                                      |
|– Dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v         |
|pritličju stavb.                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta dopustnih stavb:                                         |
|– 11300 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,       |
|– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo  |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12420 garažne stavbe                                         |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in zmogljivost objektov:                              |
|Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali       |
|podenoti urejanja prostora za objekte tipov av in bv.          |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|tipi objektov av, bv                                           |
|FI do 1,10                                                     |
|FZ do 0,30                                                     |
|FOZP nad 0,35                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da  |
|je na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja |
|mogoča.                                                        |
|– Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov  |
|na območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je|
|možna izvedba ravne strehe ali terase.                         |
|– Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko      |
|izvajajo skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali   |
|stavb na območju.                                              |
|– Ob spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine  |
|se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna.                  |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in oblika gradbene parcele:                           |
|– Gradbena parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča|
|in glede na ostale pogoje tega odloka.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če so v območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti    |
|tipov a ali b, ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso       |
|skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne    |
|rekonstrukcije (brez povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela, |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SP – površine počitniških hiš                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SP – površine počitniških hiš.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: a                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: začasno bivanje.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe (BEP počitniškega objekta       |
|dovoljena do 80 m2),                                           |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,25                                                     |
|FZ do 0,20                                                     |
|FOZP nad 0,40                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– V osnovi podolgovat tloris (do največ 50 m2 uporabne površine|
|na etažo), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1: 1,4.|
|Višina objektov:                                               |
|– Do (K) + P + 1 M ali (K) + P + Po.                           |
|– Kota slemena do 8,00 m. Če je objekt na strmem terenu, se    |
|višina meri od kote terena na nevkopani strani.                |
|Strehe:                                                        |
|– Dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 38° do    |
|45°; kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe.                   |
|– Za osvetlitev mansardnega dela ali izkoriščenega podstrešja  |
|se uporabljajo strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom|
|kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko    |
|odprtine.                                                      |
|– Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne     |
|smejo presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine|
|za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti|
|odmaknjene od kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni      |
|strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso dopustni.             |
|Fasade:                                                        |
|– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s kakovostnimi oziroma  |
|značilnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška|
|gradnja.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in oblika gradbene parcele:                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi    |
|oblikam in velikosti obstoječih gradbenih parcel v enoti       |
|urejanja prostora.                                             |
|– Gradbena parcela ne sme biti manjša od 300 m2 in večja od 500|
|m2.                                                            |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SK – površine podeželskega naselja – površine kmetij z         |
|dopolnilnimi dejavnostmi in stanovanja                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam  |
|kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave:                                           |
|a, ac, c                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti:                                    |
|– Poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na       |
|kmetiji še spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem,       |
|trgovina, obrtne in poslovne dejavnosti, dejavnosti vzgoje in  |
|izobraževanja. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da nimajo   |
|povečanih negativnih vplivov na okolje.                        |
|– Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene |
|parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,|
|površine za potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine |
|za nemoteno funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba      |
|namembnosti za dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oziroma  |
|stavbnega kompleksa v okviru enotne gradbene parcele.          |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe.                 |
|Pogojno dopustne stavbe:                                       |
|– 12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice,                   |
|– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,     |
|– 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
|(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),                 |
|– 1220 poslovne in upravne stavbe,                             |
|– 12301 trgovske stavbe (velikost do 200 m2 BEP),              |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m2 BEP),       |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski  |
|domovi in stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in    |
|pomoč s spremljajočim programom,                               |
|– 12510 industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti |
|so dovoljene do velikosti BEP 250 m2,                          |
|– 126 stavbe splošnega družbenega pomena,                      |
|– 12730 kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|– Na območjih podrobne namenske rabe območja SK je dopustna    |
|izgradnja do 2 parkirišč: za tovorna vozila, ki presegajo 3,5  |
|t, avtobuse ter priklopnike teh motornih vozil za potrebe      |
|opravljanja te dejavnosti na območjih za stanovanja z          |
|dopustnimi dopolnilnimi dejavnostmi.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,40,                                                    |
|FZ do 0,40,                                                    |
|FZOP nad 0,30.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Tip pozidave a, ac, c:                                         |
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– V osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama |
|je najmanj 1: 1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov|
|na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja       |
|večkotnih izzidkov in stolpičev ni dovoljena.                  |
|Višina objektov:                                               |
|– Višina objektov tipa a: (K) + P + 1 M ali (K) + P + 1 + 1 M. |
|Če je objekt na strmem terenu, se višina pritličja meri od kote|
|terena na nevkopani strani. Višina kleti oziroma nevkopanega   |
|dela je največ 2,50 m.                                         |
|– Višina objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na  |
|strmem terenu, se višina pritličja meri od kote terena na      |
|nevkopani strani.                                              |
|– Višina objektov tipa c: (K) + P.                             |
|– Velike gospodarske objekte na samotnih kmetijah in farmah je |
|treba posebej skrbno obravnavati in jih čim manj moteče        |
|umestiti v okolje (izkoristiti višinsko razgibanost terena za  |
|nevpadljivo lokacijo velikih objektov, jih delno zasipati,     |
|uporabiti avtohtono ozelenitev za vizualno bariero itd.)       |
|– Novogradnje objektov tipa c so lahko oblikovane skladno s    |
|programskimi zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti            |
|maksimalnega tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih |
|stavb v enoti ali podenoti urejanja prostora.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Strehe:                                                        |
|– Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri     |
|umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira |
|vzporedno s plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe   |
|morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih |
|objektov v oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in morajo biti |
|v okviru dopustnih naklonov (od 38° do 45°).                   |
|– Kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|kapjo strehe.                                                  |
|– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov za avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih        |
|dozidav, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 |
|% velikosti tlorisa.                                           |
|– Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,  |
|enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi     |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na|
|eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe.              |
|– Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne     |
|smejo presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine|
|za osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti|
|odmaknjene od kapi in slemena.                                 |
|Fasade:                                                        |
|– Pri oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje        |
|obstoječih stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. Zidani deli   |
|fasad morajo biti svetle ali nevsiljive sonaravne barve.       |
|– Fasade so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali   |
|lesom. V primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli    |
|enako pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene.      |
|– Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih     |
|elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,|
|okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., |
|treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče      |
|okoliške objekte v prostorski enoti).                          |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Nove poslikave fasad niso dopustne, izjeme so gasilski domovi, |
|objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih      |
|pomenov. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla|
|in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v       |
|projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.                  |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SKj – površine podeželskega naselja – območja historičnega     |
|jedra naselja                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam  |
|kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave:                                           |
|j                                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in        |
|dopolnilnih dejavnosti na kmetiji še spremljajoče dejavnosti:  |
|gostinstvo, turizem, trgovina, obrtne in poslovne dejavnosti,  |
|dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Dejavnosti so dopustne pod |
|pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.     |
|Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene   |
|parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,|
|površine za potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine |
|za nemoteno funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba      |
|namembnosti za dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oziroma  |
|stavbnega kompleksa v okviru enotne gradbene parcele.          |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe.                 |
|Pogojno dopustne stavbe:                                       |
|– 12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice,                   |
|– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,     |
|– 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo |
|(stavbe za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),                 |
|– 1220 poslovne in upravne stavbe,                             |
|– 12301 trgovine velikosti do 200 m2 BEP,                      |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti velikosti do 200 m2    |
|BEP,                                                           |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 12510 industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti |
|so dovoljene do velikosti BEP 250 m2,                          |
|– 12730 kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti:                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,75                                                     |
|FZ do 0,40                                                     |
|FOZP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Lega objektov na parceli, regulacijske črte:                   |
|– Lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno    |
|strukturo naselja, upoštevanje gradbene linije, če jo ni, pa   |
|gradbene meje (odmik od komunikacij).                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– Podolgovat tloris z razmerjem stranic najmanj 1:1,6.         |
|Višinski gabariti:                                             |
|– (K) + P + 1 M ali (K) + P + 1 + 1 M s kolenčnim zidom v      |
|celoti skritim pod napuščem.                                   |
|Strehe:                                                        |
|– Simetrične dvokapnice z nakloni 40° do 45°, kritina opečna   |
|rdeča.                                                         |
|– Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami  |
|ali pultnimi okni.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Fasade:                                                        |
|– Balkoni na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni;     |
|možna izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank). |
|– Okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne  |
|in simetrično razporejene.                                     |
|– Okenska stekla naj bodo deljena na šest pol.                 |
|– Izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v |
|spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki|
|v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana|
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Nove poslikave fasad niso dopustne, izjeme so gasilski domovi, |
|objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih      |
|pomenov. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla|
|in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v       |
|projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.                  |
|– Gradnja večkotnih izzidkov ni dovoljena.                     |
|– Pri oblikovanju fasad naj se v čim večji meri uporabijo      |
|avtohtona gradiva (les, kamen).                                |
|– Oblikovanje objektov naj posnema kvalitetne objekte varovane |
|stavbne dediščine v območju.                                   |
|Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine so  |
|še:                                                            |
|– Pri posegih v poti in ceste ni dopustno dviganje nivoja      |
|terena v odnosu do stavbne dediščine.                          |
|– Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih     |
|oziroma glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku|
|ali talna izvedba).                                            |
|– Izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna. Enako|
|velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav.    |
|– V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje  |
|in nadomestne gradnje na isti lokaciji. Slednje naj bi sanirale|
|območja, zato tudi zanje veljajo navedene usmeritve, da bi     |
|skozi čas vzpostavili enotno identiteto območja.               |
|– Transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem |
|kulturne dediščine, če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna,  |
|umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske     |
|dominante.                                                     |
|Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih      |
|objektov:                                                      |
|Majhne stavbe:                                                 |
|– Drvarnica mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih      |
|pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom od 40° do 45°,     |
|kritina mora biti enaka kot na stanovanjskem objektu.          |
|– Garaža: zagotavljati je treba vključevanje garaž v objekte   |
|(gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma garaž v obliki   |
|nadkritih parkirnih mest.                                      |
|Majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave:               |
|– Nadstrešek je možen le, če to dopušča značaj objekta ali     |
|odprtega prostora.                                             |
|– Uta oziroma senčnica: potrebna predhodna preveritev nemoteče |
|vključitve v prostor, biti mora lesena.                        |
|Pomožni objekti v javni rabi:                                  |
|– V območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo         |
|načrtovati celostno.                                           |
|– Čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju         |
|(mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme        |
|(postajališča, ekološki otoki, kioski itd.).                   |
|– Skulptura: pred postavitvijo je treba izdelati prostorsko    |
|presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno    |
|dediščino.                                                     |
|– Spominska obeležja: pred postavitvijo je treba izdelati      |
|prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo  |
|kulturno dediščino.                                            |
|– Vadbeni objekti so dopustni le v sklopu obstoječih učno-     |
|vzgojnih objektov.                                             |
|Ograje:                                                        |
|– V naselbinski dediščini ograja načeloma ni prisotna, izjemoma|
|v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih       |
|območjih dediščine naj bo iz naravnih materialov ali žična.    |
|Žična ograja je lahko prepletena z živo mejo.                  |
|Mala komunalna čistilna naprava:                               |
|– Mala komunalna čistilna naprava naj bo po postavitvi         |
|zatravljena, električna omarica in zračnik pa skrita z         |
|avtohtono živico.                                              |
|Nepretočna greznica:                                           |
|– Montažna greznica naj bo po postavitvi zatravljena.          |
|Rezervoarji:                                                   |
|– Potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v       |
|prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo.     |
|Vodnjaki, vodometi:                                            |
|– Pred postavitvijo vodnjakov je treba izdelati prostorsko     |
|presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno    |
|dediščino.                                                     |
|Vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje:     |
|– Postavitev bazenov načeloma ni dopustna – v nasprotnem       |
|primeru je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v |
|prostor.                                                       |
|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:                           |
|– Lopa: postavitev je dopustna le, če to dopušča zasnova       |
|domačije – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v |
|prostor. Lopa mora biti lesena. Postavitev je dopustna le v    |
|okviru kmečkega gospodarstva.                                  |
|– Silosi: možni samo v horizontalni obliki v okviru kmečkega   |
|gospodarstva.                                                  |
|– Gnojišče, gnojna jama: locirana je lahko le v okviru         |
|domačije, v neposredni bližini hleva.                          |
|– Ograda za živino ne sme presegati 1,30 m.                    |
|– Steklenjaki in rastlinjaki: niso dovoljeni.                  |
|Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in      |
|daljinskega ogrevanja:                                         |
|– Ločilno oziroma krmilno mesto naj bo neopazno, umaknjeno na  |
|rob (naselje, gozd, cesta).                                    |
|– Relejna hišica naj se izogiba objektom in območjem kulturne  |
|dediščine.                                                     |
|– Sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se|
|izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge |
|rešitve, je možna postavitev na njihovem robu.                 |
|Pomožni komunalni objekti:                                     |
|– Zbiralnice ločenih frakcij se znotraj naselbinskih jeder     |
|oblikujejo tako, da povzemajo obliko okoliških objektov. Z     |
|uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji objekta,    |
|strukturi naselja in krajini.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|– Objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem – izogibati|
|se je treba objektom in območjem kulturne dediščine; če je     |
|postavitev neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem    |
|mestu, obdanem z živico.                                       |
|– Tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk naj se izogiba       |
|objektom in območjem kulturne dediščine (primerna lokacija je  |
|npr. trgovina, bencinska postaja).                             |
|Začasni objekti:                                               |
|– Začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih |
|kulturne dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave       |
|celostnega urejanja določenega območja.                        |
|– Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas         |
|postavljati tudi v območja kulturne dediščine.                 |
|– Začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v      |
|območja kulturne dediščine.                                    |
|– Večnamenski kioski niso dopustni – v ta namen se lahko       |
|uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine.     |
|– Montažnih napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v območjih  |
|kulturne dediščine.                                            |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|SKk – površine podeželskega naselja, izključno za kmetije in   |
|nestanovanjske kmetijske objekte                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|SK – površine podeželskega naselja, namenjene izključno        |
|kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: a, ac                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:                      |
|SKk – površine podeželskega naselja, namenjene izključno       |
|kmetijam.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihove namembnosti:                |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in        |
|dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče     |
|obrtne in poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod      |
|pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe,                        |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne    |
|dejavnosti do 200 m2 BEP.                                      |
|– 12510 industrijske stavbe: delavnice so dovoljene do         |
|velikosti BEP 250 m2,                                          |
|– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,40                                                     |
|FZ do 0,30                                                     |
|FOZP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno    |
|strukturo naselja.                                             |
|– Obvezno je upoštevati gradbene linije ali gradbene meje      |
|(odmik od komunikacij).                                        |
|Tlorisni gabariti:                                             |
|– Podolžen tloris z razmerjem stranic najmanj 1:1,6. Gradnja   |
|večkotnih izzidkov ni dovoljena.                               |
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina objektov tipa a: (K) + P + 1 M ali (K) + P + 1 + 1 M s|
|kolenčnim zidom v celoti skritim pod napuščem. Če je objekt na |
|strmem terenu, se višina pritličja meri od kote terena na      |
|nevkopani strani. Višina kleti oziroma nevkopanega dela je     |
|največ 2,50 m.                                                 |
|– Višina objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na  |
|strmem terenu, se višina pritličja meri od kote terena na      |
|nevkopani strani.                                              |
|– Izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in|
|višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev  |
|dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov. V projektni    |
|dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba     |
|gradnjo takšnih objektov prostorsko preveriti. Takšna gradnja  |
|je dopustna, kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem       |
|prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Takšni objekti niso   |
|dovoljeni na območjih varstva kulturne dediščine.              |
|Strehe:                                                        |
|– Simetrične dvokapnice z nakloni od 40° do 45°, kritina opečna|
|rdeča. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na |
|frčadah niso dopustni.                                         |
|– Osvetlitev podstrehe je možna s klasično oblikovanimi        |
|frčadami ali pultnimi okni.                                    |
|Fasade:                                                        |
|– Balkoni na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni;     |
|možna je izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen     |
|gank).                                                         |
|– Izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v |
|spektru različnih zemeljskih barv.                             |
|– Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 |
|% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v       |
|prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,     |
|vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma  |
|turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo |
|strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti    |
|določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.       |
|– Pri oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les,   |
|kamen).                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in oblika gradbene parcele:                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij so    |
|odvisni od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste     |
|kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in  |
|potrebnega manipulacijskega prostora za kmetijsko mehanizacijo.|
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– 12510 obrtne delavnice, objekt tipa ac se lahko gradijo na   |
|gradbeni parceli kmetije z dopolnilno dejavnostjo.             |
|– Za obstoječe vrste stavb, ki na območju niso dopustne, so    |
|dovoljene rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev        |
|objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti.       |
+---------------------------------------------------------------+
93. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
(1) Območja osnovne namenske rabe A so površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|A površine razpršene poselitve                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|Območja razpršene poselitve                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: j                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: bivanje, kmetijstvo in dopolnilne  |
|dejavnosti na kmetiji. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da  |
|nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe,                 |
|– 12510 obrtne delavnice do 100 m2 BEP se lahko gradijo na     |
|gradbeni parceli kmetije z dopolnilno dejavnostjo,             |
|– 12730 kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti:                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,40                                                     |
|FZ do 0,40                                                     |
|FOZP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje                                |
+---------------------------------------------------------------+
|Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo       |
|namensko rabo SKj.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
|V primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano      |
|dediščino, kjer veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne  |
|dediščine, je dopustna gradnja objektov do višinskega gabarita |
|max. (K) + P + M skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in       |
|soglasjem.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|A (BT) površine razpršene poselitve za turizem                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|Površine za turizem, ki so namenjene planinskim domovom.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: a, b                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem.              |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste stavb:                                          |
|– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,     |
|– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne           |
|sanitarije,                                                    |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FZ do 0,40                                                     |
|FI do 0,40                                                     |
|FZOP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Višina objektov ne sme presegati (K) + P + 1M. Kota slemena  |
|do 11,00 m nad terenom. Če je objekt na strmem terenu, se      |
|višina meri od kote terena na nevkopani strani.                |
|– Pri gabaritih posameznih objektov (lovski, gozdarski ali     |
|planinski domovi, ipd.) naj se upoštevajo predpisani gabariti  |
|za oblikovanje stanovanjskih objektov v SKj.                   |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|A(CDc) površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za |
|opravljanje verskih obredov                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: kulturne in verske dejavnosti ter  |
|spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo     |
|dodatnih prekomernih vplivov na okolje.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 24204 pokopališča,                                           |
|– 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov,                 |
|– 12722 pokopališke stavbe,                                    |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport rekreacijo  |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– V primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano    |
|dediščino veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne        |
|dediščine.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|A(CDi) – površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti  |
|za izobraževanje                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c, j                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in     |
|športne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem |
|območjem in nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje.     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
|– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,              |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe,                 |
|– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo  |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.       |
|– Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo     |
|namensko rabo SKj.                                             |
|– Dopustne višine objektov tipa c do višine obstoječega        |
|najvišjega objekta v enoti urejanja prostora.                  |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|A(SKk) – površine razpršene poselitve izključno za kmetije     |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|A(SKk) površine razpršene poselitve, namenjene izključno       |
|kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: a, ac                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihove namembnosti:                |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in        |
|dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče     |
|obrtne in poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod      |
|pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe,                                |
|– 11210 dvostanovanjske stavbe,                                |
|– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe,                        |
|– 12510 obrtne delavnice do 100 m2 BEP,                        |
|– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo  |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega  |
|odloka.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 0,40                                                     |
|FZ do 0,30                                                     |
|FOZP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Tlorisni gabarit:                                              |
|– Podolžen tloris razmerje stranic najmanj 1:1,6. Gradnja več  |
|kotnih izzidkov ni dovoljena.                                  |
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina objektov tip a: (K)+P+1M ali (K)+P+1+1M s kolenčnim   |
|zidom največ 1 meter v celoti skritim pod napuščem. Če je      |
|objekt na strmem terenu, se višina pritličja meri od kote      |
|terena na nevkopani strani. Višina kleti oziroma nevkopanega   |
|dela je največ 2,50 m.                                         |
|– Višina objektov tip ac: do (K)+P. Če stoji objekt na strmem  |
|terenu, se višina pritličja meri od kote terena na nevkopani   |
|strani.                                                        |
|Strehe:                                                        |
|– Simetrične dvokapnice z nakloni 40° do 45°, kritina opečna   |
|rdeča. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na |
|frčadah niso dopustni.                                         |
|– Osvetlitev podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami  |
|ali pultnimi okni.                                             |
|Fasade:                                                        |
|– Balkoni na delnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni; možna|
|izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank).       |
|– Izvedba v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barve v|
|spektru različnih zemeljskih barv.                             |
|– Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 |
|% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v       |
|prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,     |
|vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma  |
|turkizno modra ipd. Barva fasade mora biti usklajena z barvo   |
|strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti    |
|določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.       |
|– Pri oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les,   |
|kamen).                                                        |
|– Upoštevati je treba obstoječe gradbene linije, če jih ni, pa |
|gradbene meje (odmik od komunikacij).                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in oblika gradbene parcele:                           |
+---------------------------------------------------------------+
|– Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij je    |
|odvisna od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste     |
|kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in  |
|potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.     |
+---------------------------------------------------------------+
94. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe C so območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi CU.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|CU – osrednja območja centralnih dejavnosti                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|osrednja območja jeder, kjer gre za preplet trgovskih,         |
|oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,      |
|vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih       |
|dejavnosti ter bivanja.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c, av, bv                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti poleg bivanja: trgovina, storitvene |
|dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,        |
|dejavnosti javne uprave, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in |
|socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske  |
|in športne dejavnosti.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11221 tri- in večstanovanjske stavbe,                        |
|– 1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,        |
|– 121 gostinske stavbe,                                        |
|– 122 poslovne in upravne stavbe,                              |
|– 12301 trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),                      |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti,                       |
|– 126 stavbe splošnega družbenega pomena,                      |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov,                 |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|– Delež stanovanjskih BEP in BEP ostalih dejavnosti je v       |
|osrednjih območjih centralnih dejavnosti največ 50 % za        |
|stanovanja in najmanj 50 % za ostale dejavnosti.               |
|– V stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah in drugih |
|javnih površinah je treba zagotoviti javna pritličja.          |
|– Stanovanjske stavbe ne smejo presegati 50 % stavb na območju |
|enote ali podenote urejanja prostora.                          |
|– Če se v območju CU nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski|
|objekti tipov a in b, so na teh objektih dopustni              |
|rekonstrukcije, nadomestna gradnja v istih gabaritih,          |
|vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih|
|in nezahtevnih objektov. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že |
|zgrajenimi tovrstnimi objekti, je izjemoma dopustna tudi       |
|dopolnilna gradnja objektov tipa a in b. Gradnja teh objektov  |
|in nadomestna gradnja sta dovoljeni pod pogoji za območja SSa, |
|pogoji oblikovanja objektov pa tipa a in b.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in zmogljivost objektov:                              |
+---------------------------------------------------------------+
|– Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali     |
|podenoti urejanja prostora.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 2,00                                                     |
|FZ do 0,40                                                     |
|FOZP nad 0,20                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Oblikovanje objektov c:                                        |
|– Oblikovanje objektov c je skladno s funkcionalnimi zahtevami |
|objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. Gabariti in fasade  |
|objektov naj bodo oblikovani skladno z njihovo funkcijo, pri   |
|tem pa ne smejo presegati dovoljenih maksimalnih višinskih     |
|gabaritov v enoti urejanja prostora.                           |
|Oblikovanje objektov av, bv:                                   |
|– Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da  |
|je na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja |
|mogoča.                                                        |
|– Nove stavbe morajo imeti enake višinske in tlorisne gabarite |
|kot obstoječi večstanovanjski objekti v območju.               |
|– Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov  |
|na območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je|
|možna izvedba ravne strehe ali terase.                         |
|– Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko      |
|izvajajo skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali   |
|stavb na območju.                                              |
|– Ob spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine  |
|se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna in frčade.        |
|– Nadstreški pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene   |
|gradbene meje ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali |
|blagega naklona.                                               |
|Višinska kota zemljišča:                                       |
|– Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti    |
|nižja od višinske kote te ceste.                               |
|Uvozi in parkiranje:                                           |
|– Uvoz na dvorišče se uredi z javne ceste.                     |
|Odprte površine v gradbenih parcelah:                          |
|– Pri namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se        |
|upošteva, da je prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma  |
|drugimi javnimi prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja  |
|in oblikovanja ožje in širše okolice (ulice, trga ipd.). Če    |
|prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi  |
|prostori ne obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali   |
|trgu, ga je treba tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu.       |
|Dvoriščni del gradbenih parcel oziroma zasebni del ob stranskih|
|fasadah objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti.      |
|Skladiščenje (vseh vrst) mora biti v stavbah; skladiščenje na  |
|prostem ni dovoljeno.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Fasade:                                                        |
|– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru |
|različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v      |
|močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana  |
|je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in           |
|neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma         |
|travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).    |
|Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in      |
|stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu |
|za pridobitev gradbenega dovoljenja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Območja CU, ki so območja prenove, se urejajo skladno z OPPN |
|(ZN, UN) na podlagi konservatorskega načrta prenove.           |
|– Objekti s strešnimi napušči ali drugimi stavbnimi elementi ne|
|smejo presegati parcelne meje.                                 |
|– Pomožni in nezahtevni objekti morajo biti locirani v ozadju  |
|gradbene enote.                                                |
|– V celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih   |
|dominant v prostoru.                                           |
|– Za vse večje posege v območju, kjer bo potrebna izdelava OPPN|
|glede na določila 114. člena tega odloka, je treba rešitve     |
|pridobiti z variantnimi strokovnimi prostorskimi preveritvami  |
|oziroma z javnimi natečaji in delavnicami glede na pogoje za   |
|posamezno EUP.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|CD – druga območja centralnih dejavnosti                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena  |
|dejavnost, razen stanovanj.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:                      |
+---------------------------------------------------------------+
|CDi – območje centralnih dejavnosti za izobraževanje           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in     |
|športne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem |
|območjem in nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje.     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 12630 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,|
|– 12650 stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-             |
|izobraževalnih dejavnosti),                                    |
|– 12620 muzeji in knjižnice,                                   |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas.                                                 |
|Vrste pogojno dopustnih stavb:                                 |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice do 50 m2 BEP,      |
|– 12301 trgovske stavbe do 50 m2 BEP,                          |
|– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev      |
|(hostel),                                                      |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Velikost in zmogljivost objektov:                              |
+---------------------------------------------------------------+
|– Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali     |
|podenoti urejanja prostora.                                    |
|Objekti tipa c:                                                |
|– FZ, FI, FZOP skladno z normativi dejavnosti.                 |
|– Gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s     |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki    |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja.                                                       |
|– Če se v območju CDi nahajajo stanovanjski objekti ali drugi  |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|CDc – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih     |
|obredov                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter    |
|spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo     |
|dodatnih prekomernih vplivov na okolje.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 11100 enostanovanjske stavbe kot spremljajoči objekt,        |
|– 24204 pokopališča,                                           |
|– 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov,                 |
|– 12722 pokopališke stavbe,                                    |
|– 12301 trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del         |
|dejavnosti v območju pokopališča),                             |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del      |
|dejavnosti v območju pokopališča),                             |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.       |
|– Gabariti niso predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in |
|vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za       |
|sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. To|
|ne velja za cerkve, ki se gradijo kot prostorski poudarki.     |
|– Strehe in fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in |
|ob upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine.             |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju CDc nahajajo stanovanjski objekti ali drugi  |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|CDz – območja centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva       |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti zdravstva in socialnega |
|varstva ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in|
|nimajo prekomernih dodatnih vplivov na okolje.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo,                          |
|– 12301 trgovske stavbe do 100 m2 BEP,                         |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Oblikovanje stavb skladno s potrebami dejavnosti. Površine za|
|mirujoči promet se praviloma uredijo v garažni hiši.           |
|– Če se v območju CDz nahajajo stanovanjski objekti ali drugi  |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
95. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe I so območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|IP – površine za industrijo                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: e, f, ac, av                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: proizvodne in poslovne dejavnosti  |
|ter spremljajoče dejavnosti: trgovina, prometne                |
|dejavnosti,skladiščenje, strokovne, tehnične, znanstvene       |
|dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo         |
|območjem.                                                      |
|Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 125 industrijske stavbe in skladišča,                        |
|– 2223 cevovodi za odpadno vodo,                               |
|– 23020 energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih   |
|virov energije,                                                |
|– 24203 objekti za ravnanje z odpadki – zbirni center za       |
|odpadke,                                                       |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu   |
|območju),                                                      |
|– 12203 druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne      |
|dejavnosti,                                                    |
|– 12301 trgovske stavbe (do 300 m2 BEP),                       |
|– 12303 bencinski servisi,                                     |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna    |
|vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike   |
|teh motornih vozil,                                            |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski  |
|domovi in stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in    |
|pomoč s spremljajočim programom,                               |
|– 21301 letališke steze in ploščadi (heliport – na podlagi     |
|pogojev in soglasja pristojnih služb),                         |
|– gradnja objektov mobilne telefonije,                         |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FZ do 0,60                                                     |
|FI do 1,20                                                     |
|FZOP nad 0,10                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih       |
|objektov (je ne presega) v enoti urejanja prostora, če         |
|tehnološki proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki,      |
|silosi ipd.), kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega|
|dovoljenja posebej utemeljeno.                                 |
|– Višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika |
|oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče |
|s stavbo. Če višinska kota javnih cest variira, se kota        |
|pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana      |
|glavna stran objekta.                                          |
|Fasade:                                                        |
|– Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.        |
|– Fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se          |
|oblikujejo kot glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se       |
|zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti.              |
|Strehe:                                                        |
|– Za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne |
|strehe naklona do 20o ali polkrožne strehe.                    |
|– Ožje stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v|
|tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico |
|objekta.                                                       |
|– Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je   |
|možen v primeru rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb,  |
|ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko|
|pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za       |
|pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.           |
|– Na objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.     |
|– Pri izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba  |
|omejiti njihovo število na nujno potreben minimum.             |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti  |
|naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge |
|proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.             |
|– Zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo |
|najmanj 10 % območja.                                          |
|– Zasaditev drevoredov ob glavni dostopni cesti.               |
|– Parkirišča se praviloma zagotavljajo v garažni hiši,         |
|podzemnih garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.     |
|– Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,      |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za  |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo        |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih    |
|odpadkov.                                                      |
|– Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki       |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest.                           |
|– Če se v območju IP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi   |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|IG – območje gospodarske cone                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območje gospodarske cone je namenjeno obrtnim, skladiščnim,    |
|prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim brez|
|stanovanj.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: e, f, av, ac                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: proizvodne, prometne, skladiščne,  |
|obrtne in poslovne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti:     |
|trgovina, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,        |
|izobraževanje, gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo      |
|območjem.                                                      |
|Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 125 industrijske stavbe in skladišča (stavbe za proizvodno   |
|obrt in servise),                                              |
|– 12303 bencinski servisi,                                     |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti v sklopu osnovne       |
|proizvodne dejavnosti,                                         |
|– 12203 druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne      |
|dejavnosti,                                                    |
|– 24203 objekti za ravnanje z odpadki (zbirni center za        |
|odpadke),                                                      |
|– 12301 trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),                      |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu   |
|območju),                                                      |
|– 2223 cevovodi za odpadno vodo,                               |
|– 23020 elektrarne in drugi energetski objekti (samo za        |
|izkoriščanje obnovljivih virov energije),                      |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna    |
|vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike   |
|teh motornih vozil,                                            |
|– 21301 letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi       |
|pogojev in soglasja pristojnih služb),                         |
|– gradnja objektov mobilne telefonije,                         |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FZ do 0,60                                                     |
|FI do 1,00                                                     |
|FZOP nad 0,20                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Višinski gabariti:                                             |
|– Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih       |
|objektov (je ne presega) v enoti urejanja prostora, če         |
|tehnološki proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki,      |
|silosi ipd.), kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega|
|dovoljenja posebej utemeljeno.                                 |
|– Višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika |
|oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče |
|s stavbo. Če višinska kota javnih cest variira, se kota        |
|pritličja prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana      |
|glavna stran objekta.                                          |
|Fasade:                                                        |
|– Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.        |
|– Fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se          |
|oblikujejo kot glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se       |
|zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti.              |
|Strehe:                                                        |
|– Za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne |
|strehe naklona do 20° ali polkrožne strehe.                    |
|– Ožje stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v|
|tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico |
|objekta.                                                       |
|– Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je   |
|možen v primeru rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb,  |
|ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko|
|pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za       |
|pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.           |
|– Na objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.     |
|– Pri izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba  |
|omejiti njihovo število na nujno potreben minimum.             |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti  |
|naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge |
|proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.             |
|– Zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo |
|najmanj 10 % območja.                                          |
|– Zasaditev drevoredov ob glavni dostopni cesti.               |
|– Parkirišča se praviloma zagotavljajo v garažni hiši,         |
|podzemnih garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.     |
|– Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,      |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za  |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo        |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih    |
|odpadkov.                                                      |
|– Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki       |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest.                           |
|– Če se v območju IG nahajajo stanovanjski objekti ali drugi   |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo               |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni   |
|kmetijskim stavbam za intenzivno proizvodnjo.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidav: e, f, ac                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste dejavnosti: kmetijska proizvodnja, reja živali  |
|ter spremljajoče dejavnosti: trgovina, skladiščenje, strokovne,|
|znanstvene in tehnične dejavnosti in druge dejavnosti, ki      |
|služijo območjem.                                              |
|Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste stavb:                                          |
|– 12301 trgovske stavbe za potrebe kmetijstva do 250 m2 BEP,   |
|– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe,                        |
|– 12203 druge poslovne stavbe do 100 m2 BEP,                   |
|– 22232 čistilne naprave,                                      |
|– 24203 objekti za ravnanje z odpadki (zbirni center za        |
|odpadke),                                                      |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FZ do 0,60                                                     |
|FI do 1,00                                                     |
|FZOP nad 0,20                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Tlorisni in višinski gabariti:                                 |
|– Tlorisni gabariti niso predpisani.                           |
|– Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih       |
|objektov v enoti urejanja prostora, razen če tehnološki proces |
|ne zahteva drugače.                                            |
|– Višina objektov do (K) + P + 1 M. Kota slemena do 11,00 m nad|
|koto terena. Če je objekt na strmem terenu, se višina meri od  |
|kote terena na nevkopani strani.                               |
|Strehe:                                                        |
|– Za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne |
|strehe naklona do 20°.                                         |
|– Ožje stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v|
|tem primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico |
|objekta.                                                       |
|– Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je   |
|možen v primeru rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb,  |
|ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko|
|pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za       |
|pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.           |
|– Na objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.     |
|– Pri izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba  |
|omejiti njihovo število na nujno potreben minimum.             |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,        |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za  |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo        |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih    |
|odpadkov. Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd.     |
|dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob dostopni cesti,     |
|druge proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.       |
+---------------------------------------------------------------+
96. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe B so posebna območja, ki so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|BT – površine za turizem                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in    |
|drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.           |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c, a, b                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem, trgovina,    |
|razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.               |
|Dopolnilna dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene          |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste stavb:                                          |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 12111 hotelske in podobne gostinske stavbe,                  |
|– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,     |
|– 12301 trgovske stavbe (do 100 m2 BEP),                       |
|– 24110 športna igrišča: razen površin za avtomobilske,        |
|motoristične ali konjske dirke,                                |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne           |
|sanitarije,                                                    |
|– 12112 gostilne (do 250 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do  |
|50 m2 BEP),                                                    |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|Dopolnilna dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene          |
|dejavnosti, ki služijo tem območjem v sklopu stavb osnovne     |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FZ do 0,40                                                     |
|FI do 0,40                                                     |
|FZOP nad 0,30                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|– Višina objektov ne sme biti višja od že obstoječih objektov v|
|enoti urejanja prostora, oziroma višina objektov do (K) + P + 1|
|M. Kota slemena do 11,00 m nad terenom. Če je objekt na strmem |
|terenu, se višina meri od kote terena na nevkopani strani.     |
|– Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli,|
|lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo    |
|izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani     |
|gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SK.           |
|– Objekti na območju večjih turističnih kompleksov se          |
|oblikujejo tako, da oblikujejo skladno celoto.                 |
|– Posamezni novi objekti ne smejo oblikovati nove prostorske   |
|dominante.                                                     |
|– Manjši objekti a, b naj se oblikujejo skladno z določili za  |
|SSa.                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju BT nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali   |
|druge stavbe, ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BT,  |
|so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna   |
|dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|BD – površine drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim    |
|centrom                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine drugih območij, namenjene nakupovalnim centrom,       |
|sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in      |
|drugim podobnim dejavnostim.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: e, f                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: trgovina, gostinstvo, storitvene   |
|dejavnosti, poslovne dejavnosti, kulturne, verske, razvedrilne,|
|rekreacijske in športne dejavnosti.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 12203 druge poslovne stavbe,                                 |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu   |
|območju),                                                      |
|– 1230 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,     |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo,                       |
|– 12650 stavbe za šport,                                       |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 21301 letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi       |
|pogojev in soglasja pristojnih služb),                         |
|– objekti mobilne telefonije,                                  |
|– 24110 športna igrišča: razen površin za avtomobilske,        |
|motoristične ali konjske dirke,                                |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|FI do 1,00                                                     |
|FZ do 0,60                                                     |
|FZOP: nad 0,20                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Gabariti:                                                      |
|– Gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s     |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki    |
|veljajo za območja, na katera mejijo območja BD, posebej če    |
|mejijo na stanovanjska območja.                                |
|Strehe:                                                        |
|– Strehe naj se oblikujejo na območju enote urejanja prostora  |
|poenoteno tako, da se s tem doseže novo urbanistično-          |
|arhitekturno kakovost.                                         |
|– Za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko   |
|tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona; ravne strehe|
|naj bodo ozelenjene.                                           |
|Fasade:                                                        |
|– Horizontalna in vertikalna členitev fasad. Oblikovanje       |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in  |
|poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju BD nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali   |
|druge stavbe, ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BD,  |
|so na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna   |
|dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne |
|dejavnosti.                                                    |
|– Zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine, |
|namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % območja, in    |
|gradnja drevoredov ob glavni dostopni cesti.                   |
|– Parkirišča se praviloma zagotovi v garažni hiši, podzemnih   |
|garažah, če ne, se gradijo ozelenjena parkirišča.              |
|– Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki       |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest.                           |
+---------------------------------------------------------------+
97. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe Z so območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|ZS – površine za rekreacijo in šport                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem.             |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: rekreacija, šport, preživljanje    |
|prostega časa z dopolnilnimi dejavnostmi.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 24110 športna igrišča: razen površin za avtomobilske,        |
|motoristične ali konjske dirke,                                |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije|
|in garderobe,                                                  |
|– 12112 gostilne (do 100 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do  |
|50 m2 BEP),                                                    |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,       |
|– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju ZS nahajajo stanovanjski objekti ali drugi   |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,   |
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
|– Športne površine se lahko uredijo v skladu z njihovim namenom|
|ob upoštevanju predpisov.                                      |
|– Nove spremljajoče stavbe naj bodo pritlične, z možnostjo     |
|izkoriščenega podstrešja.                                      |
|– Nove stavbe naj bodo zgrajene z uporabo naravnih materialov  |
|(kamen, les). Uporaba refleksnih stekel ter plastičnih ali     |
|kovinskih plošč (z izjemo bakrene pločevine) na vidnih delih   |
|fasad ni dovoljena.                                            |
|– Preostale zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo    |
|avtohtonega zelenja.                                           |
|– Stavbe (garderobe, sanitarije ipd.) ne smejo zasedati več kot|
|5 % površine enote ali podenote urejanja prostora.             |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|ZP – parki                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju.         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: preživljanje prostega časa z       |
|dopolnilnimi dejavnostmi.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,   |
|parki,                                                         |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne           |
|sanitarije,                                                    |
|– 12112 gostilne, restavracije in točilnice, samo: bifeji,     |
|točilnice, bari, kavarne (do 50 m2 BEP),                       |
|– objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti,                                                   |
|– gradnja podzemnih garaž ni dopustna,                         |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje območja:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Oblikovanje novih objektov: paviljonska gradnja in           |
|transparentnost objekta.                                       |
|– Velikost in urejanje zelenih površin: raščen travni teren z  |
|grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati     |
|najmanj 70 % površine parka.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju ZP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi   |
|objekti, ki niso navedeni za podrobnejšo namensko rabo ZP, so  |
|na teh objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,|
|odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne       |
|dejavnosti.                                                    |
|– Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem |
|kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z         |
|zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na območjih niso dopustne|
|spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih    |
|značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo     |
|večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata   |
|ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru|
|oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati,|
|samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih    |
|zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se    |
|lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.              |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|ZD – druge urejene zelene površine                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|– gradnja podzemnih garaž na teh območjih ni dovoljena,        |
|– objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti,                                                   |
|– gradbeno-inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v   |
|območju,                                                       |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,       |
|– vse vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko       |
|vzdržujejo ali odstranijo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|ZK – pokopališča                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine za pokop in spomin na mrtve.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Tipologija zazidave: c                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter    |
|spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo     |
|dodatnih prekomernih vplivov na okolje.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb:                                         |
|– 24204 pokopališča,                                           |
|– 12721 stavbe za opravljanje verskih obredov,                 |
|– 12722 pokopališke stavbe,                                    |
|– 12301 trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del         |
|dejavnosti v območju pokopališča),                             |
|– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del      |
|dejavnosti v območju pokopališča),                             |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|– Ograje se lahko postavlja kot zaščitne ali varovalne ograje  |
|pokopališča. Ograjevanje znotraj območja pokopališča ni        |
|dovoljeno.                                                     |
|– Vse vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko       |
|vzdržujejo in odstranijo in spremenijo namembnost v dopustne   |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|ZV – površine za vrtičkarstvo                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine, namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti –         |
|vrtičkarstvo.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:                      |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne           |
|sanitarije,                                                    |
|– žičnate ozelenjene ograje ali živa meja med komunikacijami in|
|na robu območja,                                               |
|– leseni zaboji oziroma lope za shranjevanje orodja,           |
|– gradnja vodovodnega priključka,                              |
|– zbiralnik za kapnico,                                        |
|– parkirišča,                                                  |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,       |
|– ureditev vrtičkov, namestitev klopi, ureditev počivališč,    |
|– dopustna je tudi gradnja gradbeno-inženirskih objektov, če so|
|namenjeni dejavnostim v območju.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji za oblikovanje območja:                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Enotno oblikovani leseni zaboji in lesene lope do 6 m2 BEP za|
|shranjevanje orodja.                                           |
|– Ograja: živa meja visoka največ 1,00 m.                      |
|– Velikost vrtičkov: od 50 m2 do 250 m2.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Območje mora biti priključeno na vodovod, imeti urejeno      |
|parkiranje in enotno urejen način ravnanja z odpadki.          |
|– Vse vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko       |
|vzdržujejo in odstranijo.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
98. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe P so območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|PC – površine cest                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine cest.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi |
|dejavnostmi.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 21110 avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne     |
|ceste,                                                         |
|– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in |
|gozdne ceste,                                                  |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za |
|potnike na postajališčih,                                      |
|– 214 mostovi, viadukti, predori in podhodi,                   |
|– 12303 bencinski servisi,                                     |
|– parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo  |
|3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,    |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
|– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s|
|področja prometne varnosti.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Na cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice (2 x 3,00 |
|m), je dopustno urediti drevorede.                             |
|– Če se v območju PC nahajajo stanovanjski objekti ali drugi   |
|objekti, ki niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na  |
|teh objektih dopustni samo vzdrževalna dela in odstranitev     |
|objektov.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|PO – ostale prometne površine                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|ostale prometne površine.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: mirujoči promet s spremljajočimi   |
|dejavnostmi.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice za|
|potnike na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije,         |
|– 12420 garažne stavbe,                                        |
|– odprta parkirišča: parkirne površine in garaže za osebna in  |
|tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za       |
|priklopnike teh motornih vozil,                                |
|– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in |
|gozdne ceste,                                                  |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
|– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s|
|področja prometne varnosti.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Če se v območju nahajajo stanovanjski objekti ali drugi      |
|objekti, ki niso navedeni kot dovoljeni, so na teh objektih    |
|dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev  |
|objektov ter je zanje treba zagotoviti protihrupno zaščito za  |
|zagotavljanje dovoljene ravni hrupa za stanovanjske objekte.   |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|PŽ – površine železnic                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|površine železnic.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi |
|dejavnostmi.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 21210 glavne in regionalne železnice,                        |
|– 12410 postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter|
|z njimi povezane stavbe,                                       |
|– 214 mostovi, viadukti, predori in nadhodi,                   |
|– parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo  |
|3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,    |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dovoljenih gradenj:                                      |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
|– Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s|
|področja varnosti v železniškem prometu.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Na stavbah, ki se nahajajo v površinah železnice, so v       |
|soglasju z upravljavcem železnice dovoljena vzdrževalna dela in|
|odstranitev.                                                   |
|– Za obstoječe stanovanjske objekte na območju je treba        |
|zgraditi protihrupno zaščito za zagotavljanje dovoljene ravni  |
|hrupa s strani povzročitelja hrupa.                            |
+---------------------------------------------------------------+
99. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe E so območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|E – območja energetske infrastrukture                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja energetske infrastrukture.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja energetike.  |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb in objektov:                             |
|– 22140 daljinski prenosni elektroenergetski vodi,             |
|– 22240 lokalni distribucijski elektroenergetski vodi in       |
|lokalna dostopovna komunikacijska omrežja,                     |
|– 23020 elektrarne in drugi energetski objekti,                |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
|– Pri oblikovanju objektov in površin so obvezni: upoštevanje  |
|urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega |
|območja, oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.  |
+---------------------------------------------------------------+
100. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
(1) Območja osnovne namenske rabe O so območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|O – območja okoljske infrastrukture                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja okoljske infrastrukture.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste posegov v prostor in njihova namembnost:                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske     |
|infrastrukture.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih stavb in objektov:                             |
|– 22221 lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,          |
|– 22223 vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,                    |
|– 2223 cevovodi za odpadno vodo,                               |
|– 12510 industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki –   |
|sortiranje, pripravo za predelavo, kompostiranje bioloških     |
|odpadkov, obdelavo ostanka odpadkov, predelavo gradbenih       |
|odpadkov),                                                     |
|– 12520 rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z|
|odpadki),                                                      |
|– 23020 elektrarne in drugi energetski objekti (za potrebe     |
|ravnanja z odpadki, lastna oskrba z električno energijo),      |
|– 24203 objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne|
|odpadke in inertne odpadke,                                    |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje in dela:                                      |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
101. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Na območjih osnovne namenske rabe K, ki so območja kmetijskih zemljišč, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|K1 – najboljša kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski        |
|proizvodnji                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja najboljših kmetijskih zemljišč.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki |
|služijo tem območjem.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe |
|namenske rabe lahko načrtuje:                                  |
|– agrarne operacije,                                           |
|– vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,|
|– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer |
|cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti,     |
|elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski |
|vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,     |
|– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred|
|naravnimi in drugimi nesrečami,                                |
|– začasne objekte, in sicer odprti sezonski gostinski vrt (kot |
|posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk   |
|oziroma tipski zabojnik, pokriti prostor z napihljivo          |
|konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500 m2 z višino        |
|najvišje točke 6 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz         |
|montažnih elementov), cirkus (če so šotor in drugi objekti     |
|montažni), začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma      |
|proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične   |
|zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt|
|je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,|
|najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po          |
|odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,  |
|na katerem je bil zgrajen.                                     |
|– rekonstrukcije lokalnih cest (dopustni so tudi objekti, ki   |
|jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste – oporni  |
|in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne    |
|ograje in podobno – ter objekti gospodarske javne              |
|infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali   |
|prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste),               |
+---------------------------------------------------------------+
|– enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in nezahtevne  |
|pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v predpisu, ki   |
|ureja vrsto objektov glede na zahtevnost v skladu s prilogo 1  |
|tega odloka                                                    |
|– ter naslednje pomožne kmetijske objekte: premični čebelnjak, |
|pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, žična opora,  |
|opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, |
|ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade),     |
|poljsko pot, premični tunel in nadkritje, zaščitno mrežo,      |
|lovsko prežo,                                                  |
|– enostavne in nezahtevne objekte, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na območjih kulturne       |
|dediščine:                                                     |
|– čebelnjak: oblika naj sledi tradicionalnemu vzoru,           |
|– kozolec: dopustna je postavitev regionalno značilnih         |
|kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni      |
|enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih     |
|kozolcev,                                                      |
|– poljska pot: peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah       |
|(asfalt in tlakovci niso dopustni),                            |
|– skedenj: dopustna je postavitev regionalno značilnih         |
|skednjev.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+

+---------------------------------------------------------------+
|K2 – druga kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski proizvodnji|
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja drugih kmetijskih zemljišč.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki |
|služijo tem območjem.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe |
|namenske rabe lahko načrtuje:                                  |
|– agrarne operacije,                                           |
|– vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,|
|– omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer |
|cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti,     |
|elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski |
|vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,     |
|– posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred|
|naravnimi in drugimi nesrečami,                                |
|– začasne objekte, in sicer odprti sezonski gostinski vrt (kot |
|posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk   |
|oziroma tipski zabojnik, pokriti prostor z napihljivo          |
|konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500 m2 z višino        |
|najvišje točke 6 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz         |
|montažnih elementov), cirkus (če so šotor in drugi objekti     |
|montažni), začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma      |
|proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične   |
|zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt|
|je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,|
|najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po          |
|odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,  |
|na katerem je bil zgrajen.                                     |
|– rekonstrukcije lokalnih cest (dopustni so tudi objekti, ki   |
|jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste – oporni  |
|in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne    |
|ograje in podobno – ter objekti gospodarske javne              |
|infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali   |
|prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste),               |
|– enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in nezahtevne  |
|pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v predpisu, ki   |
|ureja vrsto objektov glede na zahtevnost v skladu s prilogo 1  |
|tega odloka                                                    |
|– ter naslednje pomožne kmetijske objekte: premični čebelnjak, |
|pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, žična opora,  |
|opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, |
|ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade),     |
|poljsko pot, premični tunel in nadkritje, zaščitno mrežo,      |
|lovsko prežo,                                                  |
|– enostavne in nezahtevne objekte, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti na območjih kulturne       |
|dediščine:                                                     |
|– čebelnjak: oblika naj sledi tradicionalnemu vzoru,           |
|– kozolec: dopustna je postavitev regionalno značilnih         |
|kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni      |
|enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih     |
|kozolcev,                                                      |
|– poljska pot: peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah       |
|(asfalt in tlakovci niso dopustni),                            |
|– skedenj: dopustna je postavitev regionalno značilnih         |
|skednjev.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
102. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Na območjih osnovne namenske rabe G, ki so območja gozdnih zemljišč, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|G – gozdna zemljišča                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|gozdna zemljišča.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in druge dejavnosti, ki služijo|
|tem območjem.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne gradnje:                                              |
|Na območju gozdov je v skladu z dovoljenjem pristojne          |
|gozdnogospodarske ustanove možno izvajati dejavnosti           |
|skladno s skupnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:                 |
|– Gozdarsko-prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi|
|o gozdovih.                                                    |
|– Gradnjo objektov in naprav za potrebe prometne (razen        |
|parkirišč), komunikacijske, energetske in okoljske             |
|infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala|
|gozdnih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer     |
|zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge     |
|lokacije.                                                      |
|– Sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter  |
|nasipov.                                                       |
|– Vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne|
|javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih.                  |
|– Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin, in sicer pod    |
|pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in ne poškoduje   |
|naravnega stanja na površini in podtalju in da se po           |
|raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.               |
|– Dopustne so geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s     |
|pitno vodo.                                                    |
|– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka      |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem     |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki   |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.         |
|– Enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogoča lastnikom    |
|gozdov dostop do gozdnih zemljišč.                             |
|– Za vse posege v 25,00 m širok pas ob gozdnem robu je treba   |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe.   |
|– Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z        |
|gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo  |
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi         |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od    |
|pristojne javne gozdarske službe.                              |
|– Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov:                  |
|– gozdna cesta: v območjih kulturne dediščine je treba izdelati|
|variante tras,                                                 |
|– gozdna učna pot: v območjih kulturne dediščine je treba      |
|izdelati celostno podobo učnih tabel,                          |
|– gozdna žičnica: naj se izogiba objektom in območjem kulturne |
|dediščine.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
103. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih voda)
Na območjih osnovne namenske rabe VC, ki so območja voda, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|VC – celinske vode                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja celinskih voda.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja upravljanja  |
|in izrabe voda in druge dopolnilne dejavnosti.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustni objekti in ureditve:                                  |
|– 21410 mostovi in viadukti,                                   |
|– 23020 elektrarne in drugi energetski objekti, samo male      |
|hidroelektrarne do 10 MW,                                      |
|– urejanje strug, vodotokov, hudournikov, prodišč in ureditve  |
|za preprečevanje poplav s strani pristojnih vodnogospodarskih  |
|služb,                                                         |
|– ureditve dostopov do vode in privezov za čolne na območjih,  |
|ki so za to predvidena,                                        |
|– novogradnje mostov za javne ceste, poti in pešpoti, objektov |
|v sklopu nekdanjih mlinov, žag, objektov za potrebe            |
|vodnogospodarskih ureditev, bazenov za ribogojnice,            |
|– dela, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko|
|dejavnost, postavijo geodetska izmeritvena znamenja za         |
|označitev točk geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih |
|izmeritvenih znamenjih in oprema za državno omrežje            |
|permanentnih postaj svetovnega satelitskega navigacijskega     |
|sistema,                                                       |
|– dela, med katera sodijo redna kmečka, gozdarska, lovsko-     |
|gojitvena in ribiška opravila,                                 |
|– vzdrževanje in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih      |
|sistemov,                                                      |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
|Na območjih vodotokov ni dovoljeno:                            |
|– pridobivanje gramoza in proda,                               |
|– utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za|
|obnovo ali rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali  |
|žag), betoniranje dostopov,                                    |
|– izvajati posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka,         |
|– odvzemati vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum  |
|oziroma ekološko sprejemljiv pretok.                           |
|Na območjih vodotokov je dovoljena:                            |
|– gradnja objektov javne infrastrukture,                       |
|– gradnja objektov grajenega javnega dobra,                    |
|– gradnja objektov, potrebna za rabo voda, zagotovitev varnosti|
|plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami,                 |
|– gradnja objektov, namenjena za varstvo voda pred             |
|onesnaževanjem,                                                |
|– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in      |
|reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog      |
|policije.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|Ostala merila in pogoji:                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|– Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja|
|vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem      |
|območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih     |
|naravnih vrednot, ni dopustna.                                 |
|– Predhodno je treba obvezno izdelati presojo vplivov na okolje|
|in s strani strokovne organizacije določiti ekološko           |
|sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in        |
|omilitvene ukrepe.                                             |
|– Vzdrževanje obstoječih objektov, zgrajenih z gradbenim       |
|dovoljenjem.                                                   |
|– Odstranitev obstoječih objektov.                             |
|– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih|
|nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne    |
|ogroženosti.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
104. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
(1) Območja osnovne namenske rabe L so območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|LN – območja mineralnih surovin                                |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja mineralnih surovin.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: rudarstvo in druge dejavnosti, ki  |
|služijo tem območjem.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 23010 objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih     |
|surovin,                                                       |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,       |
|– na objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja   |
|prostora, so dopustni vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
105. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
(1) Območja osnovne namenske rabe f so območja za potrebe obrambe, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------------------------------------------------------+
|f – območja za potrebe obrambe izven naselij                   |
+---------------------------------------------------------------+
|Območja podrobne namenske rabe:                                |
|območja za potrebe obrambe izven naselij (izključna raba).     |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja obrambe z    |
|dopolnilnimi dejavnostmi izven območij naselij.                |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrste dopustnih objektov:                                      |
|– 24201 obrambni objekti,                                      |
|– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo |
|in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,          |
|– 12410 postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje      |
|komunikacij ter z njimi povezane stavbe,                       |
|– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter   |
|drugi objekti in naprave, ki so nujni za normalno              |
|funkcioniranje območij za potrebe obrambe,                     |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici|
|Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.       |
+---------------------------------------------------------------+
106. člen
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo skupni prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo in posebni prostorski izvedbeni pogoji, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje (če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za kmetije posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za počitniške stavbe posebni prostorski izvedbeni pogoji za SP, za objekte kmetijske proizvodnje posebni prostorski izvedbeni pogoji za A(SKk), za kmetijske stavbe posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A(SKk), za objekte gospodarske javne infrastrukture posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo P, E ali O, za kapelice in znamenja posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A(CDc).
3.3.3. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
107. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Škofja Loka)
+------------+-------+------------------------------------------+
|OZNAKA      |POD=   |PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI      |
|IN IME      |ROB=   |                                          |
|EUP         |NEJŠA  |                                          |
|            |NAMEN= |                                          |
|            |SKA    |                                          |
|            |RABA   |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Vešter      |SSs    |– Predvideni OPPN.                        |
|ŠK-01/01    |       |– Predvidena gostota prebivalcev do 60    |
|            |       |preb./ha oziroma do 20 stanovanj/ha.      |
|            |       |– Dovoljena je prostostoječa individualna |
|            |       |gradnja, lahko v kombinaciji z dvojčki in |
|            |       |vrstnimi hišami – do največ 4 hiše v      |
|            |       |nizu.                                     |
|            |       |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + |
|            |       |1 + 1 M.                                  |
|            |       |– Tlorisni gabarit prostostoječih         |
|            |       |objektov in dvojčkov morajo biti v        |
|            |       |razmerju minimalno 1:1,40.                |
|            |       |– Daljša stranica mora obvezno potekati   |
|            |       |vzporedno s potekom plastnic. Sleme mora  |
|            |       |biti vzporedno z daljšo stranico.         |
|            |       |– Naklon strešin od 40° do 45°, dopustno  |
|            |       |je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi |
|            |       |strehami, predvsem v primeru pokritih     |
|            |       |teras, vetrolovov, zimskih vrtov,         |
|            |       |nadstreškov za avto pred vhodom.          |
|            |       |– Kritina objektov mora biti rdeče barve. |
|            |       |– Ob potoku se uredijo javne površine:    |
|            |       |otroško igrišče, sprehajalna pot v        |
|            |       |navezavi na obstoječo pot, ki vodi proti  |
|            |       |kmetijskim površinam.                     |
|            |       |– Urediti je treba prometno povezavo do   |
|            |       |državne ceste glede na predvidene         |
|            |       |prometne obremenitve.                     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-01/02    |SK     |– Tipologija stavb: a, ac.                |
|            |       |– Nadomestna zasaditev drevoreda ob       |
|            |       |državni cesti.                            |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Podlubnik   |SSa    |– Dopustna je gradnja dvojčkov.           |
|ŠK-04/01    |       |– Višinski gabarit dovoljen do (K) + P +  |
|            |       |2 + Po.                                   |
|            |       |– FI do 0,50.                             |
|            |       |– Objekti naj imajo kritine rdeče barve.  |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
|            |       |– Na območju je predvidena gradnja        |
|            |       |zbirnega centra za ločene frakcije        |
|            |       |komunalnih odpadkov.                      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-04/02    |SSv    |– Posamezne stolpnice se prenovi v        |
|            |       |celoti.                                   |
|            |       |– Nadzidave in dozidave ter gradnje novih |
|            |       |stavb niso dovoljene.                     |
|            |       |– Zasteklitev in zapiranje balkonov in    |
|            |       |menjava oken morajo biti enotni           |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin).                                 |
|            |       |– Dovoljena gradnja streh na obstoječih   |
|            |       |večstanovanjskih objektih.                |
|            |       |– Strehe morajo biti oblikovane enotno.   |
|            |       |– Zgostitve območja niso dovoljene, razen |
|            |       |za potrebe urejanja parkirnih mest.       |
|            |       |Dopolnilne gradnje na prostih in javnih   |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Ohranjanje obstoječih zelenih površin.  |
|            |       |– Dovoljene gradnje podzemnih garažnih    |
|            |       |hiš z zeleno streho, v tem primeru se     |
|            |       |lahko gradijo na obstoječih zelenih       |
|            |       |površinah. Plast zemlje nad garažno hišo  |
|            |       |mora biti takšna, da je možna zasaditev   |
|            |       |grmovnic.                                 |
|            |       |– Dovoljena gradnja nadzemne garažne hiše |
|            |       |(regalna parkirna mesta).                 |
|            |       |– Stavbe morajo ohranjati enotno podobo   |
|            |       |(strehe, oblikovanje fasad, barve fasad). |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-04/03    |CU     |– Na območju oskrbnega centra so možne    |
|            |       |gradnje za dopolnitev oskrbnih dejavnosti |
|            |       |območja, gradnja gasilskega doma, gradnja |
|            |       |podzemne garažne hiše z zeleno streho, ki |
|            |       |omogoča zasaditev grmovnic in ohranjanje  |
|            |       |zelenih površin.                          |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo    |
|            |       |prostorske možnosti.                      |
|            |       |– Ohranjanje obstoječih drevoredov in     |
|            |       |zelenih površin.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-04/04    |SSs    |– Dovoljene manjše dograditve za          |
|            |       |izboljšanje stanovanjskega standarda      |
|            |       |obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne  |
|            |       |ob dostopni cesti, praviloma na vrtni     |
|            |       |strani.                                   |
|            |       |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih    |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo |
|            |       |novih stanovanjskih enot in dejavnosti,   |
|            |       |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno.  |
|            |       |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti so      |
|            |       |dopustne ob zagotovitvi zadostnega        |
|            |       |števila parkirnih mest na posamezni       |
|            |       |gradbeni parceli.                         |
|            |       |– Ob dozidavah za dovoljen namen se       |
|            |       |ohranja potrebne zunanje zelene površine  |
|            |       |glede na podrobno namensko rabo.          |
|            |       |– Tip gradnje a FI največ do 0,50, FZ do  |
|            |       |0,40, FZOP nad 0,30.                      |
|            |       |– Tip gradnje b FI največ do 0,70, FZ do  |
|            |       |0,50, FZOP nad 0,25.                      |
|            |       |– Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše     |
|            |       |veljajo naslednji dodatni pogoji:         |
|            |       |– Dovoljena je dozidava obstoječih        |
|            |       |končnih stanovanjskih stavb, če velikost  |
|            |       |zemljišča gradbene parcele ustreza        |
|            |       |pogojem novogradnje objektov. Prizidani   |
|            |       |objekt mora biti usklajen z objekti v     |
|            |       |nizu, kjer se prizida v gabaritih         |
|            |       |objekta, v naklonu strehe in v            |
|            |       |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za     |
|            |       |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. |
|            |       |Dovoljena gradnja enoramnih stopnišč na   |
|            |       |končni fasadi objekta v nizu.             |
|            |       |– Posamezne nadzidave obstoječih          |
|            |       |atrijskih hiš in posamezne nadzidave      |
|            |       |obstoječih vrstnih hiš niso dovoljene.    |
|            |       |– Obvezna je poenotenost osnovnih         |
|            |       |gabaritov, streh in fasad objektov v      |
|            |       |nizih in vrstah.                          |
|            |       |– Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni   |
|            |       |obrnjena proti javnemu prostoru.          |
|            |       |– Dozidave so dopustne v primeru končnega |
|            |       |objekta v nizu in ob upoštevanju dopustne |
|            |       |izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov. |
|            |       |– Nadzidave so dopustne, če se uredijo po |
|            |       |celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne    |
|            |       |preseže faktorjev FZ in ZS ter FZOP.      |
|            |       |– Zagotovi se skladna prenova niza, vrste |
|            |       |oziroma medsebojna usklajenost posamičnih |
|            |       |prenov v nizu.                            |
|            |       |– Postavljanje objektov za lastne potrebe |
|            |       |naj upošteva gradbene meje.               |
|            |       |– Ohranjanje obstoječih drevoredov,       |
|            |       |pešpoti za prehodnost območja.            |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Selška      |K1, K2,|– Ohranitev pešpoti za ohranjanje in      |
|Sora        |G      |vzpostavljanje peš povezave z mestom in z |
|ŠK-05       |       |zelenim zaledjem skozi območje ob         |
|            |       |vodotoku.                                 |
|            |       |– Na JZ delu območja dovoljena ureditev   |
|            |       |enostavnega vadbenega objekta: športno    |
|            |       |strelišče.                                |
|            |       |– Postavitev enostavnih in nezahtevnih    |
|            |       |objektov pomožnih kmetijsko-gozdarskih    |
|            |       |objektov ni dovoljena.                    |
|            |       |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne    |
|            |       |vode skupaj z ureditvami (rastlinski      |
|            |       |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne      |
|            |       |meteorne vode s cest in tlakovanih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Varovanje retencijskih (poplavnih)      |
|            |       |površin, zgraditev brvi za pešce in       |
|            |       |kolesarje preko Selške Sore.              |
|            |       |– Ohranja se naravna struktura dna        |
|            |       |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in    |
|            |       |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo  |
|            |       |in pri izvajanju kmetijske prakse se      |
|            |       |ohranja obrežna vegetacija v širini       |
|            |       |naravne vrednote (predvsem drevesa,       |
|            |       |grmičevje in visoke steblike) na obeh     |
|            |       |straneh struge. Drevesne in grmovne       |
|            |       |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. |
|            |       |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija   |
|            |       |odstranjena, naj se ponovno zasadijo      |
|            |       |avtohtone grmovne vrste.                  |
|            |       |– Rekreacijske površine (poti, kolesarske |
|            |       |steze) naj se umešča po že obstoječih     |
|            |       |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje |
|            |       |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje        |
|            |       |lastnosti naravne vrednote, ter naj se    |
|            |       |jih ne asfaltira ali betonira.            |
|            |       |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da |
|            |       |se ne okrni naravne vrednote.             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-05       |VC     |– Ohranja se naravna struktura dna        |
|            |       |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in    |
|            |       |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo  |
|            |       |in pri izvajanju kmetijske prakse se      |
|            |       |ohranja obrežna vegetacija v širini       |
|            |       |naravne vrednote (predvsem drevesa,       |
|            |       |grmičevje in visoke steblike) na obeh     |
|            |       |straneh struge. Drevesne in grmovne       |
|            |       |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. |
|            |       |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija   |
|            |       |odstranjena, naj se ponovno zasadijo      |
|            |       |avtohtone grmovne vrste.                  |
|            |       |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne    |
|            |       |vode skupaj z ureditvami (rastlinski      |
|            |       |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne      |
|            |       |meteorne vode s cest in tlakovanih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Varovanje retencijskih (poplavnih)      |
|            |       |površin, zgraditev brvi za pešce in       |
|            |       |kolesarje preko Selške Sore.              |
|            |       |– Rekreacijske površine (poti, kolesarske |
|            |       |steze) naj se umešča po že obstoječih     |
|            |       |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje |
|            |       |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje        |
|            |       |lastnosti naravne vrednote, ter naj se    |
|            |       |jih ne asfaltira ali betonira.            |
|            |       |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da |
|            |       |se ne okrni naravne vrednote.             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-05/01    |E      |– Območje manjše elektrarne se ohranja.   |
|            |       |Dovoljeni so posegi za izboljšanje        |
|            |       |njenega delovanja.                        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-05/02    |ZD     |– Ohranja se naravna struktura dna        |
|            |       |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in    |
|            |       |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo  |
|            |       |in pri izvajanju kmetijske prakse se      |
|            |       |ohranja obrežna vegetacija v širini       |
|            |       |naravne vrednote (predvsem drevesa,       |
|            |       |grmičevje in visoke steblike) na obeh     |
|            |       |straneh struge. Drevesne in grmovne       |
|            |       |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. |
|            |       |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija   |
|            |       |odstranjena, naj se ponovno zasadijo      |
|            |       |avtohtone grmovne vrste.                  |
|            |       |– Rekreacijske površine (poti, kolesarske |
|            |       |steze) naj se umešča po že obstoječih     |
|            |       |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje |
|            |       |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje        |
|            |       |lastnosti naravne vrednote, ter se jih ne |
|            |       |asfaltira ali betonira.                   |
|            |       |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da |
|            |       |se ne okrni naravne vrednote.             |
|            |       |– Obstoječi vrtički se ohranjajo brez     |
|            |       |možnosti gradnje spremljajočih objektov   |
|            |       |in infrastrukture.                        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-05/03    |ZS     |– Ohranjajo se obstoječa teniška igrišča. |
|            |       |Ureditev športnih igrišč brez             |
|            |       |spreminjanja višine urejene kote terena.  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Vincarje    |BT     |– Območje družinskega hotela. Obstoječi   |
|ŠK-06/01    |       |stanovanjski objekti se ohranjajo, zanje  |
|            |       |veljajo določila za podrobnejšo namensko  |
|            |       |rabo SSa.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-06/02    |SSa    |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se    |
|            |       |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila  |
|            |       |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo      |
|            |       |svetlobe nad vodoravnico.                 |
|            |       |– Zunanja svetila naj imajo po možnosti   |
|            |       |vgrajen senzor za samodejni vklop in      |
|            |       |izklop.                                   |
|            |       |– Ohranja naj se drevesna in grmovna      |
|            |       |vegetacija gozdnega roba. Obstoječe       |
|            |       |travišče naj se ohrani v čim večji meri.  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-06/03    |SSa    |– Ureditev komunalne infrastrukture.      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Del         |SSa    |– Predvideni OPPN.                        |
|Stare       |       |– Do sprejetja OPPN dovoljene             |
|Loke,       |       |rekonstrukcije in nadomestne gradnje      |
|Binkelj,    |       |obstoječih stavb.                         |
|del         |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|Ceste       |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|talcev      |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|ŠK-07/01    |       |izvedljivo.                               |
|            |       |– V delu ob državni cesti umestitev       |
|            |       |objektov z dopolnilnimi dejavnostmi,      |
|            |       |dovoljena višina objektov do (K) + P + 2. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-07/03    |SK     |– Vrstne hiše ob državni cesti: ob        |
|            |       |prenovi se ohranjajo enotna višina,       |
|            |       |oblikovanje fasad in strehe in enotna     |
|            |       |barvna kritina.                           |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-07/04    |SSs    |– Tipologija stavb: a,b.                  |
|            |       |– Dovoljene manjše dograditve za          |
|            |       |izboljšanje stanovanjskega standarda      |
|            |       |obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne  |
|            |       |ob dostopni cesti, praviloma na vrtni     |
|            |       |strani.                                   |
|            |       |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih    |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo |
|            |       |novih stanovanjskih enot in dejavnosti,   |
|            |       |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno.  |
|            |       |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti v       |
|            |       |obstoječih stavbah so dovoljene ob        |
|            |       |zagotovitvi zadostnega števila parkirnih  |
|            |       |mest na posamezni gradbeni parceli.       |
|            |       |– Tip gradnje a: FI največ do 0,50, FZ do |
|            |       |0,40, FZOP nad 0,30.                      |
|            |       |– Tip gradnje b: FI največ do 0,70, FZ do |
|            |       |0,50, FZOP nad 0,25.                      |
|            |       |– Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše     |
|            |       |veljajo naslednji dodatni pogoji:         |
|            |       |– Dovoljena je dozidava obstoječih        |
|            |       |končnih stanovanjskih stavb, če velikost  |
|            |       |zemljišča gradbene parcele ustreza        |
|            |       |pogojem novogradnje objektov.             |
|            |       |– Prizidani objekt mora biti usklajen z   |
|            |       |objekti v nizu, kjer se priziduje: v      |
|            |       |gabaritih objekta, v naklonu strehe in v  |
|            |       |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za     |
|            |       |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. |
|            |       |– Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in   |
|            |       |vrstnih hiš niso dovoljene.               |
|            |       |– Obvezna je poenotenost osnovnih         |
|            |       |gabaritov, streh in fasad objektov v      |
|            |       |nizih in vrstah.                          |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo    |
|            |       |prostorske možnosti.                      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-07/05    |SSa    |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Stara       |SKj    |– Predvideni OPPN.                        |
|Loka        |       |– Območje Stare Loke se prenovi.          |
|ŠK-08/01    |       |– FI do 0,50.                             |
|            |       |– FZ do 0,50.                             |
|            |       |– FZOP nad 0,25.                          |
|            |       |– Do izdelave OPPN so poleg navedenega v  |
|            |       |112. členu dovoljene rekonstrukcije       |
|            |       |obstoječih stavb.                         |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-08/02    |SK     |– Ohranjanje zelenega pasu ob cesti, ki   |
|            |       |poteka po vzhodnem robu območja.          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-08/03    |CDc    |– Območje cerkve s pokopališčem ter       |
|            |       |spremljajočimi objekti in parkiriščem se  |
|            |       |prenovi.                                  |
|            |       |– Pokopališče se ohranja in nima možnosti |
|            |       |širitve.                                  |
|            |       |– Na območju možna umestitev dejavnosti   |
|            |       |izobraževanja.                            |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-08/04    |SB     |– Dozidave in nadzidave doma za starejše  |
|            |       |občane niso dovoljene.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-08/05    |CDi    |– Območje Starološkega gradu se prenovi.  |
|            |       |– Območje parka se ohranja.               |
|            |       |– Možno je spremeniti namembnost za       |
|            |       |opravljanje dejavnosti šolskega programa  |
|            |       |oziroma za potrebe izobraževalnih         |
|            |       |dejavnosti.                               |
|            |       |– Območja gradbenih parcel                |
|            |       |enostanovanjskih objektov na območju se   |
|            |       |ureja skladno z določili za območje SSa.  |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-08/06    |SSv    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
|            |       |– FI do 1,10.                             |
|            |       |– FZ do 0,50.                             |
|            |       |– FZOP nad 0,30.                          |
|            |       |– Dovoljena višina (K) + P + 3 + Po,      |
|            |       |parkirišča se uredijo v kletnih etažah    |
|            |       |stavbe z izvozom na Kidričevo cesto.      |
|            |       |– Pri urbanističnem urejanju              |
|            |       |(arhitekturne rešitve, vrste gradnje,     |
|            |       |namembnost območja) se upošteva (na       |
|            |       |podlagi natečajne rešitve) izdelana       |
|            |       |idejna zasnova Stanovanjska soseska       |
|            |       |Rezidenca Dolenčevi vrtovi (Atelje S, d.  |
|            |       |o. o., Ljubljana).                        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Območje     |CDi    |– Obstoječi vrtec južno od dostopne ceste |
|srednješol= |       |se lahko odstrani in zgradi nadomestni    |
|skega       |       |objekt. Osnovna šola se ohranja, z        |
|centra –    |       |možnostjo manjših dozidav za potrebe      |
|Poden       |       |opravljanja šolskega programa.            |
|ŠK-09       |       |– Dijaški dom je možno dograditi ali      |
|            |       |spremeniti namembnost za opravljanje      |
|            |       |dejavnosti šolskega programa oziroma      |
|            |       |nadgraditi za potrebe izobraževalnih      |
|            |       |dejavnosti.                               |
|            |       |– Preveritev možnosti gradnje zimskega    |
|            |       |bazena.                                   |
|            |       |– Na območju se ohranjajo in dograjujejo  |
|            |       |dejavnosti za šport in rekreacijo,        |
|            |       |igrišča za potrebe vrtca, šole,           |
|            |       |srednješolskega centra in                 |
|            |       |medpodjetniškega izobraževalnega centra.  |
|            |       |– Dovoljena dejavnost manjšega            |
|            |       |gostinskega objekta do 50 m2 BEP.         |
|            |       |– Posegi dovoljeni za posege enakovrstne  |
|            |       |namembnosti ob predhodno izvedenih        |
|            |       |omilitvenih ukrepih in v skladu s         |
|            |       |smernicami in pogoji vodnega soglasja.    |
|            |       |Zagotoviti je treba, da njihov vpliv na   |
|            |       |prostor ni bistven.                       |
|            |       |– Ob rekonstrukciji državne ceste         |
|            |       |predvidena umestitev drevoreda, razen     |
|            |       |kjer zaradi prometne varnosti to ni       |
|            |       |izvedljivo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Območje     |SSv    |– Predvideni OPPN.                        |
|Vincarje    |       |– Predvidena namembnost območja je        |
|LTH-        |       |stanovanjska.                             |
|Ulitki      |       |– Predvidena gradnja večstanovanjskih     |
|ŠK-10       |       |objektov z dopolnilnimi dejavnostmi, ki   |
|            |       |bodo služile prebivalcem območja          |
|            |       |(predvidena umestitev vrtca in ostalih    |
|            |       |dopolnilnih dejavnosti).                  |
|            |       |– V sklopu ureditve območja se del        |
|            |       |potrebnih zelenih površin zagotavlja na   |
|            |       |območju otoka (Benetke).                  |
|            |       |– Ob ureditvi območja se uredi del Selške |
|            |       |Sore ter premostitveni objekt za novo     |
|            |       |povezovalno cesto.                        |
|            |       |– Na območju se predvidi podzemne garaže  |
|            |       |tudi za potrebe območja naselbinskega     |
|            |       |spomenika.                                |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Novi        |SSv    |– Gradnje novih objektov so dovoljene     |
|svet ŠK-    |       |samo po predhodni odstranitvi obstoječih. |
|11          |       |– Nadzidave in dograditve                 |
|            |       |večstanovanjskih objektov niso dovoljene. |
|            |       |– Pozidanost območja se ne sme povečati.  |
|            |       |– Posamezne stolpiče se prenovi v celoti. |
|            |       |Zastekljevanje in zapiranje balkonov in   |
|            |       |menjava oken morata biti enotna           |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin).                                 |
|            |       |– Dovoljena gradnja večnivojskih garaž na |
|            |       |območju parkirišč.                        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Groharjevo  |SSs    |– Tipologija stavb: b.                    |
|naselje     |       |– Gostota območja je visoka in            |
|ŠK-12/01    |       |povečevanje ni dopustno.                  |
|            |       |– Umeščanje dopolnilnih dejavnosti in     |
|            |       |dozidave niso dovoljeni.                  |
|            |       |– Dopolnilne gradnje na prostih in javnih |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo |
|            |       |novih stanovanjskih enot in dopustnih     |
|            |       |dejavnosti ni dovoljeno.                  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|            |       |– Dovoljena je dozidava obstoječih        |
|            |       |končnih stanovanjskih stavb, če velikost  |
|            |       |zemljišča gradbene parcele ustreza        |
|            |       |pogojem novogradnje objektov. Prizidani   |
|            |       |objekt mora biti usklajen z objekti v     |
|            |       |nizu, kjer se priziduje, v gabaritih      |
|            |       |objekta, v naklonu strehe in v            |
|            |       |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za     |
|            |       |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. |
|            |       |– Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in   |
|            |       |vrstnih hiš niso dovoljene.               |
|            |       |– Obvezna je poenotenost osnovnih         |
|            |       |gabaritov, streh in fasad objektov v      |
|            |       |nizih in vrstah.                          |
|            |       |– FI do 0,70.                             |
|            |       |– FZ do 0,50.                             |
|            |       |– FZOP nad 0,25.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-12/02    |SSv    |– Tipologija stavb: bv.                   |
|            |       |– Gostota območja je visoka in            |
|            |       |povečevanje ni dopustno.                  |
|            |       |– Pozidanost območja se ne sme povečati.  |
|            |       |– Umeščanje dopolnilnih dejavnosti,       |
|            |       |nadzidave in dozidave niso dovoljeni.     |
|            |       |– Dopolnilne gradnje na prostih in javnih |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo |
|            |       |novih stanovanjskih enot in dejavnosti,   |
|            |       |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno.  |
|            |       |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti so      |
|            |       |dopustne ob zagotovitvi zadostnega        |
|            |       |števila parkirnih mest na posamezni       |
|            |       |gradbeni parceli.                         |
|            |       |– Posamezne bloke se prenovi v celoti.    |
|            |       |Zastekljevanje in zapiranje balkonov in   |
|            |       |menjava oken morata biti enotna           |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin).                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kapucinsko  |SB     |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|predmestje  |       |podrobnem prostorskem načrtu za zahodni   |
|in          |       |del vojašnice (Uradni list RS, št.        |
|nekdanja    |       |75/10).                                   |
|vojašnica   |       |                                          |
|ŠK-13/01    |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/02    |SSv    |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |podrobnem prostorskem načrtu za zahodni   |
|            |       |del vojašnice (Uradni list RS, št.        |
|            |       |75/10).                                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/03    |ZP     |– Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem  |
|            |       |podrobnem prostorskem načrtu za zahodni   |
|            |       |del vojašnice (Uradni list RS, št.        |
|            |       |75/10).                                   |
|            |       |– Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem  |
|            |       |podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni   |
|            |       |del nekdanje vojašnice (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 49/13).                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/04    |CU     |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni   |
|            |       |del nekdanje vojašnice (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 49/13).                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/05    |SSv    |– Tipologija stavb: av.                   |
|ŠK-13/07    |       |– Območje stolpnic ob Partizanski cesti   |
|            |       |se ohranja.                               |
|            |       |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in        |
|            |       |dozidave na območju niso dovoljene, razen |
|            |       |urejanja parkirišč (večnivojske garažne   |
|            |       |hiše z zeleno streho, kjer debelina       |
|            |       |humusa omogoča zasaditev grmovnic,        |
|            |       |regalna parkirna mesta).                  |
|            |       |– Zelene površine na območju stolpnic se  |
|            |       |ne smejo zmanjševati.                     |
|            |       |– Manjkajoča parkirna mesta zagotoviti ob |
|            |       |izgradnji sosednjih območij v novih       |
|            |       |parkirnih hišah.                          |
|            |       |– Posamezne stolpnice in bloke se prenovi |
|            |       |v celoti. Zastekljevanje in zapiranje     |
|            |       |balkonov, menjava oken morajo biti enotni |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin).                                 |
|            |       |– Ob prenovi streh ni dovoljeno           |
|            |       |dvigovanje objekta, streha mora biti      |
|            |       |ravna oziroma z naklonom do 8°. Vse       |
|            |       |strehe morajo biti prenovljene na isti    |
|            |       |način.                                    |
|            |       |– Ob Partizanski cesti se ob              |
|            |       |rekonstrukciji ohranja obstoječi          |
|            |       |drevored.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/06    |ZK     |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje  |
|            |       |– urejevalna celota II (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13).         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/08    |SSv    |– Tipologija stavb: bv.                   |
|            |       |– Območje blokovne stanovanjske gradnje z |
|            |       |dopolnilnimi dejavnostmi in garažami ob   |
|            |       |Partizanski cesti se ohranja.             |
|            |       |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in        |
|            |       |dozidave na območju niso dovoljene, razen |
|            |       |urejanja parkirišč (večnivojsko           |
|            |       |parkiranje), garažne hiše (regalna        |
|            |       |parkirna mesta).                          |
|            |       |– Zelene površine na območju se ne smejo  |
|            |       |zmanjševati.                              |
|            |       |– Posamezne bloke se prenovi v celoti.    |
|            |       |Zastekljevanje in zapiranje balkonov,     |
|            |       |menjava oken morajo biti enotni           |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin).                                 |
|            |       |– Ob Partizanski cesti se ob              |
|            |       |rekonstrukciji ohranja obstoječi          |
|            |       |drevored.                                 |
|            |       |– Ohranjanje prehodnosti območja za       |
|            |       |pešce.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/09    |SSa    |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje  |
|            |       |– urejevalna celota II (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13).         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/10    |CDi    |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje  |
|            |       |– urejevalna celota II (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13).         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/11    |CU     |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje  |
|            |       |– urejevalna celota II (Uradni list RS,   |
|            |       |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13).         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/12    |CU     |– Dejavnost osrednjih mestnih centralnih  |
|            |       |funkcij se ohranja.                       |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb: do 50 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/13    |CU     |– Ohranjanje obstoječih višinskih         |
|            |       |gabaritov in s tem vedutni pogledi na     |
|            |       |staro mestno jedro. Dovoljena višina (K)  |
|            |       |+ P + 2 + Po, dvokapnice naklona od 40°   |
|            |       |do 45°, kritina rdeče barve.              |
|            |       |– Ureditev mestnega trga pred vstopom v   |
|            |       |staro mestno jedro v navezavi na          |
|            |       |Kapucinsko predmestje se izvede na        |
|            |       |podlagi javnega natečaja.                 |
|            |       |– Ureditev avtobusne postaje.             |
|            |       |– Ohranjanje in ureditev povezovalnih     |
|            |       |pešpoti ter ohranjanje oziroma            |
|            |       |vzpostavljanje novih drevoredov. Velikost |
|            |       |trgovskih stavb do 150 m2 BEP.            |
|            |       |– Prepovedana gradnja vseh enostavnih in  |
|            |       |nezahtevnih objektov, razen urbane opreme |
|            |       |v delu med obstoječimi (predvidenimi)     |
|            |       |objekti in regionalno cesto.              |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/14    |CU     |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem        |
|            |       |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje  |
|            |       |I – 1. faza (Uradni list RS, št. 108/07,  |
|            |       |14/09, popr. 85/10).                      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/15    |CU     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Tipologija stavb: av, bv.               |
|            |       |– Območje hotela se ohranja.              |
|            |       |Najprimernejša namembnost je hotelska     |
|            |       |dejavnost, centralne, poslovne in         |
|            |       |zdravstvene dejavnosti ob ureditvi        |
|            |       |zadostnega števila parkirnih mest. Zelene |
|            |       |parkovne površine v zaledju hotela se v   |
|            |       |celoti ohranja.                           |
|            |       |– Spreminjanje namembnosti obstoječih     |
|            |       |objektov ali delov objektov v             |
|            |       |stanovanjsko dejavnost ni dovoljeno.      |
|            |       |Gradnja novih stanovanjskih objektov ni   |
|            |       |dovoljena.                                |
|            |       |– Dovoljena je izgradnja samo podzemnih   |
|            |       |garaž.                                    |
|            |       |– Ohranjanje in obnova drevoreda ob       |
|            |       |Kidričevi cesti.                          |
|            |       |– Ob prenovi preveriti možnost znižanja   |
|            |       |stavb za vsaj eno etažo, višanje          |
|            |       |obstoječih stavb ob prenovi ali           |
|            |       |rekonstrukciji ni dovoljeno.              |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/16    |CU     |– Predvideni OPPN. Gradnja stavb ni       |
|            |       |dovoljena.                                |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-13/17    |CU     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– OPPN se izdela na podlagi izbrane       |
|            |       |rešitve javnega natečaja.                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kamnitnik   |G, K2  |– Na območju se ohranja primarna raba     |
|ŠK-14       |       |zemljišč, sonaravno se uredi peš in       |
|            |       |kolesarsko povezavo med mestnim središčem |
|            |       |in novim stanovanjskim območjem           |
|            |       |Kamnitnik, možnost sonaravnega urejanja   |
|            |       |smučarskih tekaških prog.                 |
|            |       |– Ohranja se morfologija naravne          |
|            |       |vrednote, posegi se omejijo na najmanjšo  |
|            |       |možno mero.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-14/01    |O      |– Posegi v območju naravne vrednote naj   |
|            |       |se omejijo na najmanjšo možno mero.       |
|            |       |– Ohranja naj se morfologija naravne      |
|            |       |vrednote.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-14/02    |O      |– Posegi v območju naravne vrednote naj   |
|            |       |se omejijo na najmanjšo možno mero.       |
|            |       |– Ohranja naj se morfologija naravne      |
|            |       |vrednote.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-14/03    |K2     |– Območje za lokostrelce, možno izvajanje |
|            |       |dejavnosti v obstoječih okvirih.          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-14/04    |ZS     |– Območje opuščenega kamnoloma se sanira  |
|            |       |v površine za šport in rekreacijo         |
|            |       |(plezanje, lokostrelstvo itd.).           |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Grajski     |ZP     |– Območje parkirnih površin, namenjenih   |
|hrib        |       |prebivalcem starega mestnega jedra.       |
|ŠK-15/01    |       |Parkirne površine pomenijo začasno        |
|            |       |rešitev do izvedbe podzemnih garaž na     |
|            |       |območju tovarne LTH Ulitki, ki se preseli |
|            |       |v industrijsko cono.                      |
|            |       |– Objekt oranžerije se ohranja in se      |
|            |       |prenovi za potrebe gostinske dejavnosti.  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-15/02    |ZD     |– Ohranja se primarna raba, gospodarjenje |
|ŠK-15/06    |       |z gozdovi. Gradnja nezahtevnih in         |
|            |       |enostavnih objektov razen pomožnih        |
|            |       |infrastrukturnih objektov, urbane opreme  |
|            |       |in sprehajalnih poti ni dopustna.         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-15/03    |ZP     |– Območje grajskih vrtov, urejanje vrtov, |
|            |       |ureditev otroškega igrišča, urbana        |
|            |       |oprema.                                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-15/04    |CU     |– Območje gradu, prenova objekta.         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-15/05    |ZD     |– V naravi kmetijska zemljišča.           |
|            |       |Preprečevanje zaraščanja. Ohranja se      |
|            |       |primarna raba.                            |
|            |       |– Urejanje pešpoti, postavitev urbane     |
|            |       |opreme, spominska obeležja.               |
|            |       |– Dovoljena gradnja podzemne garažne      |
|            |       |hiše.                                     |
|            |       |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov razen pomožnih infrastrukturnih  |
|            |       |objektov, urbane opreme in sprehajalnih   |
|            |       |poti ni dopustna.                         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Staro       |CU     |– Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja  |
|mestno      |       |OPPN velja Odlok o spremembah in          |
|jedro       |       |dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu    |
|ŠK-16/01    |       |prenove starega mestnega jedra Škofje     |
|            |       |Loke (Uradni list RS, št. 92/03).         |
|            |       |– Za območje klavnice je sprejet          |
|            |       |izvedbeni akt, ki določa časovni okvir za |
|            |       |preselitev klavnice izven območja         |
|            |       |mestnega jedra. Na tem mestu se zgradijo  |
|            |       |mestna tržnica in peš povezava (brv) z    |
|            |       |območjem Tehnik, manjše otroško igrišče z |
|            |       |zelenimi površinami in prireditveni       |
|            |       |prostor s parkirišči.                     |
|            |       |– OPPN se izdela na podlagi izbrane       |
|            |       |rešitve javnega natečaja.                 |
|            |       |– Posebno pozornost je treba posvetiti    |
|            |       |urejanju brežin Sore. Kjer je to mogoče,  |
|            |       |se uredi dostop do Sore.                  |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-16/02    |CU     |– Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja  |
|            |       |OPPN velja Odlok o zazidalnem načrtu      |
|            |       |prenove starega mestnega jedra Škofje     |
|            |       |Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št.       |
|            |       |10/84, Uradni list RS, št. 92/03, 94/08). |
|            |       |– Na območju se ohranja in umešča         |
|            |       |trgovske, oskrbne, storitvene, upravne,   |
|            |       |socialne, kulturne, verske in podobne     |
|            |       |dejavnosti, prav tako je to območje       |
|            |       |namenjeno tudi bivanju.                   |
|            |       |– Ureja se brežine Sore. Kjer je to       |
|            |       |mogoče, se uredi dostop do Sore.          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Nekdanje    |SSa    |– Območje se delno prenovi s prenovo      |
|Karlovško   |       |komunalne in prometne infrastrukture.     |
|predmestje  |       |– Pri gradnjah je treba upoštevati        |
|ŠK-17       |       |prostorsko integriteto in pričevalnost    |
|            |       |ter dominantnost dediščine. Glede         |
|            |       |oblikovanja se upoštevajo določila        |
|            |       |posebnih prostorsko-izvedbenih pogojev za |
|            |       |varovana in zavarovana območja – jedra.   |
|            |       |– Območje ostaja pretežno stanovanjsko s  |
|            |       |posameznimi dopolnilnimi dejavnostmi.     |
|            |       |Namenjeno je predvsem individualni        |
|            |       |stanovanjski gradnji.                     |
|            |       |– Na območjih oziroma objektih, ki niso   |
|            |       |varovani kot stavbna dediščina, so kot    |
|            |       |nadomestne gradnje dovoljeni              |
|            |       |prostostoječi objekti ali vrstne hiše.    |
|            |       |Upoštevanje višinskih gabaritov           |
|            |       |kvalitetno oblikovanih objektov na        |
|            |       |območju ter tlorisnih gabaritov, ki naj   |
|            |       |ne presegajo tlorisne velikosti in        |
|            |       |razmerja stranic kvalitetno oblikovanih   |
|            |       |objektov na območju.                      |
|            |       |– Oblikovanje objektov naj upošteva       |
|            |       |oblikovanje fasad stavbne dediščine v     |
|            |       |razporeditvi oken oziroma fasadnih        |
|            |       |odprtin.                                  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Krancelj    | K2, G |– Ohranjanje primarne rabe.               |
|ŠK-18       |       |– Ureditev območja z ureditvijo pešpoti   |
|            |       |in kolesarskih poti, razgledišč, ki naj   |
|            |       |bodo urejeni sonaravno.                   |
|            |       |– Gradnja majhnih stavb in stavb kot      |
|            |       |dopolnitev obstoječe pozidave ni          |
|            |       |dovoljena. Gradnja pomožnih kmetijsko-    |
|            |       |gozdarskih objektov, kot so rastlinjaki,  |
|            |       |kozolci, seniki, ni dovoljena. Gradnja    |
|            |       |čebelnjakov je dovoljena samo na          |
|            |       |neizpostavljenih delih, ki niso v         |
|            |       |vedutnem pasu starega mestnega jedra in   |
|            |       |gradu.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Ob          |K1, K2,|– Ob vodotoku se sonaravno uredi pešpot   |
|Poljanski   |G      |in kolesarsko stezo.                      |
|Sori        |       |– Varuje se obstoječi obrežni             |
|ŠK-020      |       |vegetacijski pas ob Poljanski Sori, na    |
|ŠK-021      |       |predelih brez vegetacijskega pasu pa naj  |
|            |       |se ga vzpostavi.                          |
|            |       |– V brežine in strugo Poljanske Sore naj  |
|            |       |se ne posega.                             |
|            |       |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in |
|            |       |ureditev naj bodo čim bolj naravnega      |
|            |       |izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih |
|            |       |materialov itd.).                         |
|            |       |– Dopustno je oblikovanje piknik          |
|            |       |prostorov ob vodotoku.                    |
|            |       |– Dopustni pomožni kmetijsko-gozdarski    |
|            |       |objekti: kozolec, poljske poti.           |
|            |       |– Ohranjata se obrežna vegetacija in      |
|            |       |morfologija struge.                       |
|            |       |– Na območju ni dovoljeno dvigovati       |
|            |       |urejene kote terena.                      |
|            |       |– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo  |
|            |       |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje        |
|            |       |lastnosti naravne vrednote.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-20/02    |ZS     |– Manjše območje površin za šport in      |
|            |       |rekreacijo. Obstoječe nogometno igrišče   |
|            |       |se ohranja.                               |
|            |       |– Ureditev športnih igrišč je dovoljena   |
|            |       |brez spreminjanja višine urejene kote     |
|            |       |terena.                                   |
|            |       |– Znotraj območja se po predhodno         |
|            |       |izvedenih omilitvenih protipoplavnih      |
|            |       |ukrepih lahko uredita avtokamp in         |
|            |       |parkirišče za avtodome.                   |
|            |       |– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo  |
|            |       |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje        |
|            |       |lastnosti naravne vrednote.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Žovšče      |K1, G, |– Na območjih, ki se ohranjajo v primarni |
|ŠK-22       |K2     |namenski rabi, je dovoljeno urejanje      |
|            |       |pešpoti in kolesarskih poti. Na gozdnih   |
|            |       |površinah so dopustni gospodarjenje z     |
|            |       |gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajenih   |
|            |       |gozdnih vlak in gozdnih učnih poti.       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-22/02    |PC     |– Veljavni OPPN: Odlok o lokacijskem      |
|            |       |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice   |
|            |       |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210,  |
|            |       |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02).  |
|            |       |Prometna navezava za predvideno območje   |
|            |       |individualne stanovanjske gradnje.        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-22/03    |SSa    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Proste površine za individualno         |
|            |       |stanovanjsko gradnjo.                     |
|            |       |– Gradnja je dovoljena po predhodni       |
|            |       |ureditvi prometnega dostopa in ureditvi   |
|            |       |druge javne gospodarske infrastrukture.   |
|            |       |– Na območju za individualno stanovanjsko |
|            |       |gradnjo se mora urediti potrebne površine |
|            |       |za otroško igrišče.                       |
|            |       |– Predvidena gostota prebivalstva do 80   |
|            |       |preb./ha.                                 |
|            |       |– Predvidene ureditve:                    |
|            |       |– ureditev zahodnega roba,                |
|            |       |– ureditev peš povezav z zelenim          |
|            |       |zaledjem,                                 |
|            |       |– ureditev dostopa z južne obvoznice,     |
|            |       |– rob ob predvideni južni obvoznici se    |
|            |       |ustrezno krajinsko uredi.                 |
|            |       |– Priporočena tipologija:                 |
|            |       |– Predlaga se stanovanjska gradnja nižjih |
|            |       |oziroma srednjih gostot, primerna je      |
|            |       |gosta nizka zazidava v obliki             |
|            |       |prostostoječih individualnih hiš oziroma  |
|            |       |vrstnih hiš.                              |
|            |       |– Priporočena izraba: FI od 0.40 do 0.50. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kopališče   |K1     |– Območja se ohranjajo v primarni         |
|Sora        |       |namenski rabi. Urejanje pešpoti in        |
|ŠK-23       |       |kolesarskih poti. Na gozdnih površinah    |
|            |       |dopustno gospodarjenje z gozdovi, gradnja |
|            |       |gozdnih cest, grajena gozdna vlaka,       |
|            |       |gozdna učna pot.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-23/01    |ZD     |– Zeleni pas ob vodotoku in vodotok se    |
|ŠK-23/06    |       |ohranja, sonaravno se ureja brežine       |
|ŠK-23/07    |       |vodotoka, ohranjata se obrežna vegetacija |
|            |       |in morfologija struge, urejajo se pešpoti |
|            |       |in dostopi do vode.                       |
|            |       |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov razen pomožnih infrastrukturnih  |
|            |       |objektov, urbane opreme in sprehajalnih   |
|            |       |poti ni dopustna.                         |
|            |       |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na |
|            |       |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne  |
|            |       |vrednote, kar ne velja za obstoječe       |
|            |       |objekte MHE, lokacije, kjer so v          |
|            |       |preteklosti stali mlini, žage ali         |
|            |       |kovačije ter objekte MHE v gradnji.       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-23/02    |ZD     |– Zeleni pas ob vodotoku in vodotok se    |
|ŠK-23/05    |       |ohranjata, sonaravno se ureja brežine     |
|            |       |vodotoka, ohranja se obrežna vegetacija   |
|            |       |in morfologija struge.                    |
|            |       |– Ohranja se primarna namenska raba K1.   |
|            |       |– Obstoječi vrtički se ohranjajo brez     |
|            |       |možnosti gradnje spremljajočih objektov   |
|            |       |in infrastrukture.                        |
|            |       |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov je dopustna izključno za potrebe |
|            |       |lastnikov objektov na meji enote –        |
|            |       |veljajo določila za pomožne kmetijske     |
|            |       |objekte za podrobnejšo namensko rabo K1   |
|            |       |ter gradnja pomožnih infrastrukturnih     |
|            |       |objektov, urbane opreme in sprehajalnih   |
|            |       |poti.                                     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-23/03    |ZS     |– Obstoječe nogometno igrišče se ohranja, |
|            |       |kota urejenega terena se ne sme           |
|            |       |spreminjati. Znotraj območja se po        |
|            |       |predhodno izvedenih omilitvenih           |
|            |       |protipoplavnih ukrepih lahko zgradijo     |
|            |       |dopolnilni objekti.                       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-23/04    |PO     |– Obstoječe parkirišče se razširi in      |
|            |       |uredi, kota urejenega terena se ne sme    |
|            |       |spreminjati. Gradnja objektov možna po    |
|            |       |predhodno izvedenih omilitvenih           |
|            |       |protipoplavnih ukrepih.                   |
|            |       |– Parkirišče se ne sme širiti v naravno   |
|            |       |vrednoto.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-23/08    |ZS     |– Znotraj območja se po predhodno         |
|            |       |izvedenih omilitvenih protipoplavnih      |
|            |       |ukrepih prenovi oziroma uredi območje     |
|            |       |letnega kopališča, preveri možnost        |
|            |       |umestitve zimskega bazena. Sprejme se     |
|            |       |vrsto ukrepov za vzpostavitev in          |
|            |       |zagotavljanje ustrezne kakovosti vode     |
|            |       |Poljanske Sore in opredeli območje        |
|            |       |kopalnih voda.                            |
|            |       |– Na območju je dopustna gradnja          |
|            |       |gostinskega lokala, v okviru katerega je  |
|            |       |možna postavitev kegljišča. Na območju se |
|            |       |lahko uredi avtokamp in parkirišče za     |
|            |       |avtodome.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Puštal      |SSa    |– Omejitev višine objektov na največ 9,00 |
|ŠK-24/01    |       |m.                                        |
|            |       |– Oblikovanje streh: dvokapnice naklona   |
|            |       |40° do 45° z rdečo kritino.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-24/02    |CDc    |– Vse obstoječe zelene površine se v      |
|            |       |celoti ohranja.                           |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-24/04    |CU     |– Območje Puštalskega gradu.              |
|            |       |– Umeščanje proizvodnih in obrtnih        |
|            |       |dejavnosti ni dovoljeno.                  |
|            |       |– Ohranjanje gradbene linije.             |
|            |       |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov: majhnih stavb in majhnih stavb  |
|            |       |kot dopolnitev obstoječe pozidave ni      |
|            |       |dovoljena.                                |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 50 m2 BEP.  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-24/05    |SSa    |– Na poplavnem delu območja so gradnje    |
|            |       |možne po predhodno izvedenih omilitvenih  |
|            |       |protipoplavnih ukrepih.                   |
|            |       |– Omejitev višine objektov na največ 9,00 |
|            |       |m.                                        |
|            |       |– Oblikovanje streh: dvokapnice naklona   |
|            |       |40° do 45° z rdečo kritino.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-24/06    |ZS     |– Območje je namenjeno zelenim površinam  |
|            |       |z možnostjo ureditve parkiranja za enoto  |
|            |       |urejanja prostora ŠK 023/08 po predhodno  |
|            |       |izvedenih omilitvenih protipoplavnih      |
|            |       |ukrepih.                                  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Selška      |VC     |– Ohranjanje primarne namenske rabe.      |
|Sora        |       |– Zelene površine je treba ohranjati v    |
|center      |       |največji možni meri.                      |
|ŠK-25       |       |– Kjer je to mogoče, naj se vzpostavi     |
|            |       |stik z vodo.                              |
|            |       |– Pri urejanju brežin, ki se jih ne more  |
|            |       |urejati sonaravno, se uporablja naravne   |
|            |       |materiale.                                |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-25/01    |ZD     |– Zelene površine je treba ohranjati v    |
|ŠK-25/02    |       |največji možni meri.                      |
|ŠK-25/03    |       |– Kjer je to mogoče, naj se vzpostavi     |
|ŠK-25/04    |       |stik z vodo.                              |
|ŠK-25/05    |       |– Pri urejanju brežin, ki se jih ne more  |
|ŠK-25/06    |       |urejati sonaravno, se uporablja naravne   |
|ŠK-25/07    |       |materiale.                                |
|            |       |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov razen pomožnih infrastrukturnih  |
|            |       |objektov, urbane opreme in sprehajalnih   |
|            |       |poti ni dovoljena.                        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Med         |SSa    |– Območje obstoječe enodružinske          |
|Kidričevo   |       |stanovanjske gradnje.                     |
|cesto in    |       |– Na območju do izvedbe omilitvenih       |
|Soro        |       |protipoplavnih ukrepov dovoljene          |
|ŠK-26/01    |       |rekonstrukcije, spremembe namembnosti     |
|            |       |legalno zgrajenih objektov.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-26/02    |SSa    |– Območje obstoječe enodružinske          |
|            |       |stanovanjske gradnje.                     |
|            |       |– Ureditev prometnega in komunalnega      |
|            |       |omrežja ter plinifikacija območja.        |
|            |       |– FI do 0,50.                             |
|            |       |– FZ do 0,50.                             |
|            |       |– FZOP nad 0,30.                          |
|            |       |– Posamezne nadzidave obstoječih vrstnih  |
|            |       |hiš niso dovoljene.                       |
|            |       |– Obvezna je poenotenost osnovnih         |
|            |       |gabaritov, streh in fasad objektov v      |
|            |       |nizih in vrstah.                          |
|            |       |– Drugi pogoji:                           |
|            |       |– Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni   |
|            |       |obrnjena proti javnemu prostoru, v        |
|            |       |primeru končnega objekta v nizu in ob     |
|            |       |upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih   |
|            |       |pogojev glede odmikov.                    |
|            |       |– Nadzidave so dopustne, če se uredijo po |
|            |       |celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne    |
|            |       |preseže faktorjev FZ in FI ter FZOP.      |
|            |       |– Zagotovi se skladna prenova niza, vrste |
|            |       |oziroma medsebojna usklajenost posamičnih |
|            |       |prenov v nizu.                            |
|            |       |– Postavljanje majhnih stavb in majhnih   |
|            |       |stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave   |
|            |       |naj upošteva gradbene meje.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-26/03    |CDz    |– Območje zdravstvenega doma se ohranja.  |
|            |       |– Dovoljena gradnja in urejanje podzemnih |
|            |       |parkirišč, garažne hiše za rešitev        |
|            |       |problema parkiranja.                      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-26/04    |CU     |– Ohranjanje obstoječih višinskih         |
|            |       |gabaritov in s tem vedutni pogledi na     |
|            |       |staro mestno jedro.                       |
|            |       |– Umestitev drevoreda, razen kjer zaradi  |
|            |       |prometne varnosti to ni izvedljivo.       |
|            |       |– Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1  |
|            |       |+ Po.                                     |
|            |       |– Dovoljena je gradnja bencinskega        |
|            |       |servisa.                                  |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb ne sme         |
|            |       |presegati 150 m2 BEP.                     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-26/05    |SSa    |– Tipologija objektov: a, b, ac.          |
|            |       |– Območje obstoječe enodružinske          |
|            |       |stanovanjske gradnje.                     |
|            |       |– Ureditev prometnega in komunalnega      |
|            |       |omrežja ter plinifikacija območja.        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-26/06    |SSs    |– Veljavni OPPN: ZN (UVG 32/81, 21/86),   |
|            |       |Odlok o dopolnitvah Odloka o zazidalnem   |
|            |       |načrtu za stanovanjsko naselje Pod Plevno |
|            |       |(Uradni list RS, št. 74/06, popr. 85/10). |
|            |       |– Predvidena plinifikacija območja.       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kamnitnik   |       |– Gradnja na tem območju se izvaja fazno: |
|I ŠK-27     |       |1. faza izgradnje – OLN Kamnitnik I in II |
|            |       |(ŠK-27/11)                                |
|            |       |(veljavna OPPN),                          |
|            |       |2. faza izgradnje območja ŠK-27/08, ŠK-   |
|            |       |27/09, ŠK-27/07, ŠK-27/04, ŠK-27/10,      |
|            |       |3. faza izgradnje območje ŠK-27/01,       |
|            |       |4. faza izgradnje območje ŠK 28/02.       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/01    |CU     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba in |
|            |       |dopustne dejavnosti: centralne dejavnosti |
|            |       |(šola, vrtec, dom za starejše, zdravstvo  |
|            |       |po potrebi), oskrbne dejavnosti za        |
|            |       |potrebe območja, večstanovanjska gradnja, |
|            |       |površine za šport in rekreacijo, parkovne |
|            |       |površine, enostanovanjska strnjena        |
|            |       |gradnja na robovih območja, otroško       |
|            |       |igrišče.                                  |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo). Če se izkaže potreba po |
|            |       |izgradnji novih kapacitet posameznih      |
|            |       |družbenih dejavnosti, se te umesti        |
|            |       |znotraj območja. Gradnja na območju je    |
|            |       |dovoljena po zagotovitvi ustreznih        |
|            |       |kapacitet družbenih dejavnosti. Če        |
|            |       |posamezne družbene dejavnosti niso že     |
|            |       |zagotovljene znotraj območij ŠK-27/08,    |
|            |       |ŠK-27/09, se jih umesti znotraj tega      |
|            |       |območja.                                  |
|            |       |– Faznost pozidave:                       |
|            |       |– Možna je fazna pozidava območja. V tem  |
|            |       |primeru se lahko izdela več OPPN, a je    |
|            |       |potrebna predhodna skupna strokovna       |
|            |       |podlaga v smislu skupnih usmeritev glede  |
|            |       |reševanja prometnega napajanja celotnega  |
|            |       |območja Kamnitnik in celotnega območja s  |
|            |       |podrobnejšo namensko rabo CU,             |
|            |       |oblikovanjem peš in kolesarskih povezav,  |
|            |       |reševanjem komunalne infrastrukture za    |
|            |       |celotno območje. V strokovni podlagi se   |
|            |       |obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin |
|            |       |v posamezni fazi.                         |
|            |       |– Za oblikovanje območja je treba izvesti |
|            |       |javni natečaj.                            |
|            |       |– Promet:                                 |
|            |       |– Območje se prometno navezuje na novo    |
|            |       |mestno napajalno cesto, ki se bo          |
|            |       |navezovala na predvideni križišči severne |
|            |       |obvoznice. Cesta naj ima vozišča za       |
|            |       |motorni promet široka 3,00 m, kolesarsko  |
|            |       |stezo in pločnik. Ob cesti se zasadi vsaj |
|            |       |enostranski drevored.                     |
|            |       |– Čez območje poteka peš povezava iz      |
|            |       |smeri Kamnitnika čez predvideno severno   |
|            |       |obvoznico do območja zelenih površin      |
|            |       |Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti         |
|            |       |povezana s predvideno peš povezavo čez    |
|            |       |hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste.        |
|            |       |– Na območje se umesti otroško igrišče,   |
|            |       |ki upošteva potrebe vseh starostnih       |
|            |       |skupin otrok.                             |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Na območju se oblikuje osrednja javna   |
|            |       |površina (trg, aleja itd.), na katero se  |
|            |       |navezuje družbene dejavnosti.             |
|            |       |– Potrebne družbene dejavnosti naj se     |
|            |       |umesti na jugozahodnem delu območja proti |
|            |       |Kamnitniku. Na ta del se umesti tudi      |
|            |       |površine za šport in rekreacijo. V        |
|            |       |primeru izgradnje osnovne šole na območju |
|            |       |se te površine umesti v sklopu površin    |
|            |       |šole.                                     |
|            |       |– V primeru, da se s strokovno podlago,   |
|            |       |kjer se preveri obstoječe kapacitete      |
|            |       |družbenih dejavnosti (predvsem otroško    |
|            |       |varstvo, varstvo starejših in osnovno     |
|            |       |šolstvo) ugotovi, da so vse te vrste      |
|            |       |družbenih dejavnosti na širšem            |
|            |       |obravnavanem območju ŠK- 27 že            |
|            |       |zagotovljene, se površine, namenjene      |
|            |       |posameznim družbenim dejavnostim, lahko   |
|            |       |namenijo večstanovanjski gradnji. V       |
|            |       |primeru, da se na območju zgradi dom za   |
|            |       |starejše občane, se lahko površine,       |
|            |       |namenjene posameznim družbenim            |
|            |       |dejavnostim, namenijo varovanim           |
|            |       |stanovanjem.                              |
|            |       |– Večstanovanjsko gradnjo se umesti v     |
|            |       |delu med obvoznico in mestno napajalno    |
|            |       |cesto.                                    |
|            |       |– Vzhodno od mestne napajalne ceste se    |
|            |       |umesti strnjeno individualno gradnjo.     |
|            |       |– Oblikovanje objektov:                   |
|            |       |– Tipologija objektov av – manjši         |
|            |       |podolgovati bloki, lahko dupleksi, višina |
|            |       |objektov od (K) + P + 3 ob obvoznici do   |
|            |       |(K) + P + 2 ob mestni napajalni cesti.    |
|            |       |Oblikovanje objektov mora biti enotno za  |
|            |       |celotno območje.                          |
|            |       |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v   |
|            |       |kletnih etažah. Pritlične etaže ob mestni |
|            |       |napajalni cesti naj imajo javni program.  |
|            |       |– Tipologija objektov b – območje         |
|            |       |strnjene individualne gradnje. Lega,      |
|            |       |oblikovanje in tip strnjene gradnje naj   |
|            |       |upoštevajo izoblikovanost reliefa,        |
|            |       |osončenost. Višinski gabariti največ (K)  |
|            |       |+ P + 1.                                  |
|            |       |– Tipologija objektov c – oblikovanje     |
|            |       |objektov družbenih dejavnosti naj bo za   |
|            |       |celotno območje skladno.                  |
|            |       |– Izraba območja: FI 0,80 do 1,00.        |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave na območju  |
|            |       |individualne gradnje prb. 100 preb./ha,   |
|            |       |na območju večstanovanjske gradnje pa do  |
|            |       |150 preb./ha.                             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/02    |SSa    |– Območje se navezuje na obstoječe        |
|            |       |prometnice, katere je potrebno pri        |
|            |       |prometnem urejanju celotnega območja      |
|            |       |obravnave navezati na novo prometno       |
|            |       |omrežje.                                  |
|            |       |– Višinski gabarit ne sme presegati       |
|            |       |višine obstoječih objektov.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/03    |ZD     |– Območje zelenih površin, ki obsega      |
|            |       |najbolj izpostavljen del hriba Kamnitnik  |
|            |       |in se povezuje z območjem zelenih površin |
|            |       |ob Sušci.                                 |
|            |       |– Na območju naj se ohranjajo obstoječa   |
|            |       |raba zemljišč in obstoječa drevesna in    |
|            |       |grmovna vegetacija.                       |
|            |       |– Zahodni robni del naj bo zasajen z      |
|            |       |visoko drevesno vegetacijo, ki bo ločila  |
|            |       |grajene strukture od odprtega prostora.   |
|            |       |Dovoljene le parterne ureditve.           |
|            |       |– Preko območja naj se uredijo peš        |
|            |       |povezovalne poti posameznih območij       |
|            |       |Kamnitnika kot celote in povezave z       |
|            |       |območji, na katere meji obravnavano       |
|            |       |območje.                                  |
|            |       |– Pešpoti naj se izvedejo v peščeni       |
|            |       |površini s potrebno urbano opremo,        |
|            |       |klopmi, koši za smeti, prostori za        |
|            |       |posedanje z razgledom. Na območju se      |
|            |       |lahko uredijo tudi površine za otroško    |
|            |       |igrišče ob območju SSv/3.                 |
|            |       |– Promet:                                 |
|            |       |– Čez območje ali ob območju je možno     |
|            |       |speljati primarno mestno napajalno cesto, |
|            |       |ki pa naj bo v primeru prečkanja območja  |
|            |       |speljana tako, da je na najvišjem delu    |
|            |       |hriba Kamnitnik vkopana oziroma je možen  |
|            |       |nivojski peš prehod čez cesto.            |
|            |       |– Čez območje poteka peš povezava iz      |
|            |       |smeri Kamnitnika čez predvideno severno   |
|            |       |obvoznico do območja zelenih površin      |
|            |       |Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti         |
|            |       |povezana s predvideno peš povezavo čez    |
|            |       |hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste.        |
|            |       |– Dopustni sta gradnja nezahtevnih in     |
|            |       |enostavnih objektov za podrobnejšo        |
|            |       |namensko rabo K1 in gradnja pomožnih      |
|            |       |infrastrukturnih objektov, urbane opreme  |
|            |       |in sprehajalnih poti.                     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/04    |SSv    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba:   |
|            |       |večstanovanjska gradnja.                  |
|            |       |– Usmeritve za izdelavo OPPN:             |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo       |
|            |       |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se  |
|            |       |izkaže potreba po izgradnji novih         |
|            |       |kapacitet posameznih družbenih            |
|            |       |dejavnosti, je gradnja na območju         |
|            |       |dovoljena po zagotovitvi ustreznih        |
|            |       |kapacitet.                                |
|            |       |– Gradnja na območju ob navezavi na       |
|            |       |obstoječe prometno omrežje ni pogojena z  |
|            |       |izgradnjo novega prometnega omrežja na    |
|            |       |obravnavanem območju.                     |
|            |       |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja:      |
|            |       |nemoteče spremljajoče storitvene          |
|            |       |dejavnosti v pritličju.                   |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Prometni dostop do območja se lahko     |
|            |       |uredi preko obstoječih prometnic          |
|            |       |(Tavčarjeva ulica) ali pa s predvidene    |
|            |       |mestne napajalne ceste, če se odloči za   |
|            |       |tovrstno prometno urejanje območja.       |
|            |       |– Oblikovanje objektov: tipologija        |
|            |       |objektov: av – manjši podolgovati bloki,  |
|            |       |lahko dupleksi, višina za eno etažo       |
|            |       |manjša kot pri obstoječih                 |
|            |       |večstanovanjskih blokih na jugu. Višina   |
|            |       |objektov se niža od juga proti severu za  |
|            |       |eno etažo. Od (K) + P + 3 do (K) + P + 2  |
|            |       |na severu.                                |
|            |       |– Oblikovanje objektov mora biti enotno   |
|            |       |za celotno območje in upoštevati          |
|            |       |oblikovanje obstoječih večstanovanjskih   |
|            |       |objektov.                                 |
|            |       |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v   |
|            |       |kletnih etažah.                           |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave prb. 150    |
|            |       |preb./ha.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/06    |SSa    |– Umestitev drevoreda ob Kidričevi cesti, |
|            |       |razen, kjer zaradi prometne varnosti to   |
|            |       |ni izvedljivo.                            |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/07    |SSv    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba:   |
|            |       |večstanovanjska gradnja.                  |
|            |       |– Usmeritve za izdelavo OPPN:             |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo       |
|            |       |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se  |
|            |       |izkaže potreba po izgradnji novih         |
|            |       |kapacitet posameznih družbenih            |
|            |       |dejavnosti, je gradnja na območju         |
|            |       |dovoljena po zagotovitvi ustreznih        |
|            |       |kapacitet.                                |
|            |       |– Gradnja na območju ob navezavi na       |
|            |       |obstoječe prometno omrežje ni pogojena z  |
|            |       |izgradnjo novega prometnega omrežja na    |
|            |       |obravnavanem območju.                     |
|            |       |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja:      |
|            |       |nemoteče spremljajoče storitvene          |
|            |       |dejavnosti v pritličju stavb.             |
|            |       |– Na območje se umesti otroško igrišče,   |
|            |       |ki upošteva potrebe vseh starostnih       |
|            |       |skupin otrok, če v bližini oziroma        |
|            |       |znotraj območja obstoječega OLN Kamnitnik |
|            |       |I in II ni umeščenega otroškega igrišča.  |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj |
|            |       |celotnega območja predvidi manjši center  |
|            |       |z osrednjimi javnimi površinami.          |
|            |       |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino |
|            |       |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in       |
|            |       |pločnike. Kolesarski promet je lahko na   |
|            |       |vozišču za motorni promet, če so za to    |
|            |       |izpolnjeni pogoji.                        |
|            |       |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je     |
|            |       |obvezno predvideti enostranski drevored.  |
|            |       |– Čez območje je treba predvideti peš     |
|            |       |povezave proti območjem zelenih površin   |
|            |       |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.)      |
|            |       |– Oblikovanje objektov: tipologija        |
|            |       |objektov: av – manjši bloki enake višine, |
|            |       |kakršna je predvidena za večstanovanjsko  |
|            |       |gradnjo na območju OLN Kamnitnik I.       |
|            |       |– Oblikovanje objektov mora biti enotno   |
|            |       |za celotno območje.                       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|            |       |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v   |
|            |       |kletnih etažah.                           |
|            |       |– Lega objektov in oblikovanje objektov   |
|            |       |naj sledi legi in oblikovanju objektov    |
|            |       |predvidenih večstanovanjskih objektov na  |
|            |       |območju OLN Kamnitnik I.                  |
|            |       |– Izraba območja:                         |
|            |       |– FSI do 1,00.                            |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave prb. 100    |
|            |       |preb./ha.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/08    |SSs    |– Predvideni način urejanja: OPPN.        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba:   |
|            |       |strnjena enodružinska gradnja z           |
|            |       |dopolnilnimi oskrbnimi dejavnostmi samo   |
|            |       |za potrebe območja.                       |
|            |       |– Usmeritve za izdelavo OPPN:             |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo       |
|            |       |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se  |
|            |       |izkaže potreba po izgradnji novih         |
|            |       |kapacitet posameznih družbenih            |
|            |       |dejavnosti, se te lahko umesti znotraj    |
|            |       |območja. Dovoljena umestitev ene          |
|            |       |dejavnosti.                               |
|            |       |– Možna je fazna pozidava območja, v tem  |
|            |       |primeru se lahko izdela več OPPN, a je    |
|            |       |potrebna predhodna skupna strokovna       |
|            |       |podlaga v smislu skupnih usmeritev glede  |
|            |       |reševanja prometnega napajanja celotnega  |
|            |       |območja Kamnitnik, oblikovanja peš in     |
|            |       |kolesarskih povezav in reševanja          |
|            |       |komunalne infrastrukture za celotno       |
|            |       |območje. V strokovni podlagi se obdela    |
|            |       |tudi izvedba prej navedenih vsebin v      |
|            |       |posamezni fazi.                           |
|            |       |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja,      |
|            |       |otroškega varstva, osnovnega šolstva in   |
|            |       |varstva starejših občanov so še nemoteče  |
|            |       |spremljajoče storitvene dejavnosti,       |
|            |       |manjše trgovine za oskrbo območja in      |
|            |       |manjši gostinski lokali.                  |
|            |       |– Na območje se umesti otroško igrišče,   |
|            |       |ki upošteva potrebe vseh starostnih       |
|            |       |skupin otrok.                             |
|            |       |– Otroško igrišče se predvidi za potrebe  |
|            |       |območij ŠK-27/08 in ŠK-27/09 ali samo     |
|            |       |območje ŠK-27/08.                         |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj |
|            |       |celotnega območja predvidi manjši center  |
|            |       |z osrednjimi javnimi površinami.          |
|            |       |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino |
|            |       |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in       |
|            |       |pločnike. Kolesarski promet je lahko na   |
|            |       |vozišču za motorni promet, če so za to    |
|            |       |pogoji.                                   |
|            |       |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je     |
|            |       |obvezno predvideti enostranski drevored.  |
|            |       |– Čez območje je treba predvideti peš     |
|            |       |povezave proti območjem zelenih površin   |
|            |       |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).     |
|            |       |– Oblikovanje objektov:                   |
|            |       |– b – objekti manjšega merila v nizu,     |
|            |       |vrstne hiše, dvojčki ali druge oblike     |
|            |       |strnjene individualne gradnje višine do 3 |
|            |       |etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 + 1 M.   |
|            |       |– Lega objektov naj poudarjeno sledi      |
|            |       |topografiji območja (daljše stranice      |
|            |       |vzporedno s plastnicami).                 |
|            |       |– Na posameznem zaključenem območju naj   |
|            |       |bo tipologija enostanovanjskih objektov   |
|            |       |enotna.                                   |
|            |       |– Izraba območja:                         |
|            |       |– FI 0,40.                                |
|            |       |– Znotraj območja je na posamezni         |
|            |       |gradbeni parceli (parceli, namenjeni      |
|            |       |gradnji) za enodružinske objekte dovoljen |
|            |       |FI 0,60, za družbene dejavnosti 0,80.     |
|            |       |Pozidava območij, ki bi bila namenjena    |
|            |       |družbenim dejavnostim, pa se oblikuje     |
|            |       |tudi skladno z normativi posamezne        |
|            |       |dejavnosti.                               |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave prb. 80–100 |
|            |       |preb./ha.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/09    |SSs    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba:   |
|            |       |strnjena enodružinska gradnja. Na delu ob |
|            |       |Sušci je možno predvideti prostostoječe   |
|            |       |enodružinske objekte.                     |
|            |       |– Faznost pozidave:                       |
|            |       |– Gradnja na območju je možna skupaj z    |
|            |       |območjem ŠK-27/08 ali v kasnejši fazi     |
|            |       |glede na opremljenost z dopolnilnimi      |
|            |       |dejavnostmi, kar pomeni, da se potrebne   |
|            |       |dopolnilne družbene dejavnosti umešča na  |
|            |       |območju ŠK-27/08 z upoštevanjem kapacitet |
|            |       |za območje ŠK-27/09.                      |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo       |
|            |       |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se  |
|            |       |izkaže potreba po izgradnji novih         |
|            |       |kapacitet posameznih družbenih            |
|            |       |dejavnosti, se te lahko umesti znotraj    |
|            |       |območja ŠK-27/08.                         |
|            |       |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja so še |
|            |       |nemoteče spremljajoče storitvene          |
|            |       |dejavnosti, manjše trgovine za oskrbo     |
|            |       |območja in manjši gostinski lokali.       |
|            |       |– Na območje se umesti otroško igrišče,   |
|            |       |ki upošteva potrebe vseh starostnih       |
|            |       |skupin otrok. Lahko pa se otroško igrišče |
|            |       |zgradi na območju ŠK-27/08 z upoštevanjem |
|            |       |potreb območja ŠK-27/09.                  |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj |
|            |       |celotnega območja predvidi manjši center  |
|            |       |z osrednjimi javnimi površinami.          |
|            |       |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino |
|            |       |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in       |
|            |       |pločnike. Kolesarski promet je lahko na   |
|            |       |vozišču za motorni promet, če so za to    |
|            |       |pogoji.                                   |
|            |       |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je     |
|            |       |obvezno predvideti enostranski drevored.  |
|            |       |– Čez območje je treba predvideti peš     |
|            |       |povezave proti območjem zelenih površin   |
|            |       |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|            |       |– Oblikovanje objektov:                   |
|            |       |– Tipologija objektov b – objekti         |
|            |       |manjšega merila v nizu, vrstne hiše,      |
|            |       |dvojčki ali druge oblike strnjene         |
|            |       |individualne gradnje višine do 3 etaže    |
|            |       |(K) + P + 1 do (K) + P + 1 + 1 M.         |
|            |       |– Tipologija objektov a – na delu območja |
|            |       |ob Sušci višine do 3 etaže (K) + P + 1 do |
|            |       |(K) + P + 1 + 1 M.                        |
|            |       |– Lega objektov naj poudarjeno sledi      |
|            |       |topografiji območja (daljše stranice      |
|            |       |vzporedno s plastnicami).                 |
|            |       |– Na posameznem zaključenem območju naj   |
|            |       |bo tipologija enostanovanjskih objektov   |
|            |       |enotna.                                   |
|            |       |– Če se ob delu ob Sušci predvidi         |
|            |       |izgradnja enodružinskih prostostoječih    |
|            |       |stanovanjskih objektov, morajo biti ti    |
|            |       |oblikovani skladno z oblikovanjem         |
|            |       |objektov znotraj posameznega območja      |
|            |       |(nakloni in oblikovanje streh, barve      |
|            |       |streh, višinski gabariti, oblikovanje     |
|            |       |gabarita objekta, barve itd.).            |
|            |       |– Izraba območja:                         |
|            |       |– FI 0,40.                                |
|            |       |– Znotraj območja je na posamezni         |
|            |       |gradbeni parceli (parceli, namenjeni      |
|            |       |gradnji) za enodružinske objekte strnjene |
|            |       |gradnje dovoljen FI 0,60, za enodružinske |
|            |       |prostostoječe objekte pa dovoljen FI      |
|            |       |0,40.                                     |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave prb. 80     |
|            |       |preb./ha.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/10    |SSv    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Predvidena podrobnejša namenska raba:   |
|            |       |večstanovanjska gradnja.                  |
|            |       |– Usmeritve za izdelavo OPPN:             |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne   |
|            |       |podlage, kjer se preveri obstoječe        |
|            |       |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem |
|            |       |otroško varstvo, varstvo starejših in     |
|            |       |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo       |
|            |       |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se  |
|            |       |izkaže potreba po izgradnji novih         |
|            |       |kapacitet posameznih družbenih            |
|            |       |dejavnosti, je gradnja na območju         |
|            |       |dovoljena po zagotovitvi ustreznih        |
|            |       |kapacitet.                                |
|            |       |– Gradnja na območju je pogojena z        |
|            |       |izgradnjo novega prometnega omrežja na    |
|            |       |obravnavanem območju.                     |
|            |       |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja:      |
|            |       |nemoteče spremljajoče storitvene          |
|            |       |dejavnosti v pritličju.                   |
|            |       |– Oblikovanje območja:                    |
|            |       |– Prometni dostop do območja se uredi s   |
|            |       |predvidene mestne napajalne ceste.        |
|            |       |– Oblikovanje objektov: tipologija        |
|            |       |objektov: av – manjši podolgovati bloki,  |
|            |       |lahko dupleksi, višina za eno etažo       |
|            |       |manjša kot pri večstanovanjskih blokih na |
|            |       |jugu. Višina objektov se niža od juga     |
|            |       |proti severu za eno etažo. Od (K) + P + 3 |
|            |       |do (K) + P + 2 na severu.                 |
|            |       |– Oblikovanje objektov mora biti enotno   |
|            |       |za celotno območje in upoštevati          |
|            |       |oblikovanje obstoječih večstanovanjskih   |
|            |       |objektov.                                 |
|            |       |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v   |
|            |       |kletnih etažah.                           |
|            |       |– Predvidena gostota pozidave prb. 150    |
|            |       |preb./ha.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-27/11    |SSa    |– Veljavna OPPN: Odlok o lokacijskem      |
|            |       |načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik  |
|            |       |I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09) |
|            |       |in Odlok o občinskem lokacijskem načrtu   |
|            |       |Kamnitnik II (Uradni list RS, št. 99/07). |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kamnitnik   |SSa    |– Veljavni OPPN – Odlok o občinskem       |
|II          |       |podrobnem prostorskem načrtu »Za          |
|ŠK-28/01    |       |Kamnitnikom« v Škofji Loki (Uradni list   |
|            |       |RS, št. 29/08, popr. 40/09, 60/10 in      |
|            |       |81/12).                                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-28/02    |SS     |– Predvideni OPPN. Območje je predvideno  |
|            |       |za dolgoročne širitve.                    |
|            |       |– Nepozidane površine so namenjene        |
|            |       |stanovanjski izgradnji, tako individualni |
|            |       |kot večstanovanjski z dopolnilnimi        |
|            |       |dejavnostmi za potrebe območja Kamnitnik. |
|            |       |– Pred izdelavo OPPN je na območju možno  |
|            |       |urediti začasne površine za vrtičkarstvo  |
|            |       |v skladu s pogoji za podrobnejšo namensko |
|            |       |rabo ZV in v skladu s posebnim predpisom  |
|            |       |občine ali OPPN.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Sušca       |ZD     |– Območje se ohranja v sonaravni obliki.  |
|ŠK-29/01    |       |Služi urbanemu zaledju s sonaravnimi      |
|ŠK-32/03    |       |ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti,   |
|            |       |kolesarske poti itd.                      |
|            |       |– Ohranja se vsa obrežna vegetacija.      |
|            |       |– Dopustne so naslednje ureditve:         |
|            |       |– Sonaravno urejanje vodotoka.            |
|            |       |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne    |
|            |       |vode skupaj z ureditvami (rastlinski      |
|            |       |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne      |
|            |       |meteorne vode s cest in tlakovanih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Ureditev zadrževanja visoke vode        |
|            |       |vodotoka z varovanjem retencijskih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Ureditev peš povezav z mestom in z      |
|            |       |zelenim zaledjem preko območja in skozi   |
|            |       |območje ob vodotoku.                      |
|            |       |– Ureditev več brvi za pešce in kolesarje |
|            |       |preko potoka Suha.                        |
|            |       |– Ureditev prostora za piknike in         |
|            |       |druženja.                                 |
|            |       |– Obvezna izhodišča:                      |
|            |       |– Zasnova naj upošteva prostorske danosti |
|            |       |(pogledi, prehodi v zeleno) ter           |
|            |       |geomorfološke in hidrološke značilnosti   |
|            |       |prostora.                                 |
|            |       |– Vse ureditve ne smejo spreminjati       |
|            |       |obstoječe kote terena.                    |
|            |       |– Možnost izgradnje sanitarij po          |
|            |       |predhodno izvedenih omilitvenih           |
|            |       |protipoplavnih ukrepih.                   |
|            |       |– V območje naravne vrednote Suha naj se  |
|            |       |ne posega.                                |
|            |       |– Premostitve naj se izvedejo v sklopu    |
|            |       |urbanih površin in ob predvidenih in      |
|            |       |obstoječih cestnih povezavah čez naravno  |
|            |       |vrednoto.                                 |
|            |       |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da |
|            |       |se ne okrni naravne vrednote.             |
|            |       |– Kolesarske poti in pešpoti naj se       |
|            |       |umeščajo po obstoječih poteh in kolovozih |
|            |       |ter se ne smejo asfaltirati ali           |
|            |       |betonirati.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-29       |K1, K2,|– Območje se ohranja v sonaravni obliki.  |
|            |G      |Služi urbanemu zaledju s sonaravnimi      |
|            |       |ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti,   |
|            |       |kolesarske poti itd.                      |
|            |       |– Ohranja se vsa obrežna vegetacija.      |
|            |       |– Dopustne so naslednje ureditve:         |
|            |       |– Sonaravno urejanje vodotoka.            |
|            |       |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne    |
|            |       |vode skupaj z ureditvami (rastlinski      |
|            |       |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne      |
|            |       |meteorne vode s cest in tlakovanih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Ureditev zadrževanja visoke vode        |
|            |       |vodotoka z varovanjem retencijskih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Ureditev peš povezav z mestom in z      |
|            |       |zelenim zaledjem preko območja in skozi   |
|            |       |območje ob vodotoku.                      |
|            |       |– Obvezna izhodišča:                      |
|            |       |– Zasnova naj upošteva prostorske danosti |
|            |       |(pogledi, prehodi v zeleno) ter           |
|            |       |geomorfološke in hidrološke značilnosti   |
|            |       |prostora.                                 |
|            |       |– Vse ureditve ne smejo spreminjati       |
|            |       |obstoječe kote terena.                    |
|            |       |– V območje naravne vrednote Suha naj se  |
|            |       |ne posega.                                |
|            |       |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da |
|            |       |se ne okrni naravne vrednote.             |
|            |       |– Kolesarske poti in pešpoti naj se       |
|            |       |umeščajo po obstoječih poteh in kolovozih |
|            |       |ter se ne smejo asfaltirati ali           |
|            |       |betonirati.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Poslovna    |BD     |– Predvideni OPPN.                        |
|cona        |       |– Dovoljene dejavnosti nakupovalnih       |
|Grenc       |       |centrov, poslovne dejavnosti, bencinska   |
|ŠK-30/01    |       |črpalka in druge dejavnosti, ki sodijo v  |
|            |       |posebna območja, vključno z zabaviščnimi, |
|            |       |športnimi dejavnostmi, zimski bazen itd.  |
|            |       |– Zasaditev drevoreda ob regionalni       |
|            |       |cesti.                                    |
|            |       |– Umestitev zelene bariere proti          |
|            |       |stanovanjskemu območju.                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-30/02    |BD     |– Veljavni OPPN – Odlok o občinskem       |
|            |       |lokacijskem načrtu za del območja Grenc v |
|            |       |Škofji Loki (Uradni list RS, št. 115/07,  |
|            |       |popr. 56/08).                             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-30/03    |BT     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Poleg dejavnosti v posebnih prostorskih |
|            |       |izvedbenih pogojih umestitev turističnih  |
|            |       |dejavnosti ob robu zelenega koridorja     |
|            |       |(wellnes center, bazen itd.).             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-30/04    |BD     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Dovoljene dejavnosti nakupovalnih       |
|            |       |centrov, poslovne dejavnosti, bencinska   |
|            |       |črpalka.                                  |
|            |       |– Zasaditev drevoreda ob regionalni       |
|            |       |cesti.                                    |
|            |       |– Umestitev zelene bariere proti          |
|            |       |stanovanjskemu območju.                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-31       |CU     |– Poslovne in centralne dejavnosti,       |
|            |       |klinika za male živali, dvokapnice        |
|            |       |strmega naklona, višina (K) + P + 1.      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Gorajte     |K1, G, |– Območje služi kot rekreacijsko zaledje  |
|ŠK-32       |K2     |Škofje Loke in združenih naselij od       |
|            |       |Grenca do Form.                           |
|            |       |– Območje se razvija v smislu sonaravno   |
|            |       |urejenega turistično-rekreativnega        |
|            |       |območja.                                  |
|            |       |– Na območju ima urejanje rekreacijske    |
|            |       |infrastrukture prednost pred              |
|            |       |izkoriščanjem gozda.                      |
|            |       |– Urejanje peš in kolesarskih poti ter    |
|            |       |prostočasnih dejavnosti brez posebne      |
|            |       |infrastrukture. Dovoljena je postavitev   |
|            |       |začasnih objektov v času zimskih          |
|            |       |prireditev (montažna sanitarna enota,     |
|            |       |večnamenski kiosk, montažni šotor).       |
|            |       |– Ohranjanje gozdnih in kmetijskih        |
|            |       |površin s primarno rabo. Dopustne gradnje |
|            |       |enostavnih in nezahtevnih kmetijsko-      |
|            |       |gozdarskih objektov, ki služijo           |
|            |       |gospodarjenju z gozdom, in sicer: gozdne  |
|            |       |ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna  |
|            |       |pot, poljska pot.                         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-32/02    |ZS     |– Ureditev športno-rekreacijskih površin, |
|            |       |objekta za garderobe in sanitarije. V     |
|            |       |obstoječih objektih dovoljena ureditev    |
|            |       |dejavnosti za fitnes.                     |
|            |       |– Na območje se lahko umesti tudi otroška |
|            |       |igrišča in program paintball.             |
|            |       |– Gozd in posamezna drevesa na območju    |
|            |       |predvidenih športno-rekreativnih površin  |
|            |       |se ohranjajo v čim večji meri. Ohranja se |
|            |       |obstoječi gozdni sestoj, in sicer         |
|            |       |predvsem v severnem, severovzhodnem in    |
|            |       |severozahodnem delu območja.              |
|            |       |– Popoln posek gozda na območju naj se ne |
|            |       |izvaja.                                   |
|            |       |– Ohranjati se mora gozdni rob, oziroma   |
|            |       |se ga mora po posegih ponovno             |
|            |       |vzpostaviti.                              |
|            |       |– Ohranja se naravna struktura dna in     |
|            |       |bregov vodotokov in obrežne vegetacije.   |
|            |       |– Pri posegih v strugo in pri izvajanju   |
|            |       |kmetijske prakse se ohranja obrežna       |
|            |       |vegetacija v širini vsaj 5 m od vrha      |
|            |       |struge (predvsem drevesa, grmičevje in    |
|            |       |visoke steblike) na obeh straneh struge.  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Grenc,      |IK     |– Območje vrtnarskega centra.             |
|Virmaše,    |       |                                          |
|Sv. Duh,    |       |                                          |
|Forme       |       |                                          |
|ŠK-33/01    |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/02    |ZP     |– Dovoljeni le posegi za prenovo parka.   |
|ŠK-33/04    |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/03    |SB     |– Tipologija c.                           |
|            |       |– Na območju Ajmanovega gradu se ohranja  |
|            |       |samostan z vrtom.                         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/06    |SSa    |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Območje se prometno navezuje na lokalno |
|            |       |cesto.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/07    |SKk    |– Območja, namenjena kmetijam in          |
|ŠK-33/10    |       |funkcionalnim območjem posameznih kmetij. |
|ŠK-33/11    |       |                                          |
|ŠK-33/13    |       |                                          |
|ŠK-33/15    |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/08    |SK     |– Na prostih zemljiščih je poleg          |
|ŠK-33/18    |       |stanovanj dovoljeno umestiti spremljajoče |
|            |       |družbene dejavnosti: otroški vrtec,       |
|            |       |športna igrišča, otroška igrišča za       |
|            |       |potrebe območja.                          |
|            |       |– V obcestnem pasu ceste Kranj–Škofja     |
|            |       |Loka umeščati dejavnosti z večjim obiskom |
|            |       |strank.                                   |
|            |       |– Višina objektov največ 11,00 m.         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/16    |SSs    |– Veljavni OPPN. Odlok o ZN za            |
|            |       |stanovanjsko obrtno cono Virmaše (SO1),   |
|            |       |Uradni list RS, št. 41/04, 67/07.         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-33/17    |SSa    |– Območja obstoječe enostanovanjske       |
|            |       |gradnje. Dozidave in nadzidave objektov   |
|            |       |niso dovoljene. Gradnje novih objektov    |
|            |       |samo na mestu prej odstranjenih           |
|            |       |obstoječih objektov. Pri gradnjah         |
|            |       |upoštevanje gradbene meje ob državni      |
|            |       |cesti.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Severna     |PC     |– Predvideni OPPN.                        |
|obvoznica   |       |– Do izgradnje obvozne ceste z vsemi      |
|ŠK-34       |       |navezavami na obstoječe prometno omrežje  |
|            |       |je na območju prepovedana parcelacija     |
|            |       |zemljišč in promet z njimi, urejanje      |
|            |       |trajnih nasadov, izvajanje gradenj        |
|            |       |oziroma izdajanje gradbenih dovoljenj (za |
|            |       |zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne     |
|            |       |objekte). Do izgradnje obvozne ceste so   |
|            |       |dovoljene gradnje, s katerimi se          |
|            |       |izboljšuje komunalna in druga             |
|            |       |infrastruktura, rekonstrukcije objektov,  |
|            |       |ki so nujno potrebne za vzdrževanje       |
|            |       |objektov in gradnja enostavnih objektov.  |
|            |       |Parcelacija zemljišč, promet z njimi,     |
|            |       |izvajanje gradenj in izdajanje gradbenih  |
|            |       |dovoljenj ter geodetska dela se lahko     |
|            |       |izvajajo izključno za potrebe OPPN        |
|            |       |severna obvoznica. Prepovedi ne veljajo   |
|            |       |na območjih veljavnih izvedbenih          |
|            |       |prostorskih aktov za gradnjo gospodarske  |
|            |       |javne infrastrukture.                     |
|            |       |– Ureditev peš in kolesarskih povezav z   |
|            |       |mestom in z zelenim zaledjem vzporedno z  |
|            |       |novo cestno povezavo, ureditev prečnih    |
|            |       |povezav za pešce in kolesarje, ureditev   |
|            |       |drevoredov na vsaki strani ceste in       |
|            |       |varovanje zelenega zaščitnega pasu        |
|            |       |(prepoved gradnje).                       |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Stari       |SSa    |– Višina objektov maksimalno (K) + P + 1  |
|Dvor ŠK-    |       |+ Po.                                     |
|35/01       |       |– Dovoljena pozidanost do 0,30, FI do     |
|            |       |0,60, FZOP nad 0,35.                      |
|            |       |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji   |
|            |       |Kidričeve ceste.                          |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-35/02    |CU     |– Višina objektov maksimalno (K) + P + 1  |
|            |       |+ Po.                                     |
|            |       |– Pri oblikovanju streh se upoštevajo     |
|            |       |usmeritve za podrobnejšo namensko rabo    |
|            |       |SSa.                                      |
|            |       |– Dovoljena pozidanost do 0,30.           |
|            |       |– FI do 0,60, FZOP nad 0,35.              |
|            |       |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji   |
|            |       |Kidričeve ceste.                          |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-35/03    |SK     |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji   |
|            |       |Kidričeve ceste.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-35/04    |SSa    |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji   |
|            |       |Kidričeve ceste.                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Frankovo    |K1     |– Zeleni pas med cesto in stanovanjskim   |
|in          |       |območjem. Gradnja enostavnih in           |
|Hafnerjevo  |       |nezahtevnih kmetijsko gozdarskih objektov |
|naselje     |       |ni dovoljena.                             |
|ŠK-37       |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-37/01    |SSv    |– Gostota izrabe območja je visoka in     |
|            |       |povečevanje pozidanosti, razen za potrebe |
|            |       |urejanja parkirišč ni dopustno. Nujno je  |
|            |       |ohranjanje obstoječih nepozidanih zelenih |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in        |
|            |       |dozidave na območju niso dovoljene, razen |
|            |       |urejanja parkirišč (večnivojsko           |
|            |       |parkiranje), garažne hiše (regalna        |
|            |       |parkirna mesta).                          |
|            |       |– Dovoljena gradnja streh na obstoječih   |
|            |       |večstanovanjskih objektih. Strehe morajo  |
|            |       |biti oblikovane enotno.                   |
|            |       |– Parkirne površine se zagotovi v enoti   |
|            |       |urejanja prostora ŠK-40/06.               |
|            |       |– Posamezne stolpnice in bloke ter nize   |
|            |       |blokov se prenovi v celoti.               |
|            |       |Zastekljevanje in zapiranje balkonov,     |
|            |       |menjava oken morajo biti enotni           |
|            |       |(materiali, barve, oblikovanje in         |
|            |       |razdelitve steklenih oziroma polnih       |
|            |       |površin). Izvede se energetska sanacija   |
|            |       |objektov.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-37/03    |SSs    |– Dovoljene manjše dograditve za          |
|            |       |izboljšanje stanovanjskega standarda      |
|            |       |obstoječih stanovanjskih enot, a ne ob    |
|            |       |dostopni cesti, praviloma na vrtni        |
|            |       |strani.                                   |
|            |       |– Povečevanje posameznih obstoječih stavb |
|            |       |za gradnjo novih stanovanjskih enot in    |
|            |       |dejavnosti, ki so na območju dopustne, ni |
|            |       |dovoljeno.                                |
|            |       |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih    |
|            |       |površinah niso dovoljene.                 |
|            |       |– Na območjih individualne gradnje z      |
|            |       |dopolnilnimi dejavnostmi ni dovoljeno     |
|            |       |preseganje dopustne pozidanosti, treba je |
|            |       |zagotoviti potrebne zelene površine glede |
|            |       |na podrobno namensko rabo.                |
|            |       |– Dopustne dopolnilne dejavnosti so       |
|            |       |dovoljene ob zagotovitvi zadostnega       |
|            |       |števila parkirnih mest na posamezni       |
|            |       |gradbeni parceli.                         |
|            |       |– Ureditev dodatnih stanovanjskih površin |
|            |       |je dovoljena le z ureditvijo mansardnih   |
|            |       |stanovanj v celotnem nizu.                |
|            |       |– Od dozidavah za dovoljen namen se       |
|            |       |ohranja potrebne zunanje zelene površine  |
|            |       |glede na podrobno namensko rabo.          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Centralna   |O      |– Predvidene manjše širitve.              |
|čistilna    |       |– Pri načrtovanju izgradnje je treba      |
|naprava     |       |izdelati hidrološko-hidravlično analizo   |
|ŠK-38       |       |prevodnosti vodotoka.                     |
|            |       |– Gradnje in ureditve na območju voda in  |
|            |       |priobalnega zemljišča niso dovoljene.     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Šolski      |ZP     |– Zelene parkovne površine se uredijo kot |
|kompleks    |       |osrednji park naselja.                    |
|Trata       |       |– Gozd se ohranja. Obolelo, poškodovano   |
|ŠK-39/01    |       |in staro drevje se nadomesti z novo       |
|            |       |avtohtono posaditvijo dreves (hrast).     |
|            |       |– Ohranjanje in urejanje obstoječih       |
|            |       |zelenih površin z urbano opremo.          |
|            |       |– Gradnja parkirišč ni dovoljena.         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-39/02    |CDi    |– Območje družbenih dejavnosti: osnovna   |
|            |       |šola, vrtec, območje športne dvorane in   |
|            |       |športnih igrišč ter manjšega gostinskega  |
|            |       |objekta do 50 m2 BEP.                     |
|            |       |– Dovoljene prenove, komunalno urejanje   |
|            |       |in vzdrževanje objektov.                  |
|            |       |– Na prostih površinah dovoljene širitve  |
|            |       |za potrebe športa in rekreacije.          |
|            |       |– Del območja se lahko nameni za vrtičke, |
|            |       |ki se urejajo v skladu z določili za      |
|            |       |podrobnejšo namensko rabo ZV.             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-39/04    |E      |– Območje RTP se ohranja in se ne širi.   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Industrijska|CU     |– Dovoljeni FI do 0,40.                   |
|cona I      |       |– Oblikovanje objektov mora biti skladno  |
|ŠK-40/01    |       |z določili za oblikovanje objektov za     |
|            |       |podrobnejšo namensko rabo SSa.            |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
|            |       |– Na območju je dovoljena enodružinska    |
|            |       |stanovanjska gradnja z dopolnilnimi       |
|            |       |dejavnostmi. Kadar gre za zapolnitev      |
|            |       |vrzeli med že zgrajenimi stanovanjskimi   |
|            |       |objekti, je dopustna dopolnilna gradnja   |
|            |       |enodružinskih stanovanjskih objektov brez |
|            |       |dopolnilne dejavnosti.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/02    |IP     |– Predvideni OPPN. Ob Kidričevi cesti naj |
|            |       |se ob rekonstrukciji ceste umesti         |
|            |       |drevored oziroma ohranja obstoječi        |
|            |       |drevored.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/03    |IP     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored      |
|            |       |oziroma ohranja obstoječi drevored.       |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali |
|            |       |poslovnih objektov, namenjenih izključno  |
|            |       |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.      |
|            |       |Trgovine in pisarniški prostori so        |
|            |       |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne     |
|            |       |dejavnosti.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/04    |IG     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored.     |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih poslovnih     |
|            |       |objektov, namenjenih izključno pisarniški |
|            |       |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški      |
|            |       |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne    |
|            |       |proizvodne dejavnosti.                    |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb je dovoljena   |
|            |       |do 2000 m2 BEP.                           |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/05    |IG     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored.     |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih poslovnih     |
|            |       |objektov, namenjenih izključno pisarniški |
|            |       |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški      |
|            |       |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne    |
|            |       |proizvodne dejavnosti.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/06    |PO     |– Urejanje garaž, parkirišč in            |
|            |       |nadstreškov.                              |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/07    |IG     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored      |
|            |       |oziroma ohranja obstoječi drevored.       |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih poslovnih     |
|            |       |objektov, namenjenih izključno pisarniški |
|            |       |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški      |
|            |       |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne    |
|            |       |proizvodne dejavnosti.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/08    |CU     |– Dovoljeni FI do 0,40.                   |
|            |       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je  |
|            |       |največ (K) + P + 1.                       |
|            |       |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/09    |PO     |– Ureditev parkirišč.                     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/10    |IG     |– Gradnja novih samostojnih poslovnih     |
|            |       |objektov, namenjenih izključno pisarniški |
|            |       |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški      |
|            |       |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne    |
|            |       |proizvodne dejavnosti.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/11    |CU     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored.     |
|            |       |– Dopolnilna gradnja objektov tipov a in  |
|            |       |b, tudi kadar gre za zapolnitev vrzeli    |
|            |       |med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, ni  |
|            |       |dopustna.                                 |
|            |       |– Dopustna velikost trgovskih stavb do    |
|            |       |150 m2 BEP.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/12    |ZD     |– Obstoječe zelene površine na delih      |
|            |       |proti stanovanjskim območjem se           |
|            |       |ohranjajo; zelene površine, ki se jih     |
|            |       |uredi kot široke drevesne in grmovne      |
|            |       |pasove ali z drevjem bogato porasla       |
|            |       |parkirišča.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/13    |IP     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored      |
|            |       |oziroma ohranja obstoječi drevored.       |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali |
|            |       |poslovnih objektov, namenjenih izključno  |
|            |       |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.      |
|            |       |Trgovine in pisarniški prostori so        |
|            |       |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne     |
|            |       |dejavnosti.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/14    |PO     |– Dovoljeni ureditev parkirišč, ureditev  |
|            |       |območja podvoza in oblikovanje javne      |
|            |       |površine nove železniške postaje.         |
|            |       |– Na severnem delu je treba urediti       |
|            |       |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj  |
|            |       |bo primerno vizualno oblikovana oziroma   |
|            |       |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi.     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/15    |PC     |– Veljavni OPPN. Odlok o lokacijskem      |
|            |       |načrtu za občinsko cesto za potrebe       |
|            |       |industrijske cone Trata (Uradni list RS,  |
|            |       |št. 74/06).                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/16    |IP     |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali |
|            |       |poslovnih objektov, namenjenih izključno  |
|            |       |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena.      |
|            |       |Trgovine in pisarniški prostori so        |
|            |       |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne     |
|            |       |dejavnosti.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/17    |IG     |– Ob Kidričevi cesti naj se ob            |
|            |       |rekonstrukciji ceste umesti drevored.     |
|            |       |– Gradnja novih samostojnih poslovnih     |
|            |       |objektov, namenjenih izključno pisarniški |
|            |       |dejavnosti, ni dovoljena.                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/18    |IG     |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem       |
|            |       |načrtu za obrtno cono Trata kot del       |
|            |       |ureditvenega območja P1/2, Gorenjska      |
|            |       |predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list    |
|            |       |RS, št. 44/98, 43/03, 21/07).             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-40/19    |IP     |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem       |
|            |       |načrtu za obrtno cono Trata kot del       |
|            |       |ureditvenega območja P1/2, Gorenjska      |
|            |       |predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list    |
|            |       |RS, št. 44/98, 43/03, 21/07).             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Trata       |SK     |– Ureditev prometnega dostopa čez         |
|ŠK-41/01    |       |železniško progo.                         |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-41/02    |ZD     |– Ob predvideni cesti proti vasi Trata se |
|            |       |zasadi drevored.                          |
|            |       |– Območje gradbene parcele obstoječega    |
|            |       |stanovanjskega objekta se ureja skladno z |
|            |       |določili za podrobnejšo namensko rabo     |
|            |       |SSa.                                      |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Knauf       |IP     |– Predvideni OPPN.                        |
|Insulation  |       |– Območje je s strani Sorškega polja      |
|Industrijska|       |močno izpostavljeno, zato se ob dostopni  |
|cona II     |       |cesti zasadi drevored in uredi z drevjem  |
|ŠK-42/01    |       |ozelenjena parkirišča, s čimer se         |
|            |       |izboljša vizualna podoba mesta iz smeri   |
|            |       |Sorškega polja.                           |
|            |       |– Z ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-   |
|            |       |40/15 se uredi problem prometnega dostopa |
|            |       |do industrijske cone II.                  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-42/02    |IP     |– Podjetje proizvaja viške toplote, ki bi |
|            |       |jih bilo smiselno izkoristiti za          |
|            |       |ogrevanje stanovanjskih in industrijskih  |
|            |       |območij v bližini. Območje je s strani    |
|            |       |Sorškega polja močno izpostavljeno, zato  |
|            |       |se ob dostopni cesti zasadi drevored in   |
|            |       |uredi z drevjem ozelenjena parkirišča, s  |
|            |       |čimer se izboljša vizualna podoba mesta   |
|            |       |iz smeri Sorškega polja.                  |
|            |       |– Na delu, kjer območje meji na obstoječe |
|            |       |območje za stanovanja, je treba urediti   |
|            |       |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj  |
|            |       |bo vizualno primerno oblikovana oziroma   |
|            |       |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi.     |
|            |       |– Z ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-   |
|            |       |40/15 se uredi problem prometnega dostopa |
|            |       |do industrijske cone II.                  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-42/03    |PO     |– Dovoljena ureditev parkirišč.           |
|            |       |– Na delu, kjer območje meji na obstoječe |
|            |       |območje za stanovanja, je treba urediti   |
|            |       |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj  |
|            |       |bo vizualno primerno oblikovana oziroma   |
|            |       |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi.     |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Južna       |PC     |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem     |
|obvoznica   |       |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice   |
|ŠK-43       |       |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210,  |
|            |       |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02).  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Južna       |PC     |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem     |
|obvoznica   |       |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice   |
|ŠK-44       |       |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210,  |
|            |       |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02).  |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Traški      |ZD     |– Zeleni pas Traškega grabna se ohranja.  |
|graben      |       |Ščiti vodotok in predstavlja zaščitni pas |
|ŠK-46/01    |       |in vizualno bariero med naseljem Trata in |
|ŠK-46/03    |       |industrijsko cono.                        |
|ŠK-46/04    |       |– Dovoljene ureditve:                     |
|            |       |– Sonaravno urejanje vodotoka.            |
|            |       |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne    |
|            |       |vode skupaj z ureditvami (rastlinski      |
|            |       |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne      |
|            |       |meteorne vode s cest in tlakovanih        |
|            |       |površin.                                  |
|            |       |– Ureditve brvi za pešce in kolesarje     |
|            |       |preko potoka.                             |
|            |       |– Obvezna izhodišča:                      |
|            |       |– Zasnova naj upošteva geomorfološke in   |
|            |       |hidrološke značilnosti prostora.          |
|            |       |– Drevesna živica in grmovje se           |
|            |       |ohranjata.                                |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-46/02    |PC     |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem     |
|            |       |načrtu za občinsko cesto za potrebe       |
|            |       |industrijske cone Trata (Uradni list RS,  |
|            |       |št. 74/06).                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Železnica   |PO     |– Predvideni OPPN.                        |
|ŠK-47/01    |       |– Na delu območja se uredita parkirišče   |
|            |       |za tovornjake in avtobuse ter zbirni      |
|            |       |center za ločene frakcije komunalnih      |
|            |       |odpadkov.                                 |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-47/02    |PO     |– Na delu območja se uredi parkirišče     |
|            |       |sistema parkiraj in se pelji za osebne    |
|            |       |avtomobile.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-47/03    |PŽ     |– Predvideni OPPN.                        |
|            |       |– Območje železniške proge.               |
|            |       |– Izgradnja drugega tira Ljubljana–       |
|            |       |Jesenice (nova železniška proga           |
|            |       |Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z   |
|            |       |navezavo na Letališče Jožeta Pučnika      |
|            |       |Ljubljana).                               |
|            |       |– Uredijo se: območje železniške postaje, |
|            |       |podvoz in podhod za osebni promet. Uredi  |
|            |       |se tudi tovorni terminal. Na območju se   |
|            |       |uredijo parkirišča sistema parkiraj in se |
|            |       |pelji.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Industrijska|G      |– Območje se do predhodnih arheoloških    |
|cona III    |       |raziskav prepušča naravnemu razvoju,      |
|ŠK-48       |       |dolgoročno se vzpostavi gozd.             |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-48/01    |IP     |– Obvezna organizacija prostora je od     |
|ŠK-48/03    |       |ceste proti notranjosti:                  |
|ŠK-48/07    |       |1. cesta,                                 |
|ŠK-48/09    |       |2. zeleni pas z drevoredom,               |
|ŠK-48/10    |       |3. vsaj ena vrsta parkiranja (oziroma     |
|            |       |vsaj parkiranje za obiskovalce),          |
|            |       |4. poslovni objekt oziroma del,           |
|            |       |5. proizvodni, skladiščni, storitveni     |
|            |       |del,                                      |
|            |       |6. manipulativno dvorišče.                |
|            |       |– Dopustna je ureditev manipulativnega    |
|            |       |dvorišča oziroma površin okrog vseh       |
|            |       |proizvodnih objektov.                     |
|            |       |– Parkirna mesta so lahko razporejena     |
|            |       |tudi kjerkoli na parceli (obvezna pa so   |
|            |       |ob cesti).                                |
|            |       |– V primeru panoge, ki se ne deli na      |
|            |       |klasične prostorsko-funkcionalne dele, je |
|            |       |dopustna tudi drugačna ureditev, vendar   |
|            |       |mora slediti pravilu, da je na cesto      |
|            |       |orientiran najbolj reprezentativni del.   |
|            |       |Zeleni pas in prva vrsta parkiranja sta   |
|            |       |obvezna tudi za takšne dejavnosti.        |
|            |       |– Stranice vseh objektov morajo biti      |
|            |       |vzporedne s severno oziroma vzhodno       |
|            |       |cesto. Stranice objektov ob železniški    |
|            |       |progi so lahko tudi vzporedne z           |
|            |       |železniško progo.                         |
|            |       |– V primeru, da objekt meji na dve cesti, |
|            |       |mora biti orientiran vzporedno z vzhodno  |
|            |       |cesto.                                    |
|            |       |– Najvišja dopustna višina objektov je    |
|            |       |20,00 m. Objekti imajo lahko do tri etaže |
|            |       |pod nivojem terena oziroma najgloblje do  |
|            |       |2,00 m nad nivojem talne vode.            |
|            |       |– Strehe objektov morajo biti ravne       |
|            |       |oziroma z naklonom do 10°.                |
|            |       |– Fasade objektov morajo biti oblikovane  |
|            |       |tako, da vizualno čim manj izstopajo iz   |
|            |       |krajinske slike širšega območja. Fasade   |
|            |       |objektov, ki so daljše kot 50,00 m, višje |
|            |       |kot 7,00 m ali imajo površino večjo od    |
|            |       |230 m2, morajo biti zasnovane bodisi      |
|            |       |arhitekturno bodisi vsaj vizualno         |
|            |       |členjene ali vsaj delno ozelenjene.       |
|            |       |– Ob robovih občinskih cest je obvezna    |
|            |       |ozelenitev. Minimalna širina zelenega     |
|            |       |pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno s |
|            |       |cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen   |
|            |       |enojen drevored.                          |
|            |       |– Če je neposredno ob občinski cesti      |
|            |       |urejeno parkiranje, je dopustno zeleni    |
|            |       |pas zožiti na minimalno 2,50 m širine     |
|            |       |zelenega pasu, vendar mora biti v tem     |
|            |       |primeru namesto vsakega četrtega          |
|            |       |parkirnega mesta urejena ozelenitev       |
|            |       |enakih dimenzij, kot so sosednja parkirna |
|            |       |mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno    |
|            |       |prekiniti zaradi uvoza/izvoza.            |
|            |       |– Na gradbeni parceli poslovne stavbe je  |
|            |       |treba zagotoviti zeleno površino v ne     |
|            |       |manj kot polovični tlorisni površini      |
|            |       |poslovne stavbe in ne manj kot 25 % BEP   |
|            |       |poslovne stavbe brez kleti.               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-48/02    |IP     |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem     |
|ŠK-48/04    |       |načrtu za industrijsko cono Trata (Uradni |
|ŠK-48/08    |       |list RS, št. 122/06, popr. 31/10).        |
|ŠK-48/11    |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-48/05    |PC     |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem     |
|            |       |načrtu za občinsko cesto za potrebe       |
|            |       |industrijske cone Trata (Uradni list RS,  |
|            |       |št. 74/06).                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-48/06    |E      |– Predvidena gradnja nove RTP 110/20kV    |
|            |       |Trata.                                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Pokopališče |PO     |– Obstoječe parkirišče.                   |
|Lipica      |       |– Parkirišče se ozeleni z vsaj 1 drevesom |
|ŠK-50/01    |       |na 4 PM. Drevesa morajo biti enakomerno   |
|            |       |razporejena.                              |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-50/02    |ZK     |– Veljavni OPPN – Odlok o ureditvenem     |
|            |       |načrtu za širitev centralnega pokopališča |
|            |       |Lipica v Škofji Loki (Uradni list RS, št. |
|            |       |83/02).                                   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Kmetija     |SKk    |– Območje za preselitev kmetije.          |
|ŠK-51       |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Industrijska|O      |– Predvidena industrijska čistilna        |
|čistilna    |       |naprava.                                  |
|naprava     |       |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne  |
|ŠK-52       |       |posega z mehanskimi posegi, razen v       |
|            |       |delih, kjer je to nujno potrebno za       |
|            |       |izvedbo iztokov iz čistilne naprave,      |
|            |       |zadrževalnega bazena in razbremenilnika.  |
|            |       |Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo     |
|            |       |možno mero.                               |
|            |       |– Struga in brežine vodotoka naj se ne    |
|            |       |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in     |
|            |       |gradbenim materialom.                     |
|            |       |– Morebitni odpadni gradbeni material in  |
|            |       |zemeljski višek ter ostale odpadke naj    |
|            |       |investitor oziroma izvajalec del odpelje  |
|            |       |izven posebnega varstvenega območja.      |
|            |       |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s |
|            |       |sekanjem, obsekavanjem in redčenjem,      |
|            |       |razen v delih, kjer je to nujno potrebno  |
|            |       |za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v      |
|            |       |vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo    |
|            |       |možno mero. Po izvedbi del naj se vse     |
|            |       |prizadete površine zasadi z avtohtono     |
|            |       |vegetacijo.                               |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Zeleni      |K1, K2,|– Predvideni OPPN.                        |
|pas ŠK-     |G, BD, |– Na območjih stavbnih zemljišč so        |
|53          |CU, SK,|dovoljeni naslednji posegi:               |
|            |IP     |– redno vzdrževanje obstoječih objektov,  |
|            |       |– gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |objektov na gradbenih parcelah obstoječih |
|            |       |objektov: majhne stavbe in postavitev     |
|            |       |ograj,                                    |
|            |       |– odstranitve obstoječih objektov,        |
|            |       |– gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |kmetijsko-gozdarskih objektov,            |
|            |       |– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in |
|            |       |odstranitve gospodarske javne             |
|            |       |infrastrukture in drugih omrežij ter      |
|            |       |objektov v javni rabi,                    |
|            |       |– gradnja objektov za potrebe obrambe in  |
|            |       |zaščite ter varstva pred naravnimi in     |
|            |       |drugimi nesrečami,                        |
|            |       |– raziskovalna dela za evidentiranje      |
|            |       |stanja in določitev varstvenih režimov.   |
+------------+-------+------------------------------------------+
|            |       |– Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni   |
|            |       |naslednji posegi:                         |
|            |       |– odstranitve obstoječih objektov,        |
|            |       |– gradnja nezahtevnih in enostavnih       |
|            |       |kmetijsko-gozdarskih objektov,            |
|            |       |– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in |
|            |       |odstranitve gospodarske javne             |
|            |       |infrastrukture in drugih omrežij ter      |
|            |       |objektov v javni rabi,                    |
|            |       |– gradnja objektov za potrebe obrambe in  |
|            |       |zaščite ter varstva pred naravnimi in     |
|            |       |drugimi nesrečami,                        |
|            |       |– raziskovalna dela za evidentiranje      |
|            |       |stanja in določitev varstvenih režimov,   |
|            |       |– ohranjanje zaščitnih zelenih površin in |
|            |       |ohranjanje primarne namenske rabe.        |
+------------+-------+------------------------------------------+
|Krožišče    |PC     |– Predvideni OPPN. Predvidena             |
|Stari       |       |rekonstrukcija ceste.                     |
|Dvor ŠK-    |       |                                          |
|54          |       |                                          |
+------------+-------+------------------------------------------+
|ŠK-57       |K1, K2,|– Gradnja enostavnih in nezahtevnih       |
|            |VC     |objektov ni dovoljena.                    |
+------------+-------+------------------------------------------+
108. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta Reteče)
+--------+--------+---------------------------------------------+
|OZNAKA  |OZNAKA  |PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI         |
|IN IME  |POD=    |                                             |
|EUP     |ENOTE   |                                             |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Reteče  |SSa     |– Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.|
|sever   |        |– Obstoječe prometno omrežje se rekonstruira |
|RE-01/01|        |tako, da se vzpostavijo pomembnejše dostopne |
|        |        |ceste s pločniki (kjer je to možno), ki se   |
|        |        |navežejo na mestno zbirno cesto oziroma      |
|        |        |regionalno cesto Jeprca–Škofja Loka in se    |
|        |        |nadaljujejo na južni del naselja.            |
|        |        |– Ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti)  |
|        |        |se umesti drevored, kjer to dopuščajo        |
|        |        |prostorske možnosti.                         |
|        |        |– Območje obstoječe stanovanjske gradnje se  |
|        |        |ohranja kot območje individualne stanovanjske|
|        |        |gradnje z nemotečimi dopolnilnimi            |
|        |        |dejavnostmi. V obcestnem pasu se lahko umešča|
|        |        |oskrbne, dopolnilne dejavnosti, vezane na    |
|        |        |obisk strank.                                |
|        |        |– Pri zgoščevanju območja je treba upoštevati|
|        |        |potrebo po rekonstrukciji obstoječih         |
|        |        |prometnic.                                   |
|        |        |– Upoštevati je treba dovoljeno pozidanost FZ|
|        |        |do 0,40, faktor izrabe zemljišča FI do 0,40  |
|        |        |ter delež potrebnih zunanjih zelenih površin |
|        |        |nad 0,40.                                    |
|        |        |– Znotraj posameznega zemljišča, kjer stoji  |
|        |        |objekt, je treba zagotoviti dovolj parkirnih |
|        |        |mest.                                        |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-01/02|SSa     |– Območje predvidene stanovanjske gradnje se |
|        |        |nameni individualni gradnji do gostote 80    |
|        |        |preb./ha oziroma do 40 stanovanj/ha.         |
|        |        |– Ob mestni zbirni cesti se umesti strnjena  |
|        |        |individualna gradnja ali manjši              |
|        |        |večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P +|
|        |        |2 + Po, proti severu pa prehaja v nižje      |
|        |        |gostote individualne gradnje.                |
|        |        |– Dovoljeni FI do 0,40 za individualno       |
|        |        |gradnjo in do 0,80 za večstanovanjsko        |
|        |        |gradnjo.                                     |
|        |        |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti        |
|        |        |(regionalni cesti) se oblikuje v smislu      |
|        |        |oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na|
|        |        |območju zasadi drevored ter zgradi pločnik.  |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-01/03|SSa     |– Predvideni OPPN.                           |
|        |        |– Območje predvidene stanovanjske gradnje se |
|        |        |nameni predvsem individualni gradnji do 80   |
|        |        |preb./ha oziroma do 40 stanovanj/ha.         |
|        |        |– Ob mestni zbirni cesti se umesti strnjena  |
|        |        |individualna gradnja ali manjši              |
|        |        |večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P +|
|        |        |2 + Po, proti severu pa prehaja v nižje      |
|        |        |gostote individualne gradnje.                |
|        |        |– Dovoljeni FI do 0,40 za individualno       |
|        |        |gradnjo in do 0,80 za večstanovanjsko        |
|        |        |gradnjo.                                     |
|        |        |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti        |
|        |        |(regionalni cesti) se oblikuje v smislu      |
|        |        |oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na|
|        |        |območju zasadi drevored ter zgradi pločnik.  |
|        |        |– Na območju se umesti otroško igrišče.      |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Reteče  |CDc     |– Dovoljena sta širitev pokopališča in       |
|center  |        |gradnja mrliške vežice.                      |
|RE-02/01|        |– Širitev pokopališča se izvede v dveh fazah:|
|        |        |– 1. faza širitve: vzhodno od parcele št.    |
|        |        |15/2 – na območju dela parcele št. 13/1 proti|
|        |        |vzhodu do njene parcelne meje.               |
|        |        |– 2. faza širitve: južno od parcele št. 15/2 |
|        |        |na delu parcele št. 13/1.                    |
|        |        |– Druga faza je namenjena dolgoročni širitvi |
|        |        |pokopališča, do realizacije se ohranja       |
|        |        |dejanska raba zemljišč.                      |
|        |        |– V prvi fazi se izdela zasnova ureditve     |
|        |        |pokopališča za celotno območje pokopališča   |
|        |        |vključno z 2. fazo; v zasnovi se predvidi    |
|        |        |možnost komunikacije proti jugu.             |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-02/03|CDi     |– Na območju je predvidena širitev           |
|        |        |izobraževalnih dejavnosti: šola in vrtec s   |
|        |        |spremljajočimi igrišči.                      |
|        |        |– Predvidena je umestitev drugega tira       |
|        |        |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova       |
|        |        |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–   |
|        |        |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta  |
|        |        |Pučnika Ljubljana).                          |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-02/04|CU      |– Dovoljena tipologija objektov: a, b, c.    |
|        |        |– Na celotnem območju se ob regionalni cesti |
|        |        |oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne |
|        |        |poteze in izgradnjo pločnika, kjer to        |
|        |        |dopuščajo prostorske možnosti. Na še         |
|        |        |nepozidanih površinah ob cesti so novi       |
|        |        |objekti lahko visoki do (K) + P + 2 + Po     |
|        |        |oziroma maksimalno 9,00 m do kapi.           |
|        |        |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti        |
|        |        |(regionalni cesti) se oblikuje v smislu      |
|        |        |oblikovanja urbanega robu.                   |
|        |        |– Ob železniški progi je treba z zaščitnimi  |
|        |        |ukrepi zagotavljati varstvo pred hrupom za   |
|        |        |družbene dejavnosti in stanovanjske objekte. |
|        |        |– Na območju je dovoljena gradnja trgovskih  |
|        |        |stavb do 150 m2 BEP.                         |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-02/05|CU      |– Predvideni OPPN.                           |
|        |        |– Do sprejetja OPPN se proizvodna dejavnost  |
|        |        |ohranja. Dovoljene so rekonstrukcije         |
|        |        |obstoječih objektov, odstranitve obstoječih  |
|        |        |objektov, gradnja novih objektov do obstoječe|
|        |        |stopnje pozidanosti, in sicer z upoštevanjem |
|        |        |naslednjih usmeritev:                        |
|        |        |– Širitev objektov proti stanovanjskim       |
|        |        |območjem ni dovoljena, na teh območjih se    |
|        |        |lahko uredijo z drevjem ozelenjena           |
|        |        |parkirišča.                                  |
|        |        |– Na območju je treba zagotoviti varstvo pred|
|        |        |hrupom za bližnja stanovanjska območja.      |
|        |        |– Pri gradnji objektov se upoštevajo pogoji  |
|        |        |za oblikovanje za podrobnejšo namensko rabo  |
|        |        |IG.                                          |
|        |        |– Višinski gabariti objektov se ne smejo     |
|        |        |povečati.                                    |
|        |        |– 10 % površine gradbene parcele se nameni   |
|        |        |zelenim parkovnim površinam, kamor ne sodijo |
|        |        |ozelenjena parkirišča.                       |
|        |        |– Na območju se lahko umesti zbirni center za|
|        |        |ločene frakcije komunalnih odpadkov za       |
|        |        |območje naselij Reteče in Gorenja vas-Reteče.|
|        |        |– Predvidena je umestitev drugega tira       |
|        |        |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova       |
|        |        |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–   |
|        |        |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta  |
|        |        |Pučnika Ljubljana).                          |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-02/06|CU      |– Predvideni OPPN.                           |
|        |        |– Na območju je predvidena umestitev         |
|        |        |poslovno-stanovanjskih objektov, centralnih  |
|        |        |funkcij ali poslovnih dejavnosti, vezanih na |
|        |        |večji obisk strank.                          |
|        |        |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob območja|
|        |        |z umeščanjem drevoredne poteze in izgradnjo  |
|        |        |pločnika, kjer to dopuščajo prostorske       |
|        |        |možnosti. Ob cesti so objekti lahko višine do|
|        |        |(K) + P + 2 + Po oziroma maksimalno 9,00 m do|
|        |        |kapi. Predvidena gradnja napajalne ceste,    |
|        |        |ohranjanje koridorja.                        |
|        |        |– Stanovanjska gradnja je dopustna samo v    |
|        |        |kombinaciji z javnim programom, predvsem v   |
|        |        |pritličju.                                   |
|        |        |– Na območju je dovoljena gradnja trgovskih  |
|        |        |stavb do 250 m2 BEP.                         |
|        |        |– Predvidena je umestitev drugega tira       |
|        |        |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova       |
|        |        |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–   |
|        |        |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta  |
|        |        |Pučnika Ljubljana).                          |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-02/07|ZD      |– Ohranjanje primarne rabe z zaščitno        |
|        |        |funkcijo.                                    |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Reteče  |G, K2   |– Gozdne površine znotraj območja se         |
|jug RE- |        |ohranjajo, na območju se uredijo pešpoti, ki |
|03      |        |zagotovijo povezavo območja s sosednjimi     |
|        |        |stanovanjskimi območji.                      |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-03/01|SSa     |– Pri urejanju dela območja se upošteva      |
|        |        |strokovna podlaga predloga pozidave z datumom|
|        |        |februar 2011. Za urejanje preostalega dela   |
|        |        |območja ali v primeru sprememb območja, ki ga|
|        |        |ureja strokovna podlaga, se izdela OPPN.     |
|        |        |Prometno se območje navezuje na predvideno   |
|        |        |povezovalno cesto.                           |
|        |        |– Na območju je treba upoštevati določbe OPPN|
|        |        |za ureditev komunalne infrastrukture.        |
|        |        |– Območje ob zadrževalniku deževnih vod se   |
|        |        |lahko uredi kot igrišče ali parkirne         |
|        |        |površine.                                    |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-03/02|SSa     |– Predvidena je umestitev drugega tira       |
|        |        |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova       |
|        |        |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–   |
|        |        |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta  |
|        |        |Pučnika Ljubljana). Ob umestitvi 2. tira je  |
|        |        |treba ustrezno urediti dostop do             |
|        |        |stanovanjskih objektov ob železniški progi   |
|        |        |ter varstvo pred hrupom.                     |
|        |        |– Urediti prometne navezave na predvideno    |
|        |        |novo napajalno cesto.                        |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-03/03|SSs     |– Predvideni OPPN.                           |
|        |        |– Predvidena je umestitev drugega tira       |
|        |        |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova       |
|        |        |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–   |
|        |        |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta  |
|        |        |Pučnika Ljubljana). Ob načrtovanju nove      |
|        |        |pozidave s prostorskimi in urbanističnimi    |
|        |        |rešitvami zagotoviti ustrezno varstvo pred   |
|        |        |hrupom.                                      |
|        |        |– Območje se prometno navezuje na predvideno |
|        |        |novo napajalno cesto, ki jo je treba zgraditi|
|        |        |pred pričetkom gradnje na območju.           |
|        |        |– Predvidi se pozidava z individualnimi      |
|        |        |stanovanjskimi objekti. Predvidena gostota do|
|        |        |80 preb./ha.                                 |
|        |        |– Območje se pozida s prostostoječo ali      |
|        |        |strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo.  |
|        |        |– Objekti naj se oblikujejo skladno s        |
|        |        |tipologijo, značilno za območje Reteč,       |
|        |        |višinski gabarit do (K) + P + 1 + Po.        |
|        |        |– Upošteva naj se geomorfološke značilnosti  |
|        |        |območja.                                     |
|        |        |– Izraba posameznih zemljišč za gradnjo:     |
|        |        |– Individualna prostostoječa pozidava:       |
|        |        |– Pozidanost FZ do 0,40,                     |
|        |        |– FI do 0,40,                                |
|        |        |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,40.   |
|        |        |– Strnjena individualna pozidava:            |
|        |        |– Pozidanost FZ do 0,40,                     |
|        |        |– FI do 0,50,                                |
|        |        |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30.   |
|        |        |– Upoštevati se mora potrebe po parkirnih    |
|        |        |mestih skladno z določili OPN.               |
|        |        |– V gozd in gozdni rob in varovana območja   |
|        |        |narave naj se ne posega.                     |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-03/05|SSa     |– Na območju se ob gradnjah dovoli pozidanost|
|        |        |FZ do 0,25, delež zunanjih zelenih površin   |
|        |        |najmanj 0,50, dovoljeni FI do 0,25. S tem se |
|        |        |ohranjata redkejša pozidava robu nad teraso  |
|        |        |in postopen prehod v zeleno.                 |
|        |        |– V gozd in gozdni rob in varovana območja   |
|        |        |narave naj se ne posega.                     |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Stare   |SK      |– Na delu območja izven območja vaškega jedra|
|Reteče  |        |za individualno stanovanjsko gradnjo je      |
|RE-04/01|        |dovoljeno:                                   |
|        |        |– Pozidanost FZ do 0,50,                     |
|        |        |– FI do 0,40,                                |
|        |        |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30.   |
|        |        |– Območja kmetij:                            |
|        |        |– pozidanost do 0,40,                        |
|        |        |– FI do 0,50,                                |
|        |        |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30.   |
|        |        |– Upoštevati se mora potrebo po              |
|        |        |manipulacijskih površinah v okviru posamezne |
|        |        |kmetije.                                     |
|        |        |– Stanovanjski objekti naj imajo daljšo      |
|        |        |stranico vzporedno z napajalno cesto.        |
|        |        |– V gozd in gozdni rob in varovana območja   |
|        |        |narave naj se ne posega.                     |
|        |        |– Preprečuje se svetlobno onesnaževanje.     |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-04/02|SKk     |– Območje, namenjeno izključno za potrebe    |
|        |        |kmetije.                                     |
|        |        |– Stanovanjski objekt se lahko zgradi samo na|
|        |        |mestu prej odstranjenega obstoječega objekta.|
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-04/03|SKj     |– Ob gradnjah se ohranja oblikovanost        |
|        |        |kvalitetnih elementov objektov kulturne      |
|        |        |dediščine. Lega objektov mora ohranjati      |
|        |        |obstoječo lego pravokotno na komunikacijo,   |
|        |        |ohranjati obstoječo gradbeno linijo in ne sme|
|        |        |presegati višine (K) + P + 1 + Po. Naklon    |
|        |        |strešin mora biti od 40° do 45°.             |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Zeleni  |ZD      |– Ohranja se kmetijska raba. Dovoljena       |
|pas RE- |        |urejanje poljskih poti in gradnja predvidene |
|05      |        |napajalne ceste.                             |
|        |        |– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda,   |
|        |        |kjer to dopuščajo prostorske možnosti.       |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Rob     |G, K2   |– Znotraj območja se ohranja primarna        |
|trase ob|        |namenska raba in se urejajo dostopi do reke  |
|Sori    |        |za pešce in kolesarje.                       |
|RE-06   |        |                                             |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Gorenja |SK      |– Obstoječi stanovanjski objekti ob          |
|vas     |        |regionalni cesti se ne smejo širiti na       |
|RE-07/01|        |območje obcestnega pasu.                     |
|        |        |– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda,   |
|        |        |kjer to dopuščajo prostorske možnosti.       |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-07/02|SKj     |– Območje vaškega jedra se ohranja.          |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-07/03|SKk     |– Območje, namenjeno izključno za potrebe    |
|        |        |kmetije.                                     |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|RE-08   |SK      |– Gradnje na območju dovoljene v okviru      |
|        |        |obstoječih stavbnih zemljišč.                |
|        |        |– Obstoječi objekti ob regionalni cesti se ne|
|        |        |smejo širiti na območje obcestnega pasu.     |
|        |        |– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda,   |
|        |        |kjer to dopuščajo prostorske možnosti.       |
+--------+--------+---------------------------------------------+
|Čistilna|O       |– Predvidena je izgradnja čistilne naprave.  |
|naprava |        |Dovoljena sta izvedba iztoka in čistilne     |
|RE-09   |        |naprave ter gradnja spremljajočih objektov in|
|        |        |ureditev. Med gradbenimi deli naj se         |
|        |        |zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za   |
|        |        |preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode,  |
|        |        |struge in brežin vodotoka Sore.              |
|        |        |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne     |
|        |        |posega z mehanskimi posegi, razen v delih,   |
|        |        |kjer je to nujno potrebno za izvedbo iztokov |
|        |        |iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in |
|        |        |razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na |
|        |        |najmanjšo možno mero. Struga in brežine      |
|        |        |vodotoka naj se ne nasipajo, utrjujejo ali   |
|        |        |zasipajo z odkopnim in gradbenim materialom. |
|        |        |Morebitni odpadni gradbeni material in       |
|        |        |zemeljski višek ter ostale odpadke naj       |
|        |        |investitor oziroma izvajalec del odpelje     |
|        |        |izven posebnega varstvenega območja.         |
|        |        |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s    |
|        |        |sekanjem, obsekovanjem in redčenjem, razen v |
|        |        |delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe  |
|        |        |izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se  |
|        |        |omejijo na najmanjšo možno mero. Po izvedbi  |
|        |        |del naj se vse prizadete površine zasadi z   |
|        |        |avtohtono vegetacijo.                        |
|        |        |– Objekt čistilne naprave naj sledi          |
|        |        |oblikovanosti bližnjih stavb.                |
|        |        |– V gozd in gozdni rob se posega z iztočnim  |
|        |        |kanalom iz čistilne naprave. Po končanih     |
|        |        |delih se izvede sanacija z deli prizadetih   |
|        |        |površin. Sanacija se izvede s humusom, ki bo |
|        |        |predhodno odstranjen s trase kanalizacije.   |
|        |        |Odpadni izkopni material se bo odvažal na    |
|        |        |trajno deponijo.                             |
+--------+--------+---------------------------------------------+
109. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območjih drugih naselij)
+----------+---------+------------------------------------------+
|OZNAKA IN |OZNAKA   |PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENII POGOJI     |
|IME       |PODENOTE |                                          |
|NASELJA   |         |                                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Bukovščica|SK       |– Za objekte tipa ac je dovoljen tlorisni |
|BA-01     |         |gabarit v razmerju stranic najmanj 1:1,8. |
|          |         |– Dovoljene strehe naklona od 40° do 45°, |
|          |         |kritina sive barve.                       |
|          |         |– Dovoljena višina objektov od (K) + P do |
|          |         |(K) + P + 1 + Po glede na lego v prostoru.|
|          |         |Objekti na strmem terenu naj bodo gabarita|
|          |         |(K) + P + Po. Višina novih objektov v     |
|          |         |slemenu ne sme presegati višine obstoječih|
|          |         |objektov.                                 |
|          |         |– Gradnja na vzhodnem strmem nepozidanem  |
|          |         |delu mora upoštevati erozijsko občutljivo |
|          |         |območje.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BA-03     |CDi      |– Objekt naj ob dozidavah ali nadzidavah  |
|          |         |ohranja obstoječi naklon strešine in sivo |
|          |         |barvo strehe. Največja dovoljena višina   |
|          |         |objekta do 7,00 m.                        |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Brode     |SP       |– Upoštevanje obstoječe gradbene linije.  |
|BD-01     |         |– Nadzidave in dozidave obstoječih        |
|          |         |objektov niso dovoljene.                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BD-02     |SK       |– Največja dovoljena višina objektov (K) +|
|          |         |P + 1 + Po, dovoljena je siva kritina.    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BD-03     |SKj      |– Upoštevanje gradbene linije ob cesti    |
|          |         |skozi območje.                            |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Bukovica  |SK       |– Višina novih objektov v slemenu ne sme  |
|BK-01     |         |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + |
|          |         |1 + Po.                                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-02     |SKj      |– Upoštevanje gradbene linije ob cesti.   |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1 +|
|          |         |Po, praviloma postavljen z daljšo stranico|
|          |         |pravokotno na cesto.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-03     |SK       |– Višina novih objektov v slemenu ne sme  |
|          |         |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + |
|          |         |1 + Po.                                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-04     |CU       |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
|          |         |– Na območju je ob športnih objektih      |
|          |         |dopustna gradnja manjšega gostinskega     |
|          |         |lokala do 50 m2 BEP.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-05     |SSa      |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + |
|          |         |1 + Po.                                   |
|          |         |– Odmik stavb od roba gozda za višino     |
|          |         |gozdnega sestoja.                         |
|          |         |– Obvezna je ureditev skupnega prometnega |
|          |         |dostopa.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-06     |SSa      |– Višina novih objektov v slemenu ne sme  |
|          |         |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + |
|          |         |1 + Po.                                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BK-07     |SKk      |– Dovoljena tipologija objektov a in ac.  |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit do P + 1 M.  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Bodovlje  |SKk      |– Dovoljene gradnje samo za kmetijske     |
|BO-02     |         |nestanovanjske objekte.                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BO-05     |IG       |– Območje je namenjeno pretežno obrtnim   |
|          |         |dejavnostim.                              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|BO-06     |PC       |– Veljavni OPPN: Odlok o lokacijskem      |
|          |         |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice   |
|          |         |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210,  |
|          |         |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02).  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Breznica  |SKj      |– Dovoljena je gradnja objektov na        |
|pod       |         |parcelah št. 767 in 737/1, obe k.o.       |
|Lubnikom  |         |Sopotnica za potrebe širitve kmetije.     |
|BR-01     |         |– Nadzidave in prizidave obstoječih       |
|          |         |objektov niso dovoljene.                  |
|          |         |– Dovoljena višina objektov je do (K) + P |
|          |         |+ M.                                      |
|          |         |– Dopustne so simetrične dvokapnice z     |
|          |         |naklonom 45°, kritina sive barve – raster |
|          |         |špičaka.                                  |
|          |         |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se    |
|          |         |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila  |
|          |         |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo      |
|          |         |svetlobe nad vodoravnico.                 |
|          |         |– Zunanja svetila naj imajo po možnosti   |
|          |         |vgrajen senzor za samodejni vklop in      |
|          |         |izklop.                                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Bukov vrh |f        |– Območje izključne rabe za potrebe       |
|BU-01     |         |obrambe.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Crngrob   |f        |– Območje izključne rabe za potrebe       |
|CR-02     |         |obrambe.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Dorfarje  |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + |
|DO-01     |         |1.                                        |
|          |         |– Ohranjanje lege obstoječih objektov.    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DO-02     |CU       |– Oblikovanje javnih površin – manjšega   |
|          |         |trga.                                     |
|          |         |– FI do 0,75.                             |
|          |         |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DO-03     |SSa      |– Višinski gabarit objektov največ do (K) |
|          |         |+ P + 1 + Po.                             |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DO 04     |CDc      |– Kakršnikoli posegi v zemeljske plasti na|
|          |         |območju zelenih površin niso dovoljeni.   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DO-05     |IK       |– Višina objektov do 8,00 m, obvezna      |
|          |         |zasaditev proti odprtim površinam.        |
|          |         |– Dovoljena gradnja hladilnic in          |
|          |         |specializiranih skladišč za potrebe stavb |
|          |         |za rastlinsko pridelavo.                  |
|          |         |– Drevesna in grmovna vegetacija se v     |
|          |         |celoti ohranja.                           |
|          |         |– Ohrani se morfologija občasnega         |
|          |         |vodotoka.                                 |
|          |         |– Ohranijo se travnate površine ob        |
|          |         |občasnem vodotoku.                        |
|          |         |– Na območju se ne sme nasipati.          |
|          |         |– Hidrološki režim območja se ne sme      |
|          |         |spreminjati.                              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Draga     |O        |– Območje deponije Draga se še naprej     |
|DR-01     |         |namenja dejavnosti varstva okolja.        |
|          |         |Zapolnjen odlagalni prostor (območje      |
|          |         |odlagališča nenevarnih odpadkov Draga) je |
|          |         |saniran skladno s predpisi in je v        |
|          |         |mirovanju. Na tem območju so dovoljeni vsi|
|          |         |posegi, ki zagotavljajo upravljanje       |
|          |         |zaprtega odlagališča.                     |
|          |         |– Območje obstoječega zbirnega centra     |
|          |         |ločenih frakcij komunalnih odpadkov se    |
|          |         |nadgradi (razširi za sprejem novih        |
|          |         |frakcij) in se uporablja skladno z        |
|          |         |namenom. Ob njem se uredita sortirnica    |
|          |         |odpadkov in prekladalna postaja za        |
|          |         |komunalne odpadke in ločeno zbrane        |
|          |         |frakcije, ki se vozijo izven območja      |
|          |         |občine.                                   |
|          |         |– Preostalo območje deponije Draga se     |
|          |         |predvidi za dejavnosti varstva okolja in  |
|          |         |za infrastrukturo sorodnih dejavnosti, del|
|          |         |območja pa se spremeni v travne in gozdne |
|          |         |površine, kjer se lahko izvajajo          |
|          |         |rekreacijske aktivnosti.                  |
|          |         |– Na območju se lahko zgradita kompostarna|
|          |         |in obrat za sortiranje ali pripravo       |
|          |         |ločenih frakcij za nadaljnjo predelavo.   |
|          |         |– V postopku sanacijskih del je predvidena|
|          |         |postavitev nove ograje. Le-ta bo na       |
|          |         |posameznih odsekih nadomeščena oziroma    |
|          |         |obnovljena. Trasa ograje poteka po zahodni|
|          |         |in severni strani odlagališča, ob servisni|
|          |         |cesti. Ograja bo višine 2,00 metra, na    |
|          |         |armirano betonskih stebrih, postavljenih  |
|          |         |na medsebojni razdalji 2,50 m.            |
+----------+---------+------------------------------------------+
|          |         |– Pri izgradnji ograje se vrbovja,        |
|          |         |jelševje in jesenovje ohrani v obstoječem |
|          |         |stanju. Če se izgradnja ograje (gradnja AB|
|          |         |stebrov) približa rastišču dreves, se mora|
|          |         |izkop izvajati ročno, tako da se zmanjša  |
|          |         |možnost poškodovanja koreninskega sistema |
|          |         |dreves. Življenjske razmere na rastišču   |
|          |         |dreves naj se ohranja nespremenjene, zato |
|          |         |naj se ne odstranjuje zemlje, razkriva    |
|          |         |korenin, zasipava debel ali rastišča      |
|          |         |oziroma površine nad koreninami.          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DR-02     |SK       |– Dovoljeni objekti višinskega gabarita do|
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Smer slemena sledi legi objekta         |
|          |         |(vzdolžno s cesto, vzporedno z            |
|          |         |oblikovanostjo terena).                   |
|          |         |– Naklon strehe od 40° do 45° in sive     |
|          |         |barve kritine.                            |
|          |         |– Strehe morajo biti brez čopov.          |
|          |         |– Zatrep nestanovanjskih kmetijskih       |
|          |         |objektov naj bo lesen.                    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DR-03     |SKj      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Dovoljeni naklon strešin od 40° do 45°. |
|          |         |– Dovoljena je siva kritina.              |
|          |         |– Ohranjati se morajo gradbene linije     |
|          |         |okoli osrednje površine, ki se ohranja    |
|          |         |nepozidana.                               |
|          |         |– Obvezne so strehe dvokapnice, oblikovane|
|          |         |brez čopov.                               |
+----------+---------+------------------------------------------+
|DR-04     |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Dovoljene strehe z naklonom od 40° do   |
|          |         |45°.                                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Forme     |IK       |– Območje se nahaja znotraj območja za    |
|FO-01     |         |možno izključno rabo za potrebe obrambe.  |
|          |         |Dovoljeni so vzdrževanje in uporaba       |
|          |         |objektov za obstoječe dejavnosti na tem   |
|          |         |območju ter posegi, skladno s splošnimi   |
|          |         |PIP za območja IK, z izjemo omejitve      |
|          |         |programa bivanja, že vzpostavljenega v    |
|          |         |obstoječem območju.                       |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Gabrk     |CU       |– Dovoljen FI do 0,60.                    |
|GA-01     |         |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GA-02     |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|GA-03     |         |(K) + P + 1 +Po.                          |
|          |         |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°.  |
|          |         |– Dovoljena je siva kritina.              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GA-04/1   |SKk      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°.  |
|          |         |– Dovoljena je siva kritina.              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GA-04/02  |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°.  |
|          |         |– Dovoljena je siva kritina.              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Gabrška   |SP       |– Na območju gradbene parcele domačije    |
|Gora      |         |dovoljene gradnje skladno s podrobnejšo   |
|GB-02     |         |namensko rabo SK.                         |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Godešič   |SKj      |– Obvezno je ohranjanje obstoječe oblike  |
|GD-02     |         |parcelacije.                              |
|          |         |– Obvezno je ohranjanje gradbene linije ob|
|          |         |cesti.                                    |
|          |         |– Lega objektov: daljša stranica mora biti|
|          |         |pravokotna na cesto.                      |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit do: (K) + P +|
|          |         |M.                                        |
|          |         |– Dovoljene so strehe z naklonom od 40° do|
|          |         |45°.                                      |
|          |         |– Dovoljena kritina sive barve.           |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Godešič   |SSa      |– Ob rekonstrukciji, dozidavi ali         |
|GD-04     |         |nadzidavi naj se objekt z obstoječimi     |
|          |         |centralnimi funkcijami preoblikuje z      |
|          |         |upoštevanjem naslednjih usmeritev:        |
|          |         |– Streha naj bo ob ohranjanju funkcije    |
|          |         |ravna ali kombinacija ravnih strešin in   |
|          |         |strešin z naklonom od 30° do 40°.         |
|          |         |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob     |
|          |         |območja z umeščanjem drevoredne poteze in |
|          |         |izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo     |
|          |         |prostorske možnosti.                      |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit objekta do   |
|          |         |(K) + P + 2 + Po oziroma maksimalno 9,00 m|
|          |         |do kapi.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-05     |SK       |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob     |
|          |         |območja z umeščanjem drevoredne poteze in |
|          |         |izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo     |
|          |         |prostorske možnosti.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-06     |ZS       |– Ob ureditvi območja za šport in         |
|          |         |rekreacijo dovoljena izgradnja objekta do |
|          |         |50 m2 BEP za potrebe garderob in manjšega |
|          |         |gostinskega lokala.                       |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-07     |SSa      |– Obvezna je izgradnja pločnika ob        |
|          |         |regionalni cesti.                         |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-08     |P        |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Predvidena izgradnja parkirišča ob      |
|          |         |železniški progi. Parkirišče naj se       |
|          |         |ozeleni z drevesi.                        |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-09     |ZD       |– Ureditev zelenega zaščitnega pasu       |
|          |         |(vizualne bariere) na robu območja proti  |
|          |         |obstoječi stanovanjski gradnji, kjer je   |
|          |         |možno organizirati parkirišča, ozelenjena |
|          |         |z visokodebelnimi drevesi.                |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-11     |SSa      |– Lega objektov: daljša stranica mora biti|
|          |         |pravokotna na cesto.                      |
|          |         |– Dovoljen višinski gabarit objektov do   |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-12     |O        |– Drevesna grmovna vegetacija naj se v    |
|          |         |celoti ohrani.                            |
|          |         |– Ohranja naj se obrežna vegetacija.      |
|          |         |Ohrani naj se morfologija vodotoka.       |
|          |         |Hidrološki režim območja naj se ne        |
|          |         |spreminja. Ohranijo naj se mokrotne       |
|          |         |travnate površine ob vodotoku.            |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GD-13     |ZS       |– Obrečno vrbovje, jelševje in jesenovje  |
|          |         |(mehkolesne loke) naj se ne poškoduje;    |
|          |         |drevesa naj se ohranjajo v obstoječem     |
|          |         |stanju. Drevesna in grmovna vegetacija naj|
|          |         |se v celoti ohrani.                       |
|          |         |– Rastišče dreves naj se ne zasipava.     |
|          |         |Hidrološki režima območja naj se ne       |
|          |         |spreminja.                                |
|          |         |– Območje naj se ne zasipava.             |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Gorenja   |BT       |– Ob cesti Kranj–Ljubljana, rekreacijske  |
|vas-      |         |dejavnosti, počivališče ob cesti,         |
|Reteče    |         |gostišče.                                 |
|GO-01     |         |– Dovoljena gradnja manjših namestitvenih |
|          |         |objektov vertikalnega gabarita do P + M,  |
|          |         |horizontalni gabarit največ 7,00 m x 10,00|
|          |         |m. Vsaj 30 % površin se nameni površinam  |
|          |         |za rekreacijo ali zelenim površinam.      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GO-02     |LN       |– Veljavni OPPN. Odlok o ureditvenem      |
|          |         |načrtu za širitev gramoznice Reteče       |
|          |         |(Uradni list RS, št. 92/02).              |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Gosteče   |SKj      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|GS-02     |         |(K) + P + M.                              |
|          |         |– Nakloni streh morajo biti od 40° do 45°,|
|          |         |kritina obvezno siva.                     |
|          |         |– Strehe morajo biti brez čopov.          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GS-03     |SKk      |– Območje za gradnjo nestanovanjskih      |
|          |         |kmetijskih objektov.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GS-05     |SKk      |– Območje za gradnjo nestanovanjskih      |
|          |         |kmetijskih objektov.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Gabrovo   |SK       |– Ob rekonstrukciji preoblikovanje strehe |
|GV-01     |         |objekta žage. Višina objekta je lahko do  |
|          |         |maksimalno 9,00 m. Naklon strehe mora biti|
|          |         |od 40° do 45°. Nad prizidki proti severu  |
|          |         |se lahko uredi ravna streha ali streha    |
|          |         |blagega naklona.                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|GV-02     |SKj      |– Dovoljeni višinski gabariti objektov do |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Razmerje stranic tlorisnega gabarita za |
|          |         |stanovanjske stavbe najmanj 1:1,6, za     |
|          |         |nestanovanjske pa 1:2.                    |
|          |         |– Lega objektov: daljša stranica mora biti|
|          |         |obvezno vzporedna s plastnicami.          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Hosta     |SK       |– Dovoljeni višinski gabariti objektov do |
|HO-01     |         |(K) + P + 1 + Po, klet naj bo v celoti    |
|          |         |vkopana.                                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Knape     |SK       |– Ohrani naj se morfologija občasnega     |
|KN-01     |         |vodotoka.                                 |
|          |         |– Ohranijo naj se travnate površine ob    |
|          |         |občasnem vodotoku.                        |
|          |         |– Na območju naj se ne nasipa. Hidrološki |
|          |         |režim območja naj se ne spreminja.        |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Križna    |SK       |– Dovoljeni višinski gabariti objektov    |
|Gora KR-  |         |tipologije a: največ (K) + P + 1 M.       |
|01        |         |                                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Lipica    |SKj      |– Dovoljeni višinski gabariti objektov    |
|LI-01     |         |tipologije a do (K) + P + 1 M.            |
|          |         |– Strehe obvezno simetrične dvokapnice z  |
|          |         |naklonom strešin od 43° do 45°.           |
|          |         |– Umeščanje objektov mora upoštevati      |
|          |         |obstoječe sadovnjake in zasaditve z       |
|          |         |namenom ohranjanja razmerja med grajenimi |
|          |         |in naravnimi strukturami.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|LI-02     |O        |– Obstoječa vrtina z objektom in opremo se|
|          |         |ohranja kot opazovalna vrtina za podzemne |
|          |         |vode in potencialni rezervni vodni vir.   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Log nad   |SP       |– Upoštevati priobalno zemljišče vodotoka.|
|Škofjo    |         |– Struga in brežine vodotoka naj se ne    |
|Loko      |         |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in     |
|LO-01     |         |gradbenim materialom.                     |
+----------+---------+------------------------------------------+
|LO-03     |SSa      |– Struga in brežine vodotoka naj se ne    |
|          |         |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in     |
|          |         |gradbenim materialom.                     |
+----------+---------+------------------------------------------+
|LO-04     |SKj      |– Nestanovanjski kmetijski objekti naj    |
|          |         |imajo tlorisni gabarit v razmerju stranic |
|          |         |najmanj 1:2.                              |
|          |         |– Strehe morajo imeti naklon strešine od  |
|          |         |40° do 45° in kritine sive barve.         |
|          |         |– Višina objektov do 8,00 m.              |
|          |         |– Na severovzhodnem robu naselja se       |
|          |         |ohranjajo sadovnjaki oziroma se nadomestno|
|          |         |zasadijo visokodebelne avtohtone sadne    |
|          |         |vrste.                                    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Moškrin   |SKj      |– Zagotovi naj se 10,00-metrski odmik od  |
|MO-01     |         |vodotoka.                                 |
|          |         |– Ohranja naj se obrežna vegetacija.      |
|          |         |Brežine in struge potoka naj se ne        |
|          |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (naj se ne posega vanje).   |
|          |         |– V strugo potoka naj se ne odlaga        |
|          |         |nikakršnih materialov.                    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Pevno     |SKj      |– Ohranja se višinska linija, ki jo       |
|PE-02     |         |tvorijo obstoječi objekti v vasi.         |
|          |         |– Nakloni strešin morajo biti od 40° do   |
|          |         |45°, kritina sive barve.                  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PE-04     |SSa      |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Dovoljeni FI do 0,30.                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PE-05     |SSa      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Obvezen naklon strešin od 40° do 45°.   |
|          |         |– Dovoljeni FI do 0,30.                   |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PE-06     |BT       |– Višina in gabarit obstoječih objektov   |
|          |         |naj se sanirata z zasaditvijo proti       |
|          |         |odprtemu prostoru.                        |
|          |         |– Ob rekonstrukciji ali gradnji novih     |
|          |         |objektov ti ne smejo biti višji od 9,00 m.|
+----------+---------+------------------------------------------+
|PE-07     |ZV       |– Na območju je možno urediti površine za |
|          |         |vrtičkarstvo v skladu s pogoji za         |
|          |         |podrobnejšo namensko rabo ZV in v skladu s|
|          |         |posebnim predpisom občine.                |
|          |         |– Obvezno se določi pripadajoči prostor za|
|          |         |parkiranje vozil vrtičkarjev.             |
|          |         |– Omogočen mora biti dostop do gozdnega   |
|          |         |zaledja za gospodarjenje z gozdom,        |
|          |         |vključno z rabo, ki je dovoljena tudi     |
|          |         |nelastnikom gozda.                        |
|          |         |– Dovoljena je postavitev lop za          |
|          |         |shranjevanje orodja za vrtičkarstvo.      |
|          |         |– Prepovedana je postavitev objektov ter  |
|          |         |opreme za stalno bivanje, prirejanje      |
|          |         |piknikov.                                 |
|          |         |– Za uporabnike območja vrtičkov se       |
|          |         |uredijo sanitarije v obliki začasnih      |
|          |         |mobilnih objektov.                        |
|          |         |– Preoblikovanje površja je dovoljeno     |
|          |         |skladno s hidrološkimi zahtevami območja. |
|          |         |– Ob robu območja se uredi živa meja iz   |
|          |         |avtohtonih drvenin.                       |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Pungert   |SK       |– Ohranja naj se obrežna vegetacija ob    |
|PN-01     |         |vodotoku.                                 |
|PN-03     |         |– Brežine in struge potoka naj se ne      |
|PN-05     |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno).                               |
|          |         |– V strugo potoka naj se ne odlaga        |
|          |         |nikakršnih materialov.                    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PN-02     |SKj      |– Ohranja naj se obrežna vegetacija.      |
|          |         |– Brežine in struge potoka naj se ne      |
|          |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno).                               |
|          |         |– V strugo potoka naj se ne odlaga        |
|          |         |nikakršnih materialov.                    |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Praprotno |O        |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne  |
|PR-01     |         |posega z mehanskimi posegi, razen v delih,|
|          |         |kjer je to nujno potrebno.                |
|          |         |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s |
|          |         |sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, razen|
|          |         |v delih, kjer je to nujno potrebno za     |
|          |         |potrebe izvedbe iztokov. Posegi v         |
|          |         |vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo    |
|          |         |možno mero. Po izvedbi del naj se vse     |
|          |         |prizadete površine zasadi z avtohtono     |
|          |         |vegetacijo.                               |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PR-02     |SK       |– Razmerje tlorisnih stranic objektov mora|
|          |         |biti najmanj 1:1,5.                       |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit objektov     |
|          |         |tipologije a je do (K) + P + 1M, klet naj |
|          |         |bo v celoti vkopana.                      |
|          |         |– Dovoljene so sive barve kritin.         |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PR-03     |LN       |– Končna sanacija območja brez            |
|          |         |izkoriščanja mineralnih surovin.          |
|          |         |– Možnost deponije in predelave inertnih  |
|          |         |gradbenih odpadkov.                       |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PR-04     |LN       |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Obvezna je izvedba priključne ceste na  |
|          |         |državno cesto.                            |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PR-05     |K1       |– Območje suhega zadrževalnika brez       |
|          |         |posegov v okolje.                         |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Puštal    |IK       |– Območje ribogojnice.                    |
|PU-01     |         |                                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|PU-03     |SSa      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je  |
|          |         |do (K) + P + M.                           |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Pozirno   |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je  |
|PZ-02     |         |do (K) + P + 1 + Po z v celoti vkopano    |
|          |         |kletjo ali (K) + P + Po.                  |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45° in sive barve kritin.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|RO-01     |E        |– V strugo vodotoka se ne sme posegati,   |
|          |         |razen za namen zajezitve.                 |
|          |         |– Utrjevanje struge ni dovoljeno, razen za|
|          |         |potrebe zajezitve.                        |
|          |         |– Novih utrjenih dostopnih poti naj se ne |
|          |         |gradi, brežine in struge vodotoka naj se  |
|          |         |ne zasipavajo, nasipavajo ali kako drugače|
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno).                               |
|          |         |– Cevovod naj se spelje izven območja     |
|          |         |naravne vrednote.                         |
|          |         |– Zagotavlja se ekološko sprejemljiv      |
|          |         |pretok, ki ga določi pristojna            |
|          |         |institucija.                              |
|          |         |– Pred pričetkom gradnje se morata izvesti|
|          |         |inventarizacija vodnih organizmov in ocena|
|          |         |stanja vrst.                              |
|          |         |– Stanje vodnih organizmov se spremlja med|
|          |         |gradnjo in najmanj tri leta po pričetku   |
|          |         |obratovanja male hidroelektrarne. Glede na|
|          |         |ugotovitve inventarizacije in monitoringa |
|          |         |se zagotovijo dodatni omilitveni ukrepi.  |
|          |         |– Vsa strojna oprema mora biti brezhibna  |
|          |         |in redno pregledovana, da se prepreči     |
|          |         |onesnaženje vodotoka z olji, mazivi ipd.  |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Sv.       |SSa      |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu|
|Barbara   |         |za ureditveno območje SO Hrastnica (Uradni|
|SB-02     |         |list RS, št. 71/01, 41/11).               |
+----------+---------+------------------------------------------+
|SB-03     |SSa      |– Ohranja naj se obrežna vegetacija ob    |
|SB-04     |         |vodotoku.                                 |
|          |         |– Brežine in struge potoka naj se ne      |
|          |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno).                               |
|          |         |– V strugo potoka naj se ne odlagajo      |
|          |         |nikakršni materiali.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|SB-05     |LN       |– Predvideni OPPN.                        |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Strmica   |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|SM-01     |         |(K) + P + 1 + Po, pri čemer mora biti klet|
|          |         |v celoti vkopana, ali (K) + P + Po.       |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45° in sive barve kritin.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|SM-02     |LN       |– Končna sanacija območja brez            |
|SM-03     |         |izkoriščanja mineralnih surovin.          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Sv. Tomaž |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|ST-01     |         |(K) + P + 1 + Po, pri čemer mora biti klet|
|          |         |v celoti vkopana ali (K) + P + Po.        |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45° in sive barve kritin.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Suha      |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|SU-02     |         |(K) + P + 1 + Po, klet mora biti v celoti |
|          |         |vkopana.                                  |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45° in sive barve kritin.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|SU-03     |SKj      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 + Po, klet mora biti v celoti |
|          |         |vkopana.                                  |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45° in sive barve kritin.                 |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Sv.       |PO       |– Parkirišče spodnje postaje smučišča     |
|Lenart    |         |Stari vrh.                                |
|SV-02     |         |– Ohranja naj se obrežna vegetacija.      |
|          |         |– Brežine in struge potoka naj se ne      |
|          |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno). V strugo potoka naj se ne     |
|          |         |odlagajo nikakršni materiali.             |
|          |         |– Ozelenitev robu parkirišča.             |
+----------+---------+------------------------------------------+
|SV-03     |BT       |– Območje spodnje postaje smučišča Stari  |
|          |         |vrh.                                      |
|          |         |– V območje naravnih vrednot naj se ne    |
|          |         |posega z gradbenimi deli.                 |
|          |         |– Ohranja naj se obrežna vegetacija.      |
|          |         |– Brežine in struge potoka naj se ne      |
|          |         |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače   |
|          |         |preoblikujejo (poseganje vanje ni         |
|          |         |dovoljeno).                               |
|          |         |– V strugo potoka naj se ne odlagajo      |
|          |         |nikakršni materiali.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Sv.       |LN       |– Končna sanacija območja brez            |
|Ožbolt    |         |izkoriščanja mineralnih surovin.          |
|SŽ-01     |         |                                          |
|SŽ-02     |         |                                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Trnje     |O        |– Dovoljena gradnja objektov okoljske     |
|TR-01     |         |infrastrukture.                           |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Vešter    |LN       |– Končna sanacija območja brez            |
|VE-01     |         |izkoriščanja mineralnih surovin.          |
|VE-02     |         |                                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Vincarje  |LN       |– Končna sanacija območja brez            |
|VI-01     |         |izkoriščanja mineralnih surovin.          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Visoko    |BT       |– Predvideni OPPN.                        |
|pri       |         |– Območje obstoječega dvorca.             |
|Poljanah  |         |– Do izdelave OPPN so možne le parterne   |
|VP-01/01  |         |ureditve ter posegi v dvorec po projektih,|
|          |         |za katere je bilo pridobljeno             |
|          |         |kulturnovarstveno soglasje.               |
|          |         |– Urejanje dostopnih cest in sprehajalnih |
|          |         |poti.                                     |
|          |         |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje|
|          |         |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati |
|          |         |strokovne podlage (v katere morajo biti   |
|          |         |vključena izhodišča varstva kulturnega    |
|          |         |spomenika), ki bodo v celoti rešile       |
|          |         |ureditev prometne infrastrukture. V       |
|          |         |strokovnih podlagah se z okoljskega,      |
|          |         |prostorskega, funkcionalnega in           |
|          |         |ekonomskega vidika preveri več variant    |
|          |         |cestnega dostopa do dvorca, med njimi     |
|          |         |varianta na mestu nekdanjega mostu ter    |
|          |         |varianta na skrajnem zahodnem delu        |
|          |         |območja. Strokovne podlage za ureditev    |
|          |         |prometa in gospodarske javne              |
|          |         |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – |
|          |         |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno      |
|          |         |območje, ki ga zajemata enoti urejanja    |
|          |         |prostora VP-01 in VP-02 skupaj.           |
|          |         |– Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti |
|          |         |izdano pred izdajo uporabnega dovoljenja  |
|          |         |za namestitvene objekte v EUP VP-01/03 ali|
|          |         |sočasno z njim. Predhodno mora biti       |
|          |         |izvedena prometna infrastruktura, skladno |
|          |         |s potrjeno strokovno podlago.             |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-01/02  |ZS       |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Do njegove izdelave so možne le parterne|
|          |         |ureditve po projektih, za katere je bilo  |
|          |         |pridobljeno kulturnovarstveno soglasje,   |
|          |         |ter prenova grobnice po projektih, za     |
|          |         |katere je bilo pridobljeno                |
|          |         |kulturnovarstveno soglasje. Dopustna je   |
|          |         |ureditev dostopne poti do grobnice v      |
|          |         |enakem obsegu in materialu.               |
|          |         |– Ureditev teniškega igrišča le kot prikaz|
|          |         |nekdanjega igranja tenisa, sodobno igrišče|
|          |         |z varovalno mrežasto ograjo ni dovoljeno. |
|          |         |Poligon za konje naj se postavlja v času  |
|          |         |prireditve na travniku hipodroma.         |
|          |         |– Dovoljena ureditev kasaške proge in     |
|          |         |sprehajalnih poti.                        |
|          |         |– Obstoječa povezava z zaledjem se        |
|          |         |ohranja, zagotovi se prehodnost območja za|
|          |         |peš in kolesarski promet ter kmetijsko-   |
|          |         |gozdarsko mehanizacijo.                   |
|          |         |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje|
|          |         |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati |
|          |         |strokovne podlage (v katere morajo biti   |
|          |         |vključena izhodišča varstva kulturnega    |
|          |         |spomenika), ki bodo v celoti rešile       |
|          |         |ureditev prometne infrastrukture. V       |
|          |         |strokovnih podlagah se z okoljskega,      |
|          |         |prostorskega, funkcionalnega in           |
|          |         |ekonomskega vidika preveri več variant    |
|          |         |cestnega dostopa do dvorca, med njimi     |
|          |         |varianta na mestu nekdanjega mostu ter    |
|          |         |varianta na skrajnem zahodnem delu        |
|          |         |območja. Strokovne podlage za ureditev    |
|          |         |prometa in gospodarske javne              |
|          |         |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – |
|          |         |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno      |
|          |         |območje, ki ga zajemata enoti urejanja    |
|          |         |prostora VP-01 in VP-02 skupaj.           |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-01/03  |BT       |– Predvideni OPPN.                        |
|          |         |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje|
|          |         |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati |
|          |         |strokovne podlage (v katere morajo biti   |
|          |         |vključena izhodišča varstva kulturnega    |
|          |         |spomenika), ki bodo v celoti rešile       |
|          |         |ureditev prometne infrastrukture. V       |
|          |         |strokovnih podlagah se z okoljskega,      |
|          |         |prostorskega, funkcionalnega in           |
|          |         |ekonomskega vidika preveri več variant    |
|          |         |cestnega dostopa do dvorca, med njimi     |
|          |         |varianta na mestu nekdanjega mostu ter    |
|          |         |varianta na skrajnem zahodnem delu        |
|          |         |območja. Strokovne podlage za ureditev    |
|          |         |prometa in gospodarske javne              |
|          |         |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – |
|          |         |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno      |
|          |         |območje, ki ga zajemata enoti urejanja    |
|          |         |prostora VP-01 in VP-02 skupaj.           |
|          |         |– Vzdržna umestitev več manjših           |
|          |         |namestitvenih objektov, ki so nevsiljivo  |
|          |         |umeščeni v gozdni rob kompleksa v obliki  |
|          |         |manjših, sonaravno grajenih objektov.     |
|          |         |Maks. dovoljena višina objektov: P.       |
|          |         |Dostopi se lahko zagotovijo iz zaledja    |
|          |         |bližnjega Vrtovčevega doma. Navedeno      |
|          |         |območje ne sme posegati v vplivno območje |
|          |         |grobnice z dostopom do grobnice.          |
|          |         |– Objekte se zgradi tako, da so zakriti za|
|          |         |zeleno kuliso (gozdna kulisa).            |
|          |         |– Objekti se razpršijo v gozdnem okolju – |
|          |         |med posameznimi objekti se ohranjajo      |
|          |         |drevesa.                                  |
|          |         |– Lega objektov vzporedno z robom gozda.  |
|          |         |– Investitor izgradnje območja je dolžan  |
|          |         |na svoje stroške na novo urediti del      |
|          |         |Gozdne učne poti Visoko, ki bo ob gradnji |
|          |         |prizadeta.                                |
|          |         |– Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti |
|          |         |izdano pred izdajo uporabnega dovoljenja  |
|          |         |za namestitvene objekte ali sočasno z     |
|          |         |njim. Predhodno mora biti izvedena        |
|          |         |prometna infrastruktura, skladno s        |
|          |         |potrjeno strokovno podlago.               |
|          |         |– Čiščenje komunalne odpadne vode         |
|          |         |predvideti v mali komunalni čistilni      |
|          |         |napravi z iztokom v Poljansko Soro.       |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-02     |A 475    |– Do izdelave potrjene celovite idejne    |
|          |         |rešitve (strokovne podlage) s strani      |
|          |         |nosilca urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občine      |
|          |         |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so  |
|          |         |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na      |
|          |         |podlagi splošnih določb OPN za namensko   |
|          |         |rabo A, ter z njimi soglašata pristojni   |
|          |         |nosilec urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občina      |
|          |         |Škofja Loka ter so tudi v skladu z        |
|          |         |veljavno zakonodajo.                      |
|          |         |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na |
|          |         |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne  |
|          |         |vrednote, kar ne velja za obstoječe       |
|          |         |objekte MHE, lokacije, kjer so v          |
|          |         |preteklosti stali mlini, žage ali kovačije|
|          |         |ter objekte MHE v gradnji.                |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-02     |A 476    |– Do izdelave potrjene celovite idejne    |
|          |         |rešitve (strokovne podlage) s strani      |
|          |         |nosilca urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občine      |
|          |         |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so  |
|          |         |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na      |
|          |         |podlagi splošnih določb OPN za namensko   |
|          |         |rabo A, ter z njimi soglašata pristojni   |
|          |         |nosilec urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občina      |
|          |         |Škofja Loka ter so tudi v skladu z        |
|          |         |veljavno zakonodajo.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-02     |K1, K2,  |– Do izdelave potrjene celovite idejne    |
|          |G        |rešitve (strokovne podlage) s strani      |
|          |         |nosilca urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občine      |
|          |         |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 je  |
|          |         |dovoljena gradnja gospodarske javne       |
|          |         |infrastrukture, s čimer soglašata         |
|          |         |pristojni nosilec urejanja prostora s     |
|          |         |področja varstva kulturne dediščine in    |
|          |         |Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z |
|          |         |veljavno zakonodajo.                      |
|          |         |– Nezahtevne in enostavne objekte, ki niso|
|          |         |opredeljeni kot javna gospodarska         |
|          |         |infrastruktura, je dovoljeno graditi le na|
|          |         |mestih in v velikosti, kot jih predvideva |
|          |         |potrjena celovita idejna rešitev          |
|          |         |(strokovna podlaga) za območji VP-01 IN   |
|          |         |VP-02                                     |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-02     |VC       |– Do izdelave potrjene celovite idejne    |
|          |         |rešitve (strokovne podlage) s strani      |
|          |         |nosilca urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občine      |
|          |         |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so  |
|          |         |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na      |
|          |         |podlagi splošnih določb OPN za namensko   |
|          |         |rabo VC, ter z njimi soglašata pristojni  |
|          |         |nosilec urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občina      |
|          |         |Škofja Loka ter so tudi v skladu z        |
|          |         |veljavno zakonodajo.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|VP-02/01  |O        |– Do izdelave potrjene celovite idejne    |
|VP-02/02  |         |rešitve (strokovne podlage) s strani      |
|VP-02/03  |         |nosilca urejanja prostora s področja      |
|VP-02/04  |         |varstva kulturne dediščine in Občine      |
|          |         |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so  |
|          |         |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na      |
|          |         |podlagi splošnih določb OPN za namensko   |
|          |         |rabo O, ter z njimi soglašata pristojni   |
|          |         |nosilec urejanja prostora s področja      |
|          |         |varstva kulturne dediščine in Občina      |
|          |         |Škofja Loka ter so tudi v skladu z        |
|          |         |veljavno zakonodajo.                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|Zminec    |SK       |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|ZM-02     |         |(K) + P + 1 + Po.                         |
|          |         |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do  |
|          |         |45°.                                      |
+----------+---------+------------------------------------------+
|ZM-03     |SKk      |– Dovoljena je gradnja nestanovanjskih    |
|ZM-04     |         |kmetijskih objektov in pomožnih kmetijsko-|
|          |         |gozdarskih objektov. Oblikovanost objektov|
|          |         |podolgovata, razmerje tlorisnega gabarita |
|          |         |najmanj 1:1,6, smer slemena pravokotno na |
|          |         |državno cesto.                            |
|          |         |– Dovoljeni nakloni strešin od 40° do 45°.|
|          |         |– Zatrepi objektov morajo biti obloženi z |
|          |         |lesom.                                    |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do  |
|          |         |(K) + P + 1 M.                            |
+----------+---------+------------------------------------------+
|ZM-05     |SSa      |– Dovoljeni višinski gabarit objektov tipa|
|          |         |a: največ (K) + P + 1 M, smer slemena mora|
|          |         |biti pravokotna na obe cesti.             |
+----------+---------+------------------------------------------+
|ZM-08/01  |SK       |– Širitve obstoječega proizvodnega objekta|
|          |         |niso dovoljene.                           |
|          |         |– Dovoljeni višinski gabarit objektov tipa|
|          |         |a (K) + P + 1 M.                          |
+----------+---------+------------------------------------------+
|ZM-10     |K1       |– Na območju je dovoljeno občasno         |
|          |         |šotorjenje.                               |
+----------+---------+------------------------------------------+
110. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enote odprtega prostora na območjih krajin KE)
Območja enot odprtega prostora obsegajo preplet več podrobnejših namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A, A(CDc), A(CDi), A(SKk), A(BT) in posamezna stavbišča razpršene gradnje.
+----------------+----------------------------------------------+
|Pobočja nad     |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|dolino          |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|Bukovščice      |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|KE-01           |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Priporočila in usmeritve:                   |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepoved golosekov in pazljivo      |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in |
|                |vrhovi se varujejo pred posegi. Ohranja se    |
|                |značilna podoba hribovite krajine s pretežno  |
|                |bukovimi gozdovi in gosto razporejenimi celki |
|                |z obsežnimi travniki in pašniki ter           |
|                |travniškimi sadovnjaki.                       |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina          |– Vse posege v vodotoke se izvaja sonaravno.  |
|Bukovščice      |Ohranja ter bogati se obvodni vegetacijski    |
|KE-02           |pas. Tehnične in toge ureditve v bližini      |
|KE-03           |naselij Bukovščica in Knape se dolgoročno     |
|KE-04           |sanira in ureja v smeri sonaravnih ureditev.  |
|KE-05           |                                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Območje         |– Dovoljena je ureditev sankaške proge na     |
|Hrastnika       |trasi gozdne ceste. Možna postavitev začasnih |
|KE-06           |objektov v času zimske sezone (montažna       |
|                |sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni  |
|                |šotor).                                       |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepoved golosekov in pazljivo      |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in |
|                |vrhovi se varujejo pred posegi (vodenje       |
|                |nadzemnih električnih vodov ni dovoljeno).    |
|                |Ohranja se značilna podoba hribovite gozdne   |
|                |krajine, porasle z bukovim gozdom, kjer se    |
|                |mestoma umeščajo celki.                       |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina spodnje  |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|Selške Sore     |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|KE-07           |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|                |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|                |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev.                                      |
|                |– Ureditev tekaških prog in smučarskih        |
|                |tekaških prog.                                |
|                |– Ohranja se naravna struktura dna vodotokov  |
|                |kot tudi bregovi vodotokov in obrežne         |
|                |vegetacije. Pri posegih v strugo in pri       |
|                |izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna |
|                |vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem|
|                |drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh|
|                |straneh struge. Drevesna in grmovna obrežna   |
|                |vegetacija naj se ne odstranjujeta. Na        |
|                |območjih, kjer je obrežna vegetacija          |
|                |odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone|
|                |grmovne vrste.                                |
|                |– Poplavna površina Selške Sore in predvidena |
|                |retencijska površina suhega zadrževalnika na  |
|                |Bukovškem polju (med Bukovico in Veštrom) se  |
|                |varujeta pred posegi.                         |
|                |– Varuje se obstoječi obrežni vegetacijski pas|
|                |ob Selški Sori, na predelih brez              |
|                |vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi       |
|                |zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo|
|                |Selške Sore naj se ne posega. Dejavnosti in   |
|                |posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki         |
|                |zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne       |
|                |vrednote.                                     |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Zaželeno je oblikovanje piknik prostorov    |
|                |(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih     |
|                |dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne |
|                |infrastrukture in parkirišč.                  |
|                |– Ob prenovi obstoječih objektov se ob        |
|                |morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom    |
|                |prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave.   |
|                |– Če se na podstrehah posameznega objekta     |
|                |zbirajo breje in doječe samice netopirjev s   |
|                |svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v    |
|                |času od začetka aprila do konca septembra.    |
|                |– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo     |
|                |netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki     |
|                |zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na       |
|                |lokaciji (preletne odprtine, notranje         |
|                |strukture).                                   |
|                |– Ohranja se koridorska povezanost med kotišči|
|                |netopirjev ter med njihovimi prehranjevalnimi |
|                |habitati (obrečni prostor, intenzivni         |
|                |sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)          |
|                |– Za osvetlitev zunanjih površin naj se       |
|                |uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV-      |
|                |spektru in čim manj svetijo v modrem delu     |
|                |spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).|
|                |Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o  |
|                |mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja   |
|                |okolja.                                       |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina potoka   |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|Luša            |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|KE-08           |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega   |
|                |rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina   |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Ureditev tekaških prog in smučarskih        |
|                |tekaških prog. Možna postavitev začasnih      |
|                |objektov v času zimskih prireditev (montažna  |
|                |sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni  |
|                |šotor).                                       |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Poplavne površine potoka Luša in retencijske|
|                |površine suhega zadrževalnika dolvodno od Sp. |
|                |Luše oziroma od kmetije Ambruš se varujejo    |
|                |pred posegi.                                  |
|                |– Urejanje vodotokov naj se izvaja s          |
|                |sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravno|
|                |morfologijo struge.                           |
+----------------+----------------------------------------------+
|Smučišče Stari  |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|vrh             |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|KE-09           |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega   |
|                |rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina   |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Ureditev otroškega igrišča za vse starostne |
|                |skupine, izvedenega tako, da je uporabno tudi |
|                |pozimi. Dopustni objekti in naprave za        |
|                |delovanje žičnic (strojnice, nosilni stebri   |
|                |vlečnice) in spremljevalni objekti            |
|                |(informacijska pisarna, spremljevalni         |
|                |gostinski objekti, sanitarije) na območjih    |
|                |podrobne namenske rabe BT in A.               |
|                |– Dovoljena ureditev zasneževanja in za to    |
|                |potrebna komunalna infrastruktura.            |
|                |– Uredi ali dogradi se smučišča, tekaške in   |
|                |sankaške proge.                               |
|                |– Dovoljena postavitev začasnih objektov v    |
|                |času zimske sezone (montažna sanitarna enota, |
|                |večnamenski kiosk, montažni šotor, začasna    |
|                |tribuna za gledalce na prostem).              |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepoved golosekov in pazljivo      |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– V območje naravnih vrednot (Črnovški potok, |
|                |Črnovški potok – slapišče) naj se ne posega z |
|                |gradbenimi deli. Brežine in struge potoka naj |
|                |se ne zasipavajo.                             |
+----------------+----------------------------------------------+
|Pobočja nad     |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|dolino potoka   |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|Luša            |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|KE-10           |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega   |
|                |rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina   |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepovedi golosekov in pazljivo     |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije na |
|                |širšem območju Starega vrha (pohodništvo, tek |
|                |na smučeh).                                   |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Na območju podrobnejše namenske rabe E      |
|                |dovoljena gradnja strojnice v okviru male     |
|                |hidroelektrarne.                              |
+----------------+----------------------------------------------+
|Lubnik          |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|KE-11           |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|                |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega   |
|                |rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina   |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Okolice jam Brezence na Malem Lubniku, Jama |
|                |v Vincarški grapi, Kevdrc na Lubniku in       |
|                |Lubniške jame se ne osvetljuje, da se ne      |
|                |ogrozi življenjskega prostora netopirjev.     |
|                |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se        |
|                |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila      |
|                |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe |
|                |nad vodoravnico. Svetila naj imajo po možnosti|
|                |vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop.     |
|                |– Ureditev rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje po poljskih poteh.                  |
|                |– Ureditve rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje naj bodo čim bolj naravnega izgleda |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Območje je relativno strmo in na delu       |
|                |območja erozijsko labilno, zato se varujejo   |
|                |sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov |
|                |in pazljivo načrtovanje novih gozdnih         |
|                |prometnic).                                   |
+----------------+----------------------------------------------+
|Križna Gora     |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|območje         |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|dediščinske     |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|kulturne krajine|MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|KE-12           |– Ureditev konjeniških poti.                  |
|KE-13           |– Območje cerkve sv. Križa: neporaslo in vidno|
|                |izpostavljeno pobočje se varuje pred posegi.  |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepoved golosekov in pazljivo      |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– Sanirajo se območja opuščenih kamnolomov.   |
|                |– Struge hudourniških potokov in njihovih     |
|                |brežin naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali   |
|                |kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni|
|                |dovoljeno). V struge potokov naj se ne        |
|                |odlagajo nikakršni materiali. Pred posegi se  |
|                |varujejo planirane retencijske površine suhih |
|                |zadrževalnikov na Moškrinskem in Virroškem    |
|                |potoku.                                       |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Okolica jame Sluhov brezen se ne osvetljuje,|
|                |da se ne ogrozi življenjskega prostora        |
|                |netopirjev.                                   |
|                |– Ob vodotokih se mora ohranjati lesna obrežna|
|                |zarast.                                       |
|                |– Pri morebitnih posegih v gozd naj se ponovno|
|                |vzpostavi gozdni rob. Pravilno oblikovan      |
|                |gozdni rob je širok eno povprečno višino      |
|                |dreves, stopničast in večslojen, v njem so    |
|                |drevesa različne velikosti. Poraščen naj bo z |
|                |različno visokim in gostim grmovjem. Zaželeno |
|                |je plodonosno drevje in grmovje. Gozdni rob je|
|                |treba obnavljati.                             |
+----------------+----------------------------------------------+
|Gričevnato      |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|obrobje Sorškega|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|polja           |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|KE-14           |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Ureditev tekaških prog in smučarskih        |
|                |tekaških prog, konjeniških poti, učnih poti in|
|                |drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje|
|                |po poljskih poteh.                            |
|                |– Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje     |
|                |vodotokov in obvodne vegetacije. Brežine in   |
|                |struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo|
|                |ali kako drugače preoblikujejo (poseganje     |
|                |vanje ni dovoljeno). Ohranjajo se mokrotni    |
|                |habitati ob vodotokih.                        |
|                |– Urejanje vodotokov naj se izvaja s          |
|                |sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje|
|                |ali vzpostavitev naravne rečne dinamike in s  |
|                |tem ohranjajo naravno morfologijo struge.     |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dobrave         |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|KE-15           |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Ureditev tekaških prog in smučarskih        |
|                |tekaških prog, konjeniških poti, učnih poti in|
|                |drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje|
|                |po poljskih poteh.                            |
|                |– Možna postavitev začasnih objektov v času   |
|                |prireditev (montažna sanitarna enota,         |
|                |večnamenski kiosk, montažni šotor).           |
|                |– Ohranjata se naravna morfologija vodotokov  |
|                |ter kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in |
|                |obvodne vegetacije.                           |
|                |– Varujejo se ostanki nižinskega gozda.       |
|                |– Pri načrtovanju območij turizma in          |
|                |rekreacije se zagotavljata varstvo naravnih   |
|                |vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|                |Spodbujajo se razvoj trajnostnih oblik        |
|                |rekreacije (izletništvo, kolesarstvo) ter     |
|                |dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi       |
|                |danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske |
|                |infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v  |
|                |poselitvenih območjih.                        |
|                |– Načrtovanje prostorskih ureditev in         |
|                |dejavnosti na območju voda ter obvodnih       |
|                |zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske    |
|                |raznovrstnosti. Na območju Dobrav se ohranja  |
|                |obstoječi hidrološki režim. Ohranjajo se      |
|                |majhni vodni in močvirni biotopi (mlake, luže)|
|                |v gozdu in na gozdnem robu.                   |
+----------------+----------------------------------------------+
|                |– Ohranjajo se travnate površine ob vodotokih.|
|                |Preprečuje se intenzivna raba vlažnih         |
|                |travnikov in v zvezi s tem povezane           |
|                |melioracije.                                  |
|                |– Zaželen je razvoj v smeri ekološkega in     |
|                |izobraževalnega turizma (ureditev naravoslovne|
|                |učne poti itd.), pri čemer naj se ohranjata   |
|                |obstoječe stanje in raba.                     |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov   |
|                |(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih     |
|                |dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne |
|                |infrastrukture in parkirišč.                  |
|                |– Ohranjajo se gozdni rob in visokodebelni    |
|                |sadovnjaki (posamezna drevesa).               |
|                |– Za osvetlitev zunanjih površin naj se       |
|                |uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV-      |
|                |spektru in čim manj svetijo v modrem delu     |
|                |spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).|
|                |Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o  |
|                |mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja   |
|                |okolja.                                       |
|                |– Vsi obstoječi objekti se morajo priključiti |
|                |na skupno ali individualno malo čistilno      |
|                |napravo.                                      |
+----------------+----------------------------------------------+
|Sorško polje    |– Dovoljene so oblike pomožnih kmetijsko-     |
|KE-16           |gozdarskih objektov z razmerji in materiali,  |
|                |ki so tradicionalni na teh območjih.          |
|                |– Dovoljena je raba teh objektov v skladu z   |
|                |njihovo namembnostjo.                         |
|                |– Ureditev tekaških in smučarskih tekaških    |
|                |prog, učnih poti in drugih rekreativnih poti  |
|                |za pešce in kolesarje, ki naj se vodijo po že |
|                |obstoječih poljskih poteh.                    |
|                |– Pri izboljševalnih ukrepih (agromelioracije,|
|                |komasacije, arondacije) se zagotovi ohranjanje|
|                |značilne podolgovate drobne parcelacije       |
|                |Sorškega polja in mikroreliefnih značilnosti, |
|                |spodbuja se gradnja namakalnih sistemov.      |
|                |– Ohranjata se kar najbolj sonaravno stanje   |
|                |vodotoka Žabnica in obvodna vegetacija. Kjer  |
|                |je obvodna vegetacija revna, naj se vzpostavi |
|                |dovolj širok pas iz redko košenih travišč     |
|                |(min. 5,00 m na vsako stran). Deli struge, ki |
|                |so v togem ali tehnično urejenem koritu, se   |
|                |dolgoročno sanira na sonaraven način, ob      |
|                |vodotoku pa se vzpostavijo vegetacijski in/ali|
|                |travnati pasovi (varstvo voda, ekološka       |
|                |pestrost).                                    |
|                |– Sredi polj ob poteh in znamenjih se         |
|                |ohranjajo za Sorško polje značilna osamela    |
|                |drevesa ter obstoječe živice. Ob rekreacijskih|
|                |poteh skozi kmetijsko krajino se spodbuja     |
|                |zasajanje novih posameznih dreves.            |
|                |– Pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest |
|                |in poti ter drugih gradbenih posegih se       |
|                |zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih      |
|                |površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti.|
|                |– Veljavni OPPN: Odlok o ureditvenem načrtu za|
|                |širitev gramoznice Reteče (Uradni list RS, št.|
|                |92/02). Ojezerjeni del gramoznice, kjer se je |
|                |razvil kvaliteten sekundarni biotop. Območje  |
|                |se zaščiti z varnostnimi nasipi višine najmanj|
|                |1,20 m, ki se jih zasadi z gosto neprehodno   |
|                |vegetacijo.                                   |
+----------------+----------------------------------------------+
|Terasasti svet  |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|ob Sori         |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|KE-17           |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Ureditev tekaških in smučarskih tekaških    |
|                |prog, učnih poti in drugih rekreativnih poti  |
|                |za pešce in kolesarje. Rekreacijske poti skozi|
|                |to območje naj se načeloma vzpostavlja po že  |
|                |obstoječih poteh.                             |
|                |– Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov   |
|                |(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih     |
|                |dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne |
|                |infrastrukture in parkirišč.                  |
|                |– Struga in brežine Sore naj se v največji    |
|                |možni meri ohranijo v naravnem stanju. Brežina|
|                |naj se ne utrjuje ali kakorkoli spreminja.    |
|                |Brežine in struge vodotoka naj se ne          |
|                |zasipavajo ali nasipavajo. V strugo vodotoka  |
|                |naj se ne odlagajo nikakršni materiali. Prav  |
|                |tako se v strugo in brežine vodotoka ne posega|
|                |z mehanskimi posegi, razen v delih, kjer je to|
|                |nujno potrebno. V tem primeru naj se posegi   |
|                |omejijo na najmanjšo možno mero.              |
|                |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s     |
|                |sekanjem, obsekovanjem, redčenjem, zasajanjem |
|                |ipd., razen v delih, kjer je to nujno         |
|                |potrebno, saj se lahko s tem bistveno         |
|                |spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Posegi|
|                |v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno|
|                |mero. Na brežinah naj se ohranja obvodna      |
|                |vegetacija, ki stabilizira brežine in         |
|                |zmanjšuje učinke erozije. Po izvedbi del naj  |
|                |se vse prizadete površine zasadijo z avtohtono|
|                |vegetacijo.                                   |
|                |– Gozdne površine naj se ohranjajo v          |
|                |obstoječem stanju. Obrečno vrbovje, jelševje  |
|                |in jesenovje (mehkolesne loke) ter gabrovja   |
|                |naj se ne poškodujejo; drevesa naj se         |
|                |ohranjajo v obstoječem stanju.                |
|                |– Ohranijo naj se mokrotne travnate površine  |
|                |ob vodotoku – zato je potrebno preprečevanje  |
|                |intenzivne rabe vlažnih travnikov in s tem    |
|                |povezanih melioracij.                         |
|                |– Ob vodotokih naj se varuje obstoječi obrežni|
|                |vegetacijski pas, na predelih brez            |
|                |vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi       |
|                |zaščitni vegetacijski pas. Takšni pasovi bi   |
|                |morali segati vsaj 15,00 metrov od zgornjega  |
|                |roba brežine ob Sori ter vsaj 5,00 m od       |
|                |zgornjega roba brežine na drugih vodotokih.   |
|                |– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v    |
|                |odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti    |
|                |naravne vrednote.                             |
|                |– Načrtovanje prostorskih ureditev in         |
|                |dejavnosti na območju voda in obvodnih        |
|                |zemljiščih naj zagotavljajo ohranjanje biotske|
|                |raznovrstnosti z ohranjanjem pestrosti        |
|                |habitatnih tipov. Ohranjajo se poplavni gozd, |
|                |mokrotni travniki in prodišča ob Sori. V širši|
|                |okolici se posegi, ki bi spremenili hidrološke|
|                |značilnosti tal, ne izvajajo.                 |
|                |– Varujejo se poplavne površine vodotoka.     |
|                |Obseg poplavnih območij ali odtočnih režimov  |
|                |se ne spreminja, kadar pa je treba, se        |
|                |zagotovi nadomestitev teh površin.            |
|                |– Prepreči naj se kakršnokoli onesnaženje     |
|                |vode, struge in brežin vodotoka Sora.         |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Strma pobočja   |– Okolica jame v Puštalu se ne osvetljuje, da |
|nad Soro        |se ne ogrozi življenjskega prostora           |
|KE-18           |netopirjev.                                   |
|                |– Ureditev rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje po poljskih poteh.                  |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov).|
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina potoka   |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|Hrastnica       |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|KE-19           |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Urejanje vodotokov naj se izvaja s          |
|                |sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravna|
|                |morfologija struge.                           |
|                |– Ureditev rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje po poljskih poteh.                  |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
|                |– Okolica opuščenega rudnika v Hrastniški     |
|                |grapi se ne osvetljuje, da se ne ogrozi       |
|                |življenjskega prostora netopirjev.            |
+----------------+----------------------------------------------+
|Samotne kmetije |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|in zaselki na   |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|hribovju nad    |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|dolino Hrastnice|MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|KE-20           |– Možna ureditev manjših smučišč. Možna       |
|                |postavitev začasnih objektov v času zimskih   |
|                |prireditev (montažna vlečnica, montažna       |
|                |sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni  |
|                |šotor).                                       |
|                |– Ureditev rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje po poljskih poteh.                  |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Bodoveljska     |– Dovoljeni objekti in ureditve:              |
|grapa           |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|KE-21           |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|                |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev.                                      |
|                |– Maks. tlorisni gabarit posameznega          |
|                |rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Območje je strmo, močno razbrazdano in      |
|                |erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene |
|                |gozdne površine (prepoved golosekov in        |
|                |pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic  |
|                |ter rekreacijskih poti).                      |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Možna ureditev manjših smučišč. Možna       |
|                |postavitev začasnih objektov v času zimskih   |
|                |prireditev (montažna sanitarna enota,         |
|                |večnamenski kiosk, montažni šotor).           |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina          |– Dovoljeni objekti in ureditve:              |
|Bodoveljske     |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|grape           |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|KE-22           |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|KE-23           |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev.                                      |
|                |– Maks. tlorisni gabarit posameznega          |
|                |rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Območje je strmo, močno razbrazdano in      |
|                |erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene |
|                |gozdne površine (prepoved golosekov in        |
|                |pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic  |
|                |ter rekreacijskih poti).                      |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Urejanje vodotokov naj se izvaja s          |
|                |sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravna|
|                |morfologija struge.                           |
|                |– Ureditev rekreativnih poti za pešce in      |
|                |kolesarje po poljskih poteh.                  |
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.).                                        |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dolina Poljanske|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|Sore            |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|KE-24           |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|KE-25           |MHE, lokacije, kjer so v preteklosti stali    |
|KE-26           |mlini, žage ali kovačije ter objekte MHE v    |
|KE-27           |gradnji.                                      |
|KE-28           |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|                |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|                |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev.                                      |
|                |– Pri prenovi starih objektov in drugih       |
|                |posegih v prostor je treba paziti, da se ne   |
|                |ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega  |
|                |prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, |
|                |jame).                                        |
|                |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se        |
|                |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila      |
|                |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe |
|                |nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po |
|                |možnosti vgrajen senzor za samodejni          |
|                |vklop/izklop.                                 |
|                |– Ureditev tekaških prog in smučarskih        |
|                |tekaških prog. Možna postavitev začasnih      |
|                |objektov v času zimskih prireditev (montažna  |
|                |sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni  |
|                |šotor).                                       |
|                |– Urejanje vodotokov naj se izvaja s          |
|                |sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje|
|                |ali vzpostavitev naravne rečne dinamike in s  |
|                |tem ohranjajo naravno morfologijo struge. V   |
|                |brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne    |
|                |posega. Ohranijo naj se naravne plitvine in   |
|                |prelivi v matično strugo ter prehodnost struge|
|                |za živali. V smeri sonaravnih ureditev naj se |
|                |sanira obstoječ razvrednoten vodni in obvodni |
|                |svet (npr. regulacije).                       |
|                |– Varuje se obstoječi obrežni vegetacijski pas|
|                |ob Poljanski Sori, na predelih brez           |
|                |vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi       |
|                |zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo|
|                |Poljanske Sore naj se ne posega. Dejavnosti in|
|                |posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki         |
|                |zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne       |
|                |vrednote.                                     |
|                |– Pred posegi se varuje poplavne površine     |
|                |Poljanske Sore (skoraj cela dolina) in        |
|                |predvidene retencijske površine suhega        |
|                |zadrževalnika med Gabrkom in samotno kmetijo  |
|                |Šefart.                                       |
+----------------+----------------------------------------------+
|                |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in     |
|                |ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda  |
|                |(raba čim manj obdelanih naravnih materialov  |
|                |itd.)                                         |
|                |– Oblikovanje piknik prostorov (ureditev      |
|                |kurišč) in drugih rekreacijskih dejavnosti v  |
|                |naravi ob vodotoku je dovoljeno brez gradnje  |
|                |komunalne infrastrukture in parkirišč.        |
|                |– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo    |
|                |izven drstitvenega obdobja rib, značilnih za  |
|                |to območje (od začetka oktobra do konca       |
|                |junija).                                      |
|                |– Ob vodotokih se ohranja lesna obrežna       |
|                |zarast.                                       |
|                |– Preprečujeta se onesnaževanje vodotokov iz  |
|                |razpršenih in točkovnih virov ter spiranje    |
|                |snovi s površine cest, parkirišč in kmetijskih|
|                |površin. Vsi obstoječi objekti se morajo      |
|                |priključiti na skupno ali individualno malo   |
|                |čistilno napravo.                             |
+----------------+----------------------------------------------+
|Območje Gabrška |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|Gora – Sopotnica|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|KE-29           |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega   |
|                |rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina   |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
|                |– Možna ureditev manjših smučišč. Možna       |
|                |postavitev začasnih objektov v času zimskih   |
|                |prireditev (montažne prenosne vlečnice,       |
|                |montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk,  |
|                |montažni šotor).                              |
|                |– Območje je relativno strmo in erozijsko     |
|                |labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne    |
|                |površine (prepoved golosekov in pazljivo      |
|                |načrtovanje novih gozdnih prometnic).         |
|                |– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in |
|                |vrhovi se varujejo pred posegi. Vzdržuje se   |
|                |kulturna krajina ob grajenih dominantah.      |
|                |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se        |
|                |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila      |
|                |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe |
|                |nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po |
|                |možnosti vgrajen senzor za samodejni          |
|                |vklop/izklop.                                 |
|                |– Retencijske površine suhega zadrževalnika na|
|                |potoku Sopotniška grapa (med zaselkom Špeglič |
|                |in izlivom v ravnico ob Poljanski Sori) se    |
|                |varuje pred posegi.                           |
|                |– Ob prenovi obstoječih objektov se ob        |
|                |morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom    |
|                |prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave.   |
|                |– Pri prenovi starih objektov in drugih       |
|                |posegih v prostor je treba paziti, da se ne   |
|                |ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega  |
|                |prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, |
|                |jame).                                        |
|                |– Če se na podstrehah posameznega objekta     |
|                |zbirajo breje in doječe samice netopirjev s   |
|                |svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v    |
|                |času od začetka aprila do konca septembra.    |
|                |– Ohranja se koridorska povezanost med kotišči|
|                |netopirjev ter med njihovimi prehranjevalnimi |
|                |habitati (obrečni prostor, intenzivni         |
|                |sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)          |
|                |– Za osvetlitev zunanjih površin naj se       |
|                |uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV-      |
|                |spektru in čim manj svetijo v modrem delu     |
|                |spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).|
|                |Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o  |
|                |mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja   |
|                |okolja.                                       |
+----------------+----------------------------------------------+
|Hribovje nad    |– Dovoljeni objekti in ureditve:              |
|Visokim         |– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti |
|KE-30           |ne smejo presegati dimenzij drugih objektov   |
|                |kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem|
|                |značilnosti tradicionalnih arhitekturnih      |
|                |vzorcev.                                      |
|                |– Maks. tlorisni gabarit posameznega          |
|                |rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina |
|                |rastlinjaka pa 3,00 m.                        |
|                |– Območje je strmo, močno razbrazdano in      |
|                |erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene |
|                |gozdne površine (prepoved golosekov in        |
|                |pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic  |
|                |ter rekreacijskih poti).                      |
|                |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na     |
|                |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne      |
|                |vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte   |
|                |MHE ali objekte MHE v gradnji.                |
+----------------+----------------------------------------------+
3.4. Načini urejanja prostora
111. člen
(skupni pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti občinski podrobni prostorski načrti)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti veljavni občinski podrobni prostorski načrti (OPPN, ZN, OLN, UN, LN), veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti določajo.
(2) Na površinah v neposrednem stiku ali funkcionalni povezavi z območji veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, na katerih s tem OPN ni opredeljena priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se poleg prostorsko izvedbenih pogojev, določenih s tem odlokom, smiselno upoštevajo tudi določila OPPN glede vplivov in povezav s sosednjimi območji.
112. člen
(skupni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:
(2) Na enotah urejanja prostora, predvidenih z OPPN, je s tem odlokom lahko določena le podrobnejša namenska raba.
(3) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo posebni prostorski izvedbeni pogoji posameznih podrobnejših namenskih rab samo glede dopustnih dejavnosti ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, določeni s tem odlokom za posamezno EUP.
(4) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(5) Če se izdela občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki obsegajo tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje.
(6) Meje in podrobnejša namenska raba na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave le-tega lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture.
(7) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča ipd. v obsegu najmanj 25 % celotne površine OPPN.
(8) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.
(9) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave in postavitve ograj,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnje objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov.
(10) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele le-to vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.
113. člen
(skupni pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično opredeljeni s tem odlokom)
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen investitorski interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobremu, in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji, kadar je kapaciteta objekta več kot 30 stanovanj,
– gradnja objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 60 postelj,
– kamp nad 1,0 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev), in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,0 ha: kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta podrobne namenske rabe bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti ipd. bistveno odstopale od podrobnih izvedbenih pogojev, določenih s tem odlokom,
– graditev objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi in za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru Škofje Loke,
– urejanje širšega obvodnega prostora Sor, ki poleg varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve),
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje.
4. Prehodne, posebne in končne določbe
114. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
1. Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Uradni list RS, št. 92/03, 94/08),
2. Odlok o zazidalnem načrtu Pod Plevno (Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/81, 21/86, Uradni list RS, št. 74/06, popr. 85/10),
3. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07),
4. Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje SO Hrastnica (Uradni list RS, št. 71/01, 41/11),
5. Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04, 67/07),
6. Odlok o lokacijskem načrtu za mestni primarni plinovod (Uradni list RS, št. 7/91),
7. Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02),
8. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev centralnega pokopališča Lipica v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 83/02),
9. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko–Škofja Loka (Uradni list RS, št. 124/04),
10. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+660 m (Uradni list RS, št. 50/05),
11. Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09),
12. Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata (Uradni list RS, št. 74/06),
13. Odlok o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št. 122/06, popr. 31/10),
14. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (Uradni list RS, št. 67/07),
15. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev primarnega vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, št. 87/07),
16. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje – urejevalna celota II (Uradni list RS, št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13),
17. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kamnitnik II (Uradni list RS, št. 99/07),
18. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje I – 1. faza (Uradni list RS, št. 108/07, 14/09, popr. 85/10),
19. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 115/07, popr. 56/08),
20. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Za Kamnitnikom« v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 29/08, popr. 40/09, 60/10 in 81/12),
21. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev zbirnega mestnega kanala v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 56/08),
22. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 109/08),
23. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal (Uradni list RS, št. 110/08),
24. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev zbirnega kanala Trata (Uradni list RS, št. 110/08),
25. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter (Uradni list RS, št. 19/09),
26. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče (Uradni list RS, št. 75/09),
27. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 50/10),
28. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del vojašnice (Uradni list RS, št. 75/10),
29. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice Reteče (Uradni list RS, št. 92/02),
30. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 61/94, 67/03),
31. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 49/13).
115. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06, 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21, popr. 28/10),
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 109/07, popr. 102/10, 49/11, 46/12),
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 121/05 in 17/06, 109/07, popr. 102/10 – razveljavitev 55/12, 46/12),
4. Odlok o ureditvenem načrtu za ureditveno območje P1/7-LTH-OL Vincarje (Uradni list RS, št. 4/99, popr. 48/00, 67/01).
116. člen
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
117. člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
118. člen
(hramba OPN)
(1) OPN Občine Škofja Loka je izdelan v digitalni obliki in v analogni obliki.
(2) OPN Občine Škofja Loka se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Škofja Loka, Upravne enote Škofja Loka, in ministrstvu, pristojnem za prostor.
119. člen
(nadzor)
Nadzor nad OPN Občine Škofja Loka opravlja ministrstvo, pristojno za prostor.
120. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-1/2008
Škofja Loka, dne 20. decembra 2013
Župan
Občine Škofja Loka
mag. Miha Ješe l.r.