Št. 13-020-000578 Ob-4641/13

Na podlagi 38. in 44. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13; v nadaljevanju: ZEKom-1) direktor Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije izdaja

1. Predmet javnega razpisa 1.1 Cilji Cilji predmetnega javnega razpisa z javno dražbo so (1) pravočasna dodelitev zadostnega in ustreznega spektra, (2) spodbujanje učinkovite rabe spektra, vključno s primernim plačilom za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (3) premostitev digitalnega razkoraka in prispevanje k ciljem Evropske digitalne agende, (4) zagotovitev dostopa do sodobnih mobilnih komunikacij čim širšemu krogu prebivalstva, (5) zagotavljanje fleksibilnosti pri uporabi spektra, (6) ohranjanje in razvoj učinkovite konkurence na trgih storitev mobilnih elektronskih komunikacij, (7) spodbujanje tehnološke in storitvene nevtralnosti pri rabi spektra v skladu z okviri, ki veljajo v EU ter (8) spodbujanje naložb in razvoja. 1.2 Frekvenčni bloki, ki so predmet tega javnega razpisa Razpoložljivi spekter posameznih frekvenčnih pasov, ki so predmet tega javnega razpisa, je razdeljen na 5 MHz bloke, ki so za namene oddaje ponudb na dražbi kot loti razvrščeni v pakete različnih kategorij, pri čemer imajo loti znotraj iste kategorije primerljive tehnične in uporabne lastnosti. 1.2.1 Frekvenčni bloki v radiofrekvenčnem pasu 800 MHz Predmet javnega razpisa je šest blokov po 2 × 5 MHz (od BA01 do BA06) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu s sklepom Komisije št. 2010/267/EU, na območju Republike Slovenije v radiofrekvenčnem pasu 800 MHz za obdobje 15 let od dneva dodelitve. Natančna navedba radijskih frekvenc: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi razdeljen v tri kategorije lotov. Natančna navedba lotov po kategorijah: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1.2.2 Frekvenčni bloki v radiofrekvenčnem pasu 900 MHz Predmet javnega razpisa je sedem blokov po 2 × 5 MHz (od BB01 do BB07) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu z Odločbo Komisije št. 2009/766/ES, spremenjeno s sklepom Komisije št. 2011/251/EU, na območju Republike Slovenije, v radiofrekvenčnem pasu 900 MHz, za obdobje od 4. 1. 2016 dalje za 15 let. Natančna navedba radijskih frekvenc: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov. Natančna navedba lotov po kategorijah: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1.2.3 Frekvenčni bloki v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHz Predmet javnega razpisa je petnajst blokov po 2 × 5 MHz (od BC01 do BC15) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu z Odločbo Komisije št. 2009/766/ES, spremenjeno s sklepom Komisije št. 2011/251/EU, na območju Republike Slovenije, v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHz, za obdobje od 4. 1. 2016 dalje za 15 let. Natančna navedba radijskih frekvenc: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov. Natančna navedba lotov po kategorijah: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1.2.4 Frekvenčni bloki v radiofrekvenčnem pasu 2100 MHz Predmet javnega razpisa je en parni blok 2 × 5 MHz FDD (BD01) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu s Sklepom Komisije št. 2012/688/EU in štirje neparni bloki 1 × 5 MHz TDD (od BT01 do BT04) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu z Odločbo Komisije št. 128/1999/EC o koordinirani uvedbi mobilnih in brezžičnih sistemov tretje generacije v državah Unije, na območju Republike Slovenije, v radiofrekvenčnem pasu 2100 MHz, za obdobje od dneva dodelitve do 21. 9. 2021. Natančna navedba radijskih frekvenc: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi razdeljen v tri kategorije lotov. Natančna navedba lotov po kategorijah: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1.2.5 Frekvenčni bloki v radiofrekvenčnem pasu 2600 MHz Predmet javnega razpisa je štirinajst parnih blokov po 2 × 5 MHz (od BE01 do BE14) in deset neparnih blokov po 1 × 5 MHz (od BF01 do BF10) za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve v skladu z Odločbo Komisije št. 2008/477/ES, na območju Republike Slovenije, v radiofrekvenčnem pasu 2600 MHz, za obdobje 15 let od dneva dodelitve. Ponudniku na tem javnem razpisu, ki mu bo podeljen blok BF09, se dodeli tudi dodatni blok BF10 (2615-2620 MHz). Če sta bloka BF09 in BE01 dodeljena istemu ponudniku, lahko ta dodatni blok BF10 uporabi kot blok brez dodatnih omejitev, kot jih podrobno določa ta sklep in razpisna dokumentacija. V nasprotnem primeru se blok BF10 uporablja kot blok z dodatnimi omejitvami. Natančna navedba radijskih frekvenc: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi razdeljen v dve kategoriji lotov. Natančna navedba lotov po kategorijah: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1.3 Omejitve števila pravic uporabe radijskih frekvenc in rezervacije 1.3.1 Spektralne kape Na predmetnem javnem razpisu veljajo naslednje spektralne kape: – 2 × 30 MHz skupaj v pasovih 800 in 900 MHz, – 2 × 15 MHz v pasu 900 MHz, – 2 × 30 MHz v pasu 1800 MHz, – 2 × 105 MHz skupaj v FDD pasovih 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz, 2100 MHz in 2600 MHz, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe v spektru 2100 MHz FDD. Pogoji glede omejitev števila pravic uporabe radijskih frekvenc v obliki spektralnih kap bodo skladno z določili 51. člena ZEKom-1 navedeni tudi v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc. Navedene spektralne kape bodo upoštevane v postopkih odločanja o prenosu pravic do uporabe ali oddaje v najem po 55. členu ZEKom-1, razen v primeru tehnoloških sprememb ali spremenjenih konkurenčnih razmer, ko lahko agencija skladno s spremenjenimi okoliščinami dovoli prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem izven okvira navedenih omejitev, skladno z določili 55. člena ZEKom-1. 1.3.2 Rezervacije Dva frekvenčna bloka 2 × 5 MHz v pasu 800 MHz sta rezervirana in tako na voljo le: – ponudnikom, ki na novo vstopajo na trg elektronskih komunikacij (novi vstopniki) ali – ponudnikom, ki so obstoječi operaterji z največ 15% tržnim deležem aktivnih končnih uporabnikov javnih mobilnih storitev (obstoječi operater). Pri tem štejejo za obstoječe operaterje tisti, ki v času oddaje ponudbe na ta javni razpis že razpolagajo z odločbo ali odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc v kateremkoli frekvenčnem pasu, ki je predmet tega javnega razpisa in preko teh radijskih frekvenc zagotavljajo storitve javnih mobilnih komunikacij v Republiki Sloveniji. Za nove vstopnike štejejo vsi, ki v času oddaje ponudbe na ta javni razpis ne razpolagajo z odločbo ali odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji, v kateremkoli frekvenčnem pasu, ki je predmet tega javnega razpisa in bi preko teh radijskih frekvenc zagotavljali storitve javnih mobilnih komunikacij. V primeru povezave obstoječega operaterja iz zgornje definicije z operaterjem, ki ustreza definiciji novega vstopnika, šteje za namen tega javnega razpisa ta subjekt kot obstoječi operater. Prav tako šteje za namen tega javnega razpisa kot obstoječi operater skupina (glej poglavje C.2.4 Informacije o ponudnikovi lastniški strukturi razpisne dokumentacije) v okviru katere vsaj eden od članov ustreza zgornji definiciji obstoječega operaterja. Za določanje tržnih deležev aktivnih končnih uporabnikov javnih mobilnih storitev obstoječih operaterjev, ki oddajo ponudbo za rezervirani del spektra, se uporabljajo zadnji dostopni podatki agencije iz četrtletnega poročila o razvoju trga elektronskih komunikacij za tretje četrtletje leta 2013, to so podatki iz Q3, dostopni na spletni strani agencije: http://www.apek.si/tretje-cetrtletje-2013:-porocilo-o-razvoju-trga-elektronskih-komunikacij. Rezervirani spekter v frekvenčnem pasu 800 MHz je določen na naslednji način: – če ponudniki, ki imajo pravico draženja rezerviranega spektra, med izhodiščnimi ponudbami izrazijo skupno povpraševanje po obeh lotih 2 × 5 MHz v kategoriji A3, bo rezervacija izvedena za oba lota 2 × 5 MHz (privzeti scenarij), – če ponudniki, ki imajo pravico draženja rezerviranega spektra, med izhodiščnimi ponudbami izrazijo skupno povpraševanje po samo enem lotu 2 × 5 MHz v kategoriji A3, bo rezerviran samo en lot 2 × 5 MHz in se bo obseg lota A2, povečal na 2 × 15 MHz (alternativni scenarij 1), – če ponudniki, ki imajo pravico draženja rezerviranega spektra, med izhodiščnimi ponudbami skupno ne izrazijo povpraševanja po rezerviranem spektru, rezervacije ne bo in se bo obseg lota A2 povečal na 2 × 15 MHz, število lotov v kategoriji A1 pa se bo zvišalo iz dva na tri (alternativni scenarij 2). Določitev rezervacije spektra v frekvenčnem pasu 800 MHz (scenarija) bo dražiteljem sporočena s sklepom o izbiri dražiteljev. Pogoji glede omejitev števila in drugih pravic uporabe radijskih frekvenc v obliki spektralnih kap bodo skladno z 51. členom ZEKom-1 navedeni tudi v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc. Ponudnikom, ki bodo na javnem razpisu uspeli pridobiti rezervirani spekter v delu ali v celoti, ne bo dovoljen prenos pravice do uporabe teh radijskih frekvenc (ali oddaja pravice v najem) na subjekte, ki v času prenosa ne bodo izpolnjevali pogojev, kot veljajo za pridobitev rezerviranega spektra, pet let od dneva dodelitve. Prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc bo v tem času dovoljen le na subjekte, ki bodo v času prenosa pravic v celoti izpolnjevali pogoje za pridobitev rezerviranega spektra, kot so določeni v tem javnem razpisu. Pri tem bodo na novega imetnika prenesene tudi vse obveznosti, ki so bile prvotnemu imetniku za predmetni frekvenčni spekter naložene z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc skladno s pogoji tega javnega razpisa. Vsi prenosi pravic do uporabe radijskih frekvenc bodo poleg navedenih omejitev obravnavani tudi skladno s 55. členom ZEKom-1. 1.3.3 Omejitve pri povpraševanju v frekvenčnem spektru 2600 MHz Dražitelji, ki dražijo lote iz kategorije F (2600 MHz TDD), morajo v paketno ponudbo vključiti minimalno dva lota iz te kategorije, kar pomeni, da morajo dražitelji, ko oddajajo ponudbe za spekter v tem radiofrekvenčnem pasu, v paket vključiti najmanj dva lota iz kategorije F ali pa nobenega. Posebna obravnava lotov v kategoriji F je posledica dejstva, da bo dražitelju, ki pridobi n lotov v kategoriji F, za uporabo pod običajnimi pogoji na voljo le n-1 lotov, en lot pa bo imel omejene pogoje uporabe (kot jih podrobno določa razpisna dokumentacija). 2. Pogoji in zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponudnik 2.1 Pogoji javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa mora ponudnik: – predložiti popolno in pravilno ponudbo, ki vključuje: – Splošne informacije o ponudniku; – Izjave ponudnika; – Pooblastilo za podpis ponudbe; – Informacije o ponudnikovi lastniški strukturi; – Finančne, organizacijske in tehnične načrte glede izvedbe in upravljanja mobilnega komunikacijskega omrežja (poslovni načrt); – Imenovanje treh oseb ponudnika, ki bodo med javno dražbo pooblaščene za dajanje ponudb; – Izjava in potrdilo o plačilu zneska za resnost ponudbe; – Navedba lotov radijskih frekvenc, za katere je ponudnik zainteresiran (izhodiščna ponudba); – Izjava o predložitvi dokumentov skladno z zahtevami razpisne dokumentacije; – imeti poravnane vse zapadle obveznosti do agencije, ki niso predmet spora pred sodišči; – biti plačilno sposoben, zoper njega ne sme biti začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali prisilne likvidacije. Vse podrobnosti v zvezi z navedenimi pogoji opredeljuje razpisna dokumentacija. 2.2 Zahteve javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik Zahteve predmetnega javnega razpisa so: – varovanje zaupnosti informacij; – prepoved nedovoljenega dogovarjanja; – ohranjanje lastniške strukture ponudnika v času javnega razpisa; – dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na tem javnem razpisu: – omejitve prenosa pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem; – splošne obveznosti glede pokrivanja; – posebne obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz. 2.2.1 Varovanje zaupnosti informacij Ponudnik mora kot zaupne obravnavati vse informacije, ki jih prejme s strani agencije v okviru postopka. Predvsem ne sme sporočati vsebine in podatkov iz sklepa o izbiri dražiteljev, ali kateregakoli drugega sklepa v okviru postopka tega javnega razpisa, svojih namer glede povpraševanja po spektru ali ponudb, ki jih bo podal v okviru tega javnega razpisa ali javne dražbe. V primeru, da ponudnik ali dražitelj krši navedeno zahtevo, se ga izključi iz javnega razpisa oziroma javne dražbe. Obveznost, da se kot zaupne obravnavajo vse informacije, prejete s strani agencije, velja do izdaje pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. Zahteve glede zaupnosti veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki so bili tekom postopka javne dražbe izključeni. Tudi za te velja zaupnost obravnave informacij vse do trenutka, ko se uspešnim dražiteljem izda sklep iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. Kolikor ponudnik oziroma dražitelj krši prepoved glede zaupnosti informacij, se mu ne vrne plačanega zneska za resnost ponudbe oziroma plačane akontacije administrativnih stroškov ter že vplačanih depozitov. 2.2.2 Prepoved nedovoljenega dogovarjanja Ponudniki tekom celotnega postopka javnega razpisa ne smejo sklepati dogovorov ali delovati na kakršen koli drugi način, ki bi lahko ogrozil izvedbo postopka javnega razpisa v skladu z zahtevami tega sklepain razpisne dokumentacije. Ponudnikom je prepovedano medsebojno vzpostavljanje neposrednih ali posrednih stikov ali izmenjevanje informacij z namenom vplivanja na rezultat razpisnega postopka. Med nedovoljeno dogovarjanje oziroma delovanje med javnim razpisom sodi med drugim še posebej: – vsako usklajevanje med ponudniki, zlasti z namenom vplivanja na potek ali rezultate razpisnega postopka, – razkritje katerih koli informacij glede sodelovanja v postopku javnega razpisa, – razkritje zneskov ali strategij draženja ali drugih izjav, ki bi lahko vplivale na sodelovanje ali draženje s strani tretjih, – vse objave, ki bi lahko kakor koli razkrivale načrtovane dejavnosti v okviru razpisnega postopka, – usklajevanje draženja na javni dražbi. Ponudniki, ki bodo ta pravila kršili, bodo lahko izključeni iz nadaljnjega postopka. Zahteve glede nedovoljenega dogovarjanja veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki bodo tekom postopka javne dražbe izključeni. Kolikor ponudnik ali dražitelj krši prepoved glede nedovoljenega dogovarjanja, se mu ne vrne plačanega zneska za resnost ponudbe oziroma plačane akontacije administrativnih stroškov in že plačanih depozitov. Če se po zaključku postopka javnega razpisa oziroma po izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc s strani pristojnih organov ugotovi, da je prišlo do takih dejanj, lahko agencija začne postopek razveljavitve izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. V tem primeru se imetniku ne povrne že plačanega zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in administrativnih stroškov. 2.2.3 Ohranjanje lastniške strukture ponudnika v času javnega razpisa Ponudnik ne sme biti povezan z nobenim drugim ponudnikom prek lastništva, ki presega kontrolni delež. Za kontrolni delež se šteje lastniški delež v določeni družbi, ki presega 25%. Vsi ponudniki morajo delovati kot neodvisni subjekti. Vse oblike skupnega sodelovanja na tem javnem razpisu se obravnavajo kot pravna oseba in v postopku tega javnega razpisa kot »skupine«. Skupine lahko v postopku tega javnega razpisa oddajo zgolj eno ponudbo. Ponudba mora vsebovati tudi podatke o lastniških strukturah vseh članov skupine. Do izdaje sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1 veljajo tudi zahteve, da mora ponudnik ohraniti lastniško strukturo kot jo je navedel v svoji ponudbi na ta javni razpis in se do izdaje sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1 ne sme lastniško preoblikovati na način, ki bi predstavljal povezavo med njim in katerimkoli drugim ponudnikom ali ponudniki na tem javnem razpisu, kot je definirana v tem poglavju in poglavju C.2.4. Informacije o ponudnikovi lastniški strukturi razpisne dokumentacije. V tem primeru namreč lastniška struktura takšnega ponudnika ne bo več ustrezala njegovim navedbam v ponudbi in zahtevam iz prvih dveh odstavkov tega poglavja, zato bo izločena iz nadaljnjega postopka. V primerih namer lastniških preoblikovanj v času trajanja tega javnega razpisa, ki ne ustrezajo prej omenjenemu primeru zgoraj, bo agencija v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence presojala ustreznost takšnega preoblikovanja glede na zahteve tega javnega razpisa, pri čemer bo za namene tega javnega razpisa štela trajnejše spremembe kontrole nad podjetjem, kot so opredeljene v 10. členu Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 63/13 – ZS-K). Takšne namere lastniških preoblikovanj mora vsak ponudnik na tem javnem razpisu agenciji sporočiti nemudoma. Odločitev o ustreznosti takšnega lastniškega preoblikovanja za ta javni razpis bo ponudniku sporočena v roku 15 dni od njegove najave. Agencija sme kadarkoli med postopkom tega javnega razpisa ponudnika pozvati po poročanju njegove lastniške strukture. Vse podrobnosti v zvezi s to zahtevo podaja razpisna dokumentacija. 2.2.4 Dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na tem javnem razpisu 2.2.4.1 Prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaja pravice v najem Kot zahteve veljajo vse omejitve iz točk 1.3.1 Spektralne kape in 1.3.2 Rezervacije. tega sklepa o uvedbi javnega razpisa. 2.2.4.2 Splošne obveznosti glede pokrivanja: Ponudniki, ki bodo pridobili frekvenčni spekter v frekvenčnih pasovih pod 1 GHz, morajo komercialno omogočati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij v vsakem dodeljenem pasu pod 1 GHz, na način, da: – obstoječi operaterji in novi vstopniki, ki bodo pridobili rezervirani del spektra v 800 MHz pasu (kategorija A3) v tem pasu, zagotovijo pokrivanje: – 25% prebivalstva Republike Slovenije po enem letu, – 50% prebivalstva Republike Slovenije po dveh letih, – 75% prebivalstva Republike Slovenije po treh letih. – novi vstopniki zagotovijo pokrivanje: – 25% prebivalstva Republike Slovenije po dveh letih, – 50% prebivalstva Republike Slovenije po treh letih, – 75% prebivalstva Republike Slovenije po petih letih, pri čemer za nove vstopnike, ki bi hkrati pridobili tudi rezervirani del spektra v 800 MHz pasu (kategorija A3) v tem pasu, veljajo obveznosti iz prve alineje tega odstavka. Vse zgoraj navedene obveznosti začnejo veljati od dne, ko je ponudniku za uporabo na voljo posamezni radiofrekvenčni pas v spektru pod 1GHz. Ponudniki, ki bodo pridobili frekvenčni spekter v frekvenčnih pasovih nad 1 GHz, morajo komercialno omogočati storitve brezžičnih elektronskih komunikacij z uporabo katerega koli frekvenčnega spektra nad 1 GHz, ki jim bo dodeljen, na način, da zagotovijo pokrivanje: – 25% prebivalstva Republike Slovenije po treh letih, – 40% prebivalstva Republike Slovenije po petih letih. Vse zgoraj navedene obveznosti začnejo veljati od dne, ko je ponudniku za uporabo na voljo zadnji dodeljeni posamezni radiofrekvenčni pas v spektru nad 1 GHz. Definicijo obstoječih operaterjev in novih vstopnikov podaja poglavje 1.3.2 Rezervacije tega sklepa. Izbranim ponudnikom bodo te zahteve kot obveznosti pokrivanja vključene v njihove odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z ozirom na pridobljene radijske frekvence (51. člen ZEKom-1). Podrobnosti preverjanja izpolnjevanja teh obveznosti so navedene v razpisni dokumentaciji. Če operaterji, ki so jim izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, navedenih obveznosti ne izpolnijo, jim lahko agencija v postopku inšpekcijskega nadzora naloži odpravo ugotovljene nepravilnosti in izreče globo in/ali odvzame premoženjsko korist v prekrškovnem postopku. Agencija lahko na podlagi določbe 58. člena ZEKom-1 tudi prične s postopkom razveljavite odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. V primeru razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc se znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ne vrne. 2.2.4.3 Posebne obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz Poleg splošnih obveznosti glede pokrivanja in gradnje omrežij, bo moral ponudnik, ki bo v okviru predmetnega javnega razpisa pridobil spekter v frekvenčnem pasu 800 MHz, za katerega veljajo posebne obveznosti glede pokrivanja (iz kategorije A2), zagotoviti širokopasovne mobilne storitve bitne hitrosti z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (zunaj stavb/outdoor) vsaj 95% prebivalcem Republike Slovenije v skladu s poglavjem G.1 Izračun pokrivanja pri preverjanju posebnih obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz razpisne dokumentacije, najpozneje v 3 letih od datuma, ko mu bodo za uporabo, skladno z izdanimi odločbami o dodelitvi radijskih frekvenc, na voljo za uporabo radijske frekvence v predmetnem frekvenčnem pasu. Ponudnik bo lahko to obveznost izpolnil z uporabo katerih koli frekvenčnih pasov, ki mu bodo na voljo. Podrobnosti preverjanja izpolnjevanja obveznosti iz tega poglavja, vključno s podpoglavji, so navedene v poglavju G. Nadzor izpolnjevanja obveznosti glede pokrivanja razpisne dokumentacije. Nedoseganje zgornjih zahtev odstotkov pokrivanja prebivalstva in pokrivanja vsake od izbranih lokacij predstavlja neizpolnjevanje pogojev iz odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Če operater, ki mu je izdana odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, navedenih obveznosti ne izpolni v skladu s tehničnimi in drugimi karakteristikami, opredeljenimi v poglavju G. Nadzor izpolnjevanja obveznosti glede pokrivanja razpisne dokumentacije, mu lahko agencija v postopku inšpekcijskega nadzora naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izreče globo in/ali odvzame premoženjsko korist v prekrškovnem postopku. Agencija lahko na podlagi določbe 58. člena ZEKom-1 tudi prične s postopkom razveljavite odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. V primeru razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc se znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ne vrne. 2.2.4.3.1 Posebna področja pokrivanja V okviru posebne obveznosti po pokrivanju 95% prebivalstva Republike Slovenije je zaradi ustreznega pokrivanja tako imenovanih belih lis v ruralnih področjih in ustrezne regionalne porazdelitve in v skladu s Strateškimi usmeritvami pristojnega ministrstva agencija izdelala seznam 300 lokacij – naselij ali povezanih skupin naselij (seznam je naveden v tabeli spodaj), ki so bodisi nepokrita ali slabo pokrita s fiksnim širokopasovnim omrežjem. Tako mora znotraj zgornjih zahtev ponudnik, ki bo v okviru predmetnega javnega razpisa pridobil spekter v frekvenčnem pasu 800 MHz, za katerega veljajo posebne obveznosti glede pokrivanja (iz kategorije A2), hkrati po prvem letu zagotavljati pokrivanje 75 izbranih lokacij, po drugem letu dodatnih 75 lokacij (skupno 150) in po tretjem letu dodatnih 75 lokacij (skupno 225) po lastni izbiri iz navedenega seznama. Ponudnik mora zagotoviti vsaj 75% pokrivanje prebivalstva v vsakem izmed izbranih naselij ali skupine naselij (izbrana lokacija), ki jih podaja seznam. Ponudnik mora agenciji glede na zgoraj navedeno obveznost pokrivanja, 15 dni po koncu vsakega tromesečja poslati plan izgradnje omrežja v izbranih naseljih, ki jih namerava pokriti v omenjenih časovnih obdobjih, do izpolnitve vseh pogojev. 2.2.4.3.1.1 Nadomestek fiksnega širokopasovnega dostopa (Fixed Wireless Broadband Access – FWBA) Na ta seznam je vezana zahteva po izgradnji omrežja, ki bo za ta naselja ali povezane skupine naselij zagotavljalo tako mobilne storitve, kot tudi storitev ustreznega nadomestka fiksnega širokopasovnega dostopa. Storitev nadomestka fiksnega širokopasovnega dostopa (Fixed Wireless Broadband Access – FWBA) mora zagotoviti ponudnik z montažo ustrezne notranje ali zunanje opreme na lokaciji uporabnika (CPE) z ustrezno anteno, ki bo zagotavljala bitno hitrost z uporabniško izkušnjo prenosne hitrosti najmanj 10 Mb/s proti uporabniškemu priključku in minimalno zagotovljeno hitrost vsaj 2 Mb/s proti uporabniškemu priključku terminimalno zagotovljeno hitrost vsaj 1 Mb/s proti bazni postaji. Storitev FWBA je obvezna samo za tiste naslove s stalnim prebivališčem in poslovnimi subjekti ter ustanovami, ki so registrirani v registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki nimajo možnosti pridobiti ustreznega fiksnega širokopasovnega priključka s hitrostjo najmanj 10 Mb/s in so znotraj področja pokrivanja posamezne zgrajene lokacije tudi če niso del naselja ali povezanih skupin naselij iz spodnjega seznama. Pri zagotavljanju bitne hitrosti z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s oziroma minimalne zagotovljene hitrosti vsaj 2 Mb/s, mora operater ustrezno dimenzionirati omrežje in pri tem lahko uporabi katerekoli dodeljene frekvenčne pasove. Agencija ima pravico preveriti ustreznost dimenzioniranja omrežja. Agencija bo spremljala razvoj širokopasovnih omrežij v državi s posebnim poudarkom na podeželju in bo seznam naselij lahko korigirala. Tako bo ukrepala na primer, če bi bilo v katerem od naštetih naselij s seznama zgrajeno fiksno širokopasovno omrežje z omogočeno bitno hitrostjo najmanj 10 Mb/s proti uporabniškemu priključku. Za morebitne zamenjave naselij s seznama bodo podlaga analize agencije, pa tudi predlogi operaterja, ki bo imel posebno obveznost glede pokrivanja. Agencija bo lahko spreminjala seznam ob omejitvi, da z njega ne bo brisala naselij oziroma skupine naselji, v katerih je operater že pričel z izgradnjo, prav tako pa spremembe ne bodo vplivale na skupno število naselij ali skupin naselij na seznamu. Izbranemu ponudniku, ki bo pridobil spekter v frekvenčnem pasu 800 MHz, za katerega veljajo posebne obveznosti glede pokrivanja (iz kategorije A2), bodo te zahteve kot posebne obveznosti pokrivanja vključene v njegovo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z ozirom na pridobljene radijske frekvence (51. člen ZEKom-1). 2.2.4.3.1.2 Seznam naselij V spodnji tabeli se nahaja seznam 300 lokacij (naselij ali skupin naselij), za katere veljajo zahteve poglavja 2.2.4.3 Posebne obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz s podpoglavji tega sklepa: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! 1 Ista zaporedna številka lokacije pomeni, da je naselje del skupine naselij 3. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe Ker ponujena cena predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, bo agencija po uspešnem javnem razpisu, skladno s prvim odstavkom 44. člena ZEKom-1, izvedla javno dražbo, skladno s pravili za njeno izvedbo. Javno dražbo vodi predsednik komisije iz drugega odstavka 37. člena ZEKom-1 ali njegov namestnik. 3.1 Radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe Radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe, so navedene v točki 1.2 Frekvenčni bloki, ki so predmet tega javnega razpisa, omejitve števila pravic uporabe radijskih frekvenc pa v točki 1.3 Omejitve števila pravic uporabe radijskih frekvenc in rezervacije, tega sklepa. 3.2 Pogoji in zahteve, ki jih mora izpolnjevati dražitelj, da se kvalificira na javno dražbo 3.2.1 Plačilo depozita za izhodiščno ponudbo Dražitelji morajo za sodelovanje na javni dražbi vsaj en delovni dan pred začetkom javne dražbe nakazati depozit na posebni račun ter hkrati o tem agenciji dostaviti potrdilo. Pri tem mora depozit za izhodiščno ponudbo znašati vsaj toliko, kolikor znaša seštevek izklicnih cen vseh lotov, vključenih v dražiteljevo najvišjo izhodiščno ponudbo. Vse podrobnosti glede nakazila depozita (transakcijski račun, sklic in drugo) bodo določene v sklepu o izbiri dražitelja. Depoziti dražiteljev, ki bodo na javni dražbi uspeli, se bodo upoštevali pri plačilu zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bodo depoziti vrnjeni po koncu javne dražbe v roku, definiranem v pisnem sklepu iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. Dražiteljem, ki bodo iz javne dražbe izločeni, se njihovi depoziti ne bodo vrnili. Če bo javni razpis razveljavljen, bodo depoziti dražiteljem vrnjeni v roku, določenem v sklepu o razveljavitvi javnega razpisa. Depoziti bodo vrnjeni (nakazani) na bančne račune, ki jih v ponudbi navedejo ponudniki. Depoziti se ne obrestujejo. Provizije pri prenosu sredstev ter vse druge stroške in dajatve, ki nastanejo ob prenosu sredstev na račun, morajo plačati dražitelji. Vse ostale podrobne informacije v zvezi z depoziti za izhodiščno ponudbo podaja razpisna dokumentacija. 3.2.2 Plačilo administrativnih stroškov Da se kvalificirajo na javno dražbo, morajo dražitelji poravnati administrative stroške za izvedbo javne dražbe (2. točka drugega odstavka 44. člena ZEKom-1). Pred pričetkom javne dražbe mora dražitelj poravnati akontacijo administrativnih stroškov v višini 300.000,00 EUR. Agencija bo tistim ponudnikom, ki bodo s sklepom o izbiri dražiteljev postali dražitelji, zneske, ki so jih nakazali za resnost ponudbe, obravnavala kot plačilo akontacije administrativnih stroškov v isti višini. Administrativni stroški za izvedbo javne dražbe predstavljajo vse stroške agencije v zvezi s pripravo in izvedbo javne dražbe, ki pa ne bodo vključevali stroškov dela redno zaposlenih na agenciji. Administrativne stroške krijejo vsi dražitelji v enakih deležih. Dražiteljem se bo znesek akontacije plačila administrativnih stroškov vštel v plačilo deleža administrativnih stroškov. Dražitelji, ki bodo na javni dražbi uspeli, bodo morali vsa morebitna dodatna plačila izvesti v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. Prav tako bo agencija v roku 15 dni od izdaje pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1 dražiteljem vrnila preveč plačane zneske akontacije, kolikor bi skupna vrednost administrativnih stroškov znašala manj od vsote že vplačanih zneskov akontacij dražiteljev. Vrnjeni znesek se ne obrestuje. Vse ostale podrobne informacije v zvezi z administrativnimi stroški podaja razpisna dokumentacija. 3.3 Najmanjše število ponudnikov Da se javna dražba lahko izvede, se morata nanjo uvrstiti vsaj dva ponudnika. 3.4 Najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicno plačilo) in način njegovega plačila Agencija je najnižje zneske plačila za posamezen lot v kategoriji lotov posameznih frekvenčnih pasov določila s soglasjem Vlade Republike Slovenije, ki ga je ta podala v sklepu št. 38100-9/2013/3 z dne 27. 12. 2013. Z navedenim sklepom je Vlada Republike Slovenije potrdila najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način plačila. Upoštevaje navedeno, najnižji zneski plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicno plačilo) na lot za kategorije lotov v posameznih frekvenčnih pasovih, znašajo kot navaja spodnja tabela: Izklicne cene v EUR na lot: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! * Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc v frekvenčnem pasu 900 MHz in 1800 MHz, ki bodo dodeljene na podlagi tega javnega razpisa, začnejo veljati z dnem 4. 1. 2016. Skladno s citiranim sklepom Vlade Republike Slovenije morajo ponudniki, ki jim bo agencija z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc dodelila v uporabo radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa, končni znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine poravnati v enkratnem znesku, v roku 15 dni od vročitve pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. 3.5 Podrobnejša pravila za izvedbo javne dražbe F.2 Pravila dražbe F.2.1 Splošno Predmet javne dražbe so posamezni loti (dražbene enote za bloke). Slovenski izrazi za posamezne pojme: – ?asovna dra?ba (clock auction) ??depozit za izhodi??no ponudbo (initial depozit) ??dodatna ponudba (suplementary bid) ??dodatni krog (suplementary round) ??dodelitveni krog (assignment round) ??dodelitvena ponudba (assignment bid) ??dolo?itev uspe?nega dra?itelja (Winner determination) ??elektronski dra?beni sistem (Electronic Auction System ? EAS) ??enkratna ponudba (sealed bid) ??faza dodelitve (assignment stage) ??osnovna cena (base price) ??osrednja faza (principal stage) ??podalj?ek (extension) ??ponudba včasovna dražba (clock auction) – depozit za izhodiščno ponudbo (initial depozit) – dodatna ponudba (suplementary bid) – dodatni krog (suplementary round) – dodelitveni krog (assignment round) – dodelitvena ponudba (assignment bid) – določitev uspešnega dražitelja (Winner determination) – elektronski dražbeni sistem (Electronic Auction System – EAS) – enkratna ponudba (sealed bid) – faza dodelitve (assignment stage) – osnovna cena (base price) – osrednja faza (principal stage) – podaljšek (extension) – ponudba v začetnih krogih (primary bid) – ponudbeni znesek (bid amount) – poskusna dražba (mock auction) – pravila aktivnosti (activity rules) – prazna ponudba (zero bid) – točke upravičenosti (eligibility points) – objavljena cena (clock price) – uspešna ponudba (winning bid) – upravičenost/upravičenje (eligibility) – začetna upravičenja (initial eligibility) – začetni krogi (primary rounds) – zadnja ponudba v začetnih krogih (final primary bid) – zadostna upravičenja (sufficient eligibility) Dodatne definicije: – dodatna cena je cena v dodelitvenem krogu postopka za dodelitev konkretnega frekvenčnega bloka (additional price) – znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine = osnovna cena + dodatna cena – točke upravičenosti so utežnostni faktorji lotov F.2.1.1. Razpoložljivi loti 1. Skupaj je na javni dražbi na voljo do 55 lotov, razvrščenih v deset kategorij. Tabela F 1: Loti na javni dražbi, predstavlja pregled nad kategorijami in prikazuje: – število lotov v vsaki kategoriji, – imena lotov v vsaki kategoriji, – spekter, vključen v posamezen lot, – ustrezno frekvenčno območje za lote v vsaki kategoriji. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Tabela F 1: Loti na javni dražbi 2. Tabela F 2: Izklicne cene in točke upravičenosti predstavlja pregled nad izklicnimi cenami (reserve prices) in točkami upravičenosti (eligibility points) na lot za vsako kategorijo. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Tabela F 2: Izklicne cene in točke upravičenosti 3. Loti v kategorijah A1, A2, A3, B, C, T2, E in F bodo na začetku licitirani kot generični, torej izhodiščne ponudbe in vse ostale ponudbe v začetnih krogih (primary rounds) ali dodatnem krogu (suplementary round) (glej točko F.2.1.3 Pregled postopka) bodo oddane za bloke, ki nimajo dodeljenega točno določenega frekvenčnega razpona. Konkretne frekvence bodo tem blokom dodeljene v fazi dodelitve (assignment stage) (glej točko F.2.1.3 Pregled postopka), s čimer je zagotovljeno, da so vsi frekvenčni bloki, dodeljeni določenemu uspešnemu dražitelju, razvrščeni eden zraven drugega znotraj vsakega frekvenčnega pasu. 4. Kategoriji D in T1 vsebujeta po en lot s točno določenim frekvenčnim razponom, zato ta dva lota nista uvrščena v fazo dodelitve. 5. Lot v kategoriji A2 bo predmet posebne obveznosti pokrivanja, kot je določena v poglavju 2.2.4.3. Posebne obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz iz sklepa o uvedbi javnega razpisa ter poglavju A.7.3.4.3 Posebne obveznosti glede pokrivanja v frekvenčnem pasu 800 MHz razpisne dokumentacije. 6. Loti v kategoriji A3 bodo rezervirani za dražitelje, ki so do njih upravičeni v skladu z določili v poglavju 1.3.2 Rezervacije iz sklepa o uvedbi javnega razpisa ter v poglavju A.6.2. Rezervacije razpisne dokumentacije. Samo ti dražitelji se bodo lahko potegovali zanje. 7. Rezervirani spekter bo na voljo v obliki dveh 2 × 5 MHz frekvenčno generičnih lotov v kategoriji A3, tako kot navaja Tabela F 1: Loti na javni dražbi, zgoraj, razen če: – je v izhodiščnih ponudbah dražiteljev, ki so upravičeni do draženja rezerviranega spektra, skupno povpraševanje po natančno enem lotu kategorije A3; v tem primeru bo kategorija A3 vsebovala en lot 2 × 5 MHz, velikost lota v kategoriji A2 pa se bo povečala na 2 × 15 MHz ali – v izhodiščnih ponudbah ni povpraševanja po lotih v kategoriji A3; v tem primeru ne bo rezerviranega spektra, velikost lota v kategoriji A2 se bo povečala na 2 × 15 MHz, število lotov v kategoriji A1 pa se bo povečalo z dveh na tri. 8. To pomeni, da obstajajo trije mogoči scenariji, ki se med seboj razlikujejo v številu razpoložljivih lotov v frekvenčnem pasu 800 MHz: – Privzeti scenarij z dvema lotoma 2 × 5 MHz v kategoriji A1, enim lotom 2 × 10 MHz v kategoriji A2 in dvema lotoma 2 × 5 MHz v kategoriji A3. – Alternativni scenarij 1 z dvema lotoma 2 × 5 MHz v kategoriji A1, enim lotom 2 × 15 MHz v kategoriji A2 in enim lotom 2 × 5 MHz v kategoriji A3. – Alternativni scenarij 2 s tremi loti 2 × 5 MHz v kategoriji A1, enim lotom 2 × 15 MHz v kategoriji A2 in brez kategorije A3 na dražbi. 9. Da bi ugotovila, kateri od teh scenarijev bo obveljal, bo agencija najprej ocenila izhodiščne ponudbe dražiteljev, ki imajo pravico dražiti rezervirani spekter. Če bo skupno povpraševanje teh dražiteljev po lotih v kategoriji A3 znašalo dva ali več lotov, bo obveljal privzeti scenarij. Če bo skupno povpraševanje teh dražiteljev po lotih v kategoriji A3 znašalo en lot, bo obveljal alternativni scenarij 1. Če ne bo povpraševanja po lotih v kategoriji A3, bo obveljal alternativni scenarij 2. F 2.1.2 Omejitve draženja F 2.1.2.1 Rezervirani spekter (reserved spectrum) 10. Do 2 × 10 MHz spektra v frekvenčnem pasu 800 MHz bo rezerviranega za dražitelje, ki ustrezajo zahtevam določenim v poglavju 1.3.2 Rezervacije iz sklepa o uvedbi javnega razpisa ter v poglavju A.6.2. Rezervacije razpisne dokumentacije, če so ti dražitelji izkazali povpraševanje po rezerviranem spektru v svojih izhodiščnih ponudbah. 11. Za lote v kategoriji A3 se bodo lahko potegovali zgolj tisti dražitelji, ki imajo pravico do draženja rezerviranega spektra in so navedli povpraševanje po rezerviranem spektru v svoji izhodiščni ponudbi. 12. Dražitelji, ki imajo pravico do draženja rezerviranega spektra, v začetnih krogih ne morejo dražiti paketa, ki vključuje lote v kategorijah A1 in/ali A2, če cena paketa preseže ceno katerega koli alternativnega paketa v okviru katerega so nekateri ali vsi loti iz kategorij A1 in/ali A2 zamenjani s kombinacijo lotov iz kategorij A1 in A3, in za katerega velja: – da ima enako skupno pasovno širino v 800 MHz frekvenčnem pasu, kot jo ima originalni paket, – da obvezno vključuje več lotov iz kategorije A3 lotov, kot originalni paket, in – da vključuje enako število lotov v vseh ostalih kategorijah, kot jih ima originalni paket. 13. Na primer dražitelj, ki ima pravico draženja rezerviranega spektra, lahko v začetnih krogih poda samo ponudbo za paket, ki vključuje en lot iz kategorije A1 in lot iz kategorije A2 v privzetem scenariju, če cena enega lota iz kategorije A1 plus cena iz lota iz kategorije A2 ne preseže: – cene dveh lotov iz kategorije A1 plus cene enega lota iz kategorije A3, – cene enega lota iz kategorije A1 plus cene dveh lotov iz kategorije A3 in – cene lota iz kategorije A2 plus cene enega lota iz kategorije A3. 14. Dražitelji, ki imajo pravico do draženja rezerviranega spektra, lahko podajo dodatno ponudbo (suplementary bid) za paket, ki vsebuje lote iz kategorij A1 in/ali A2, vendar ne vsebujejo vseh razpoložljivih lotov iz kategorije A3, samo če podajo tudi dodatne ponudbe z enakim ali večjim ponudbenim zneskom (bid amount) za vsak alternativni paket v okviru katerega so nekateri ali vsi loti iz kategorij A1 in/ali A2 zamenjani s kombinacijo lotov iz kategorij A1 in A3, in za katerega velja: – da ima enako skupno pasovno širino v 800 MHz frekvenčnem pasu, kot jo ima originalni paket, – da obvezno vključuje več lotov iz kategorije A3 lotov, kot originalni paket, in – da vključuje enako število lotov v vseh ostalih kategorijah, kot jih ima originalni paket. 15. Na primer, od dražitelja, ki ima pravico dražiti rezervirani spekter, in želi podati dodatno ponudbo v višini × EUR za paket, ki vsebuje en lot iz kategorije A1, lot iz kategorije A2 in štiri lote iz kategorije E, v primeru privzetega scenarija, bo zahtevano, da poda naslednje ponudbe: – Ponudbo v višini Y>=X Euro za paket, ki vsebuje lot iz kategorije A2, en lot iz kategorije A3 in štiri lote iz kategorije E; – Ponudbo v višini Z>=X Euro za paket, ki vsebuje dva lota iz kategorije A1, en lot iz kategorije A3 in štiri lote iz kategorije E; in – Ponudbo v višini W>=Z Euro za paket, ki vsebuje en lot iz kategorije A1, dva lota iz kategorije A3 in štiri lote iz kategorije E. F.2.1.2.2 Spektralne kape (spectrum caps) 16. Za izhodiščne ponudbe, podane v ponudbah na javni razpis (glej C.2.7 Navedba lotov, za katere je ponudnik zainteresiran (izhodiščna ponudba) (obrazci I.6.1, I.6.2 in I.6.3) razpisne dokumentacije) in za ponudbe, podane v začetnih krogih ter dodatnem krogu dražbe, veljajo naslednje spektralne kape: – 2 × 15 MHz v kategoriji B (900 MHz), – skupno 2 × 30 MHz v kategorijah A1, A2, A3 in B (800 MHz in 900 MHz), – 2 × 30 MHz v kategoriji C (1800 MHz) in – 2 × 105 MHz skupnega razpoložljivega spektra FDD (kategorije A1, A2, A3, B, C, D in E) vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe v spektru 2100 MHz FDD. F.2.1.2.3 Minimalno povpraševanje za lote iz kategorije F 17. Dražitelji, ki dražijo lote iz kategorije F (2600 MHz TDD), morajo v paketno ponudbo vključiti minimalno dva lota iz te kategorije. To pomeni, da morajo dražitelji v kateri koli paket vključiti najmanj dva lota iz kategorije F ali pa nobenega. 18. Posebna obravnava lotov v kategoriji F je posledica dejstva, da bo dražitelju, ki pridobi n lotov v kategoriji F, za uporabo pod običajnimi pogoji na voljo le n-1 lotov, en lot pa bo imel omejene pogoje uporabe (Glej poglavje H.4 Tehnične zahteve zagotavljanja storitev v 2600 MHz radiofrekvenčnem pasu razpisne dokumentacije). F.2.1.3 Pregled postopka 19. Javna dražba poteka po naslednjih korakih: – Osrednja faza (principal stage): v tej fazi se določi število lotov, ki bodo dodeljeni vsakemu dražitelju iz vsake kategorije, in osnovne cene, ki jih bodo dražitelji morali plačati za pridobljene lote. V osrednji fazi bo morda potreben postopek draženja, ki bo zajemal: 1. enega ali več začetnih krogov, ki jim bo sledil 2. en dodaten krog. – Faza dodelitve (assignment stage): v tej fazi bodo določene konkretne frekvence, ki bodo dodeljene uspešnim dražiteljem, ki bodo pridobili lote z generičnimi frekvencami, in morebitne dodatne cene, ki jih bodo morali plačati. Agencija določi izvedljive možnosti za dodelitev konkretnih frekvenc uspešnim dražiteljem za spekter v kategorijah A1, A2, A3, B, C, T2, E in F. Če bo v fazi dodelitve za katerikoli pas obstajalo več možnosti dodelitve, bo izpeljano draženje, ki pa bo opravljeno v enem samem krogu. 20. Vse ponudbe oddane v začetnih krogih, dodatnem in dodelitvenem krogu (assignment round) morajo biti oddane z uporabo elektronskega dražbenega sistema (Electronic Auction System, v nadaljevanju: EAS), ki ga zagotovi agencija. Vsak dražitelj bo prejel navodila v zvezi z dostopom do navedenega sistema in njegovo uporabo ter bo imel možnost, da se udeleži usposabljanja za dražitelje (bidder training session). Dražitelji bodo prejeli tudi gesla in digitalna potrdila za dostop do EAS. 21. Pred začetkom postopka draženja bo agencija dražiteljem omogočila sodelovanje v poskusni dražbi (mock auction), v kateri se bodo lahko seznanili s sistemom EAS in preizkusili svoje lastne sisteme in postopke. Agencija bo predhodno obvestila dražitelje o datumih poskusne dražbe in o začetku dražbe.
Slika F 1: Pregled postopka F.2.1.4 Depozit 22. Dražitelji bodo morali pred začetkom dražbe nakazati depozit za izhodiščno ponudbo (initial depozit) v višini 100% svoje najvišje izhodiščne ponudbe izmed vseh treh scenarijev, kot je določeno v poglavju 3.2.1 Plačilo depozita za izhodiščno ponudbo iz sklepa o uvedbi javnega razpisa in poglavju A.7.2.1 Plačilo depozita za izhodiščno ponudbo iz razpisne dokumentacije ter skladno z vsemi obrazci I.6.1, I.6.2 in I.6.3 iz poglavja C.2.7 Navedba lotov, za katere je ponudnik zainteresiran (izhodiščna ponudba) iz razpisne dokumentacije. 23. Če bo po zaključku katerega koli začetnega kroga depozit, ki ga je nakazal dražitelj, znašal manj kot 50% njegove ponudbe, bo moral dražitelj depozit povečati, tako da bo znašal najmanj 70% njegove ponudbe. Agencija bo dražitelje obvestila, če bodo morali povišati svoj depozit. V izogib dvomu, dražitelji lahko svoj depozit povečajo nad zahtevani znesek in tako zmanjšajo potrebo po dodatnih povišanjih med potekom dražbe. Dražitelji lahko povečajo svoj depozit tudi kadar koli med dražbo – in predvsem pred zahtevo po povečanju depozita – pri čemer morajo agencijo obvestiti o povečanju zneska depozita in morajo agenciji predložiti ustrezno dokazilo o plačilu. 24. Če agencija zahteva povišanje depozita, bo dražitelja obvestila o roku, do katerega mora povečati svoj depozit. To obvestilo bo posredovano ne več kot 24 ur in ne manj kot 6 ur pred potekom roka. Dražba bo začasno ustavljena do preteka tega roka. 25. Dražitelj, ki ne uspe zagotoviti povišanega depozita v skladu z zahtevo (ali zahtevami), bo izključen iz nadaljnjega draženja v začetnih krogih. Ne glede na to, bodo vse njegove ponudbe, oddane do tiste točke, ko niso presegle 50% depozita, ostale veljavne. Dražitelj bo lahko oddal dodatne ponudbe v skladu z zahtevami glede depozita, kot jih določa pravilo iz točke 26 in pravil, ki urejajo veljavnost dodatnih ponudb (glej poglavje F.2.2.3.4 Veljavnost dodatnih ponudb). 26. Depozit, ki ga dražitelj nakaže v dodatnem krogu, mora pokriti najmanj 50% dražiteljeve najvišje ponudbe v dodatnem krogu. Agencija bo dražitelje obvestila, če bo njihov depozit prenizek, in jim določila rok, v katerem morajo povišati svoj depozit. To obvestilo bo posredovano ne več kot 24 ur in ne manj kot 6 ur pred potekom roka. Določitev uspešnih dražiteljev in cen v osrednji fazi bo začasno ustavljena do preteka tega roka. 27. Če dražitelj depozita ne poviša do roka, ki ga je določila agencija, bodo vse njegove dodatne ponudbe izločene. Veljavne pa bodo ostale vse njegove ponudbe, ki jih je oddal v začetnih krogih, in bodo upoštevane pri določitvi uspešnih dražiteljev F.2.1.5 Nedovoljeno dogovarjanje (collusion) 28. Glej poglavje 2.2.2 Prepoved nedovoljenega dogovarjanja iz sklepa o uvedbi javnega razpisa in poglavje A.7.3.2 Prepoved nedovoljenega dogovarjanja razpisne dokumentacije. F.2.1.6 Kršitev pravil dražbe 29. Agencija lahko izključi dražitelja, ki krši pravila dražbe. Izključeni dražitelj izgubi depozit in vse njegove ponudbe bodo razveljavljene. F.2.1.7 Komunikacija z agencijo 30. EAS zagotavlja enosmerni sporočilni sistem, ki se uporablja kot glavni način, s katerim agencija med dražbo pošilja obvestila dražiteljem. 31. Izključno v primeru tehničnih težav lahko dražitelji navežejo stik z agencijo preko stacionarnega telefona, faksa ali e-pošte. Nadaljnje informacije bodo dražiteljem na voljo pred dražbo. F.2.1.8 Izjemne okoliščine 32. V primeru izjemnih okoliščin lahko agencija v kateri koli fazi dražbe po lastni presoji: – prestavi zaključek trenutnega kroga ali objavo rezultatov kroga; – prestavi urnik izvedbe nadaljnjih krogov; – prekliče krog, ki trenutno poteka, ali krog, za katerega rezultati še niso bili objavljeni, in spremeni urnik tega kroga; – razveljavi enega ali več krogov in v njih oddane ponudbe ter ponovno prične dražbo z enim izmed prejšnjih krogov; – razveljavi vse ponudbe, ki so bile prejete v dražbi, in bodisi prekine dražbo, bodisi jo ponovno začne in/ali – predčasno (oz. ko povpraševanje za lote v vsaj eni kategoriji še vedno presega ponudbo) zaključi začetne kroge in nadaljuje neposredno z dodatnim krogom. 33. Agencija odloči, ali je prišlo do izjemnih okoliščin. Izjemne okoliščine so lahko na primer obsežne tehnične težave ali sum morebitnega nedovoljenega dogovarjanja med dražitelji. F.2.2 Osrednja faza dražbe 34. Osrednja faza je namenjena določitvi števila lotov, ki bodo v vsaki kategoriji dodeljeni dražiteljem. 35. Osrednja faza se začne z oceno izhodiščnih ponudb. Če povpraševanje v izhodiščnih ponudbah dražiteljev za ustrezen scenarij presega ponudbo razpoložljivih lotov v vsaj eni od kategorij, se postopek draženja v osrednji fazi nadaljuje z začetnimi krogi. V nasprotnem primeru se postopek javne dražbe nadaljuje s fazo dodelitve. Nadaljevanje postopka javne dražbe v osrednji fazi je sestavljeno iz enega ali več začetnih krogov (v obliki časovne dražbe (clock auction)) in enega samega dodatnega kroga z enkratnimi ponudbami (sealed bid). 36. V izogib dvomu: če je potrebno, da se postopek draženja v osrednji fazi nadaljuje, lahko dražitelji v okviru teh pravil in v skladu z omejitvami draženja, določenimi v točki F.2.1.2 Omejitve draženja, dražijo kateri koli lot v kateri koli kategoriji, ne glede na to ali je bil lot vključen v njihovo izhodiščno ponudbo. F.2.2.1 Ocena izhodiščnih ponudb 37. Podrobnosti postopka oddaje ponudb in vsa obvezna dokumentacija so navedeni v poglavju C. Priprava ponudbe ter z obrazci I.6.1, I.6.2 in I.6.3 Seznam radijskih frekvenc oziroma lotov, za katere je ponudnik zainteresiran (izhodiščna ponudba) razpisne dokumentacije. 38. V sklopu svoje ponudbe je vsak dražitelj oddal tudi izhodiščno ponudbo za vsak scenarij, ki določa število lotov v vsaki kategoriji, ki jih je dražitelj pripravljen kupiti po izklicni ceni za ta scenarij. Dražitelji, ki imajo pravico dražiti rezerviran spekter, ne smejo v izhodiščno ponudbo vpisati večjega število lotov iz kategorije A3 za alternativni scenarij 1, kot so ga vpisali v izhodiščno ponudbo za privzeti scenarij. 39. Skupno povpraševanje, izraženo v izhodiščnih ponudbah dražiteljev za lote v vsaki kategoriji, je vsota števila lotov v tej kategoriji, vpisanih v izhodiščnih ponudbah za ustrezen scenarij vseh dražiteljev, ki sodelujejo na javni dražbi, (tj. dražitelji, ki so izpolnili vse zahteve glede depozita, določene v točki F.2.1.4 Depozit). 40. Agencija bo ocenila skupno povpraševanje za lote kategorije A3 (ki je določeno z izhodiščnimi ponudbami dražiteljev, ki imajo pravico do draženja rezerviranega spektra) in izbrala ustrezen scenarij: – če bo skupno povpraševanje za dva ali več lotov kategorije A3, izraženo v izhodiščnih ponudbah za privzeti scenarij, bo kot ustrezen izbran privzeti scenarij; – sicer, če bo skupno povpraševanje v kategoriji A3 za en lot izraženo v izhodiščnih ponudbah za alternativni scenarij 1, bo kot ustrezen izbran alternativni scenarij 1 (po katerem se lot A2 poveča na 2 × 15 MHz in se število razpoložljivih lotov kategorije A3 zmanjša na en lot); – sicer, če ne bo povpraševanja v kategoriji A3, bo kot ustrezen izbran alternativni scenarij 2 (po katerem se lot A2 poveča na 2 × 15 MHz in se število lotov kategorije A1 poveča iz dva na tri, kategorija A3 pa se izloči); 41. Ko agencija določi, kateri scenarij bo uporabljen, določi tudi, ali je v osrednji fazi potreben nadaljnji postopek draženja: – Če za noben lot v nobeni kategoriji ni povpraševanje večje od števila lotov, ki so na voljo v tej kategoriji za ustrezni scenarij, nadaljnje draženje v osrednji fazi ne bo potrebno. V tem primeru bo vsem dražiteljem dodeljena količina spektra, za katerega so izrazili povpraševanje v svoji izhodiščni ponudbi (za ustrezen scenarij), osnovna cena, ki jo bodo morali uspešni dražitelji plačati, pa bo enaka vsoti izklicnih cen lotov, vključenih v izhodiščno ponudbo posameznega ponudnika (za ustrezen scenarij). Dražba se bo nato nadaljevala neposredno s fazo dodelitve (glej točko F.2.3 Faza dodelitve (assignment stage)). – Če bo za eno ali več kategorij lotov povpraševanje presegalo, število razpoložljivih lotov v posamezni kategoriji, bo potrebno nadaljevanje javne dražbe z osrednjo fazo, z namenom razdelitve lotov med posamezne dražitelje. 42. Če bo potreben nadaljnji postopek draženja, bodo vse kategorije lotov (z vsemi pripadajočimi loti) dodeljene na osnovi vseh ponudb, oddanih v osrednji fazi, ne glede na to, ali je v fazi oddaje ponudb obstajal presežek povpraševanja za posamezno kategorijo. 43. Če bo potreben nadaljnji postopek draženja, bo agencija na osnovi izhodiščne ponudbe posameznega dražitelja v ustreznem scenariju določila začetna upravičenja (initial eligibility) kot vsoto: – točk upravičenosti, povezanih z vsemi loti, ki so vključeni v dražiteljevi izhodiščni ponudbi, razen točk, povezanih z loti v kategoriji F, in – točk upravičenosti povezanimi z n-1 loti iz kategorije F, če dražiteljeva izhodiščna ponudba vsebuje n>1 lotov iz te kategorije (F). 44. Po oceni izhodiščnih ponudb bo agencija vse dražitelje obvestila o scenariju, ki bo uporabljen, o tem, če je potreben nadaljnji dražbeni postopek v osrednji fazi, ter: – jih bo v primeru, da je dražbeni postopek v osrednji fazi potreben, obvestila, kdaj bo potekal prvi začetni krog, in o začetnih upravičenjih dražitelja, ali – jih bo v primeru, da ni potrebe po dražbenem postopku in je dražbeni postopek za dodelitveno fazo zahtevan, obvestila, kdaj bo potekal krog draženja v fazi dodelitve (dodelitveni krog). F.2.2.2 Začetni krogi 45. Začetni krogi bodo potekali v obliki časovne dražbe (clock auction). Draženje bo potekalo v posameznih krogih, v katerih bodo vsi dražitelji pozvani, naj v enakem časovnem okvirju (ki se lahko v skladu z določili v nadaljevanju tudi podaljša) oddajo svoje ponudbe. 46. Pred začetkom vsakega začetnega kroga bo agencija objavila ceno lota za vsako posamezno kategorijo za ta krog (trenutno objavljene cene (clock prices)). 47. V vsakem začetnem krogu lahko vsak dražitelj odda največ eno ponudbo za en sam paket lotov, v kateri opredeli število lotov, ki jih želi pridobiti v vsaki kategoriji. Ponudbeni znesek bo določen samodejno kot skupna vsota vseh trenutno objavljenih cen lotov, vključenih v ponudbo. 48. Vsaka ponudba za paket lotov, kot ga določi dražitelj, bo upoštevana kot celota in ne bo razdeljena. F.2.2.2.1 Časovni razpored začetnih krogov 49. Agencija po lastni presoji določi urnik izvedbe začetnih krogov. Trajanje začetnega kroga navzgor ali navzdol ni določeno vnaprej. Kljub temu agencija ne pričakuje, da bodo posamezni začetni krogi trajali manj kot 15 minut ali več kot dve uri. V skladu z omejitvami, ki jih določa pravilo iz točke 52, je trajanje obdobja med začetnimi krogi predmet presoje agencije in ga agencija lahko spreminja brez predhodnega obvestila. 50. Vsi začetni krogi se bodo v skladu z urnikom izvedbe začeli med 08:30 in 18:00 uro ob delovnih dneh v Sloveniji. 51. Zgornje omejitve glede števila začetnih krogov na dan ni, čeprav agencija ne pričakuje, da bi se v enem dnevu izvedlo več kot osem začetnih krogov. 52. Dražitelji bodo o času začetka začetnega kroga obveščeni vsaj 15 minut pred načrtovanim začetkom. 53. Hkrati z obvestilom o času začetka naslednjega začetnega kroga, bo vsak dražitelj prek uporabniškega vmesnika sistema EAS prejel tudi naslednje informacije: – trajanje začetnega kroga, – dražiteljeva upravičenja v začetnem krogu (izražena v točkah upravičenosti), – število dražiteljevih preostalih podaljškov in – trenutno objavljeno ceno za vsako kategorijo lotov v tem krogu. 54. Agencija lahko po lastni presoji vnaprej objavi podrobnosti predvidenega razporeda začetnih krogov za naslednji dan. Vendar pa je tak razpored začasen in zgolj informativne narave. Agencija ni zavezana z začasnim razporedom začetnih krogov in si pridružuje pravico določanja razporeda začetnih krogov po lastni presoji in v skladu z omejitvami, ki jih določa pravilo v točki 52. F.2.2.2.2 Oddajanje ponudb v začetnih krogih 55. V času trajanja začetnega kroga lahko vsak dražitelj prek EAS odda le eno ponudbo za en paket lotov. V tej ponudbi je navedeno število lotov iz vsake kategorije, ki jih želi dražitelj pridobiti po veljavnih trenutno objavljenih cenah. Paket lahko vsebuje kakršno koli kombinacijo lotov, ki je v skladu z omejitvami draženja, določenimi v točki F.2.1.2 Omejitve draženja, in pravilom v točki 72. 56. Vmesnik EAS bo zagotovil ponudbeni obrazec z relevantnimi informacijami za vsako kategorijo lotov, kar bo dražitelju omogočilo, da določi paket lotov, ki ga želi dražiti po veljavnih trenutno objavljenih cenah. 57. Ponudbe v začetnih krogih se oddajajo skladno z naslednjim postopkom: – Najprej mora dražitelj v spustnih poljih na ponudbenem obrazcu v EAS določiti število lotov iz vsake kategorije, ki jih želi dražiti po trenutno objavljenih cenah. – Nato mora dražitelj poslati ponudbo v dražbeni strežnik, z namenom preveritve njene skladnosti s pravili dražbe. – Če ponudba ni skladna s pravili dražbe, bo dražitelj preusmerjen na ponudbeni obrazec, kjer lahko vnese spremembe. Če je ponudba skladna s pravili dražbe, bo EAS dražitelju ponudil povzetek ponudbe in mu dal možnost, da ponudbo ali potrdi ali pa se vrne na ponudbeni obrazec in ponudbo popravi. – Dražitelj bo moral potrditi ta povzetek, da bo lahko zaključil oddajo ponudbe. Zgolj potrjene ponudbe bodo v EAS upoštevane kot oddane. 58. Ko dražitelj potrdi svojo ponudbo v posameznem začetnem krogu, v tem krogu ne more več ponudbe niti popraviti, niti je umakniti. Prav tako ne more oddati nobene nadaljnje ponudbe. 59. Vse dokler EAS ne prejme potrjene veljavne ponudbe, se upošteva, da dražitelj ponudbe ni oddal. Dražitelj bo s strani EAS prejel potrdilo o prejemu potrjene ponudbe. Dražitelj mora sam preveriti, ali je EAS poslal potrdilo o prejemu potrjene ponudbe, in opozoriti agencijo, če sumi, da ima težave pri uspešni potrditvi ponudbe. 60. V prvem začetnem krogu mora vsak dražitelj oddati ponudbo za paket z vsaj enim lotom. V nadaljnjih krogih lahko dražitelji oddajo prazno ponudbo (zero bid), to je ponudbo za paket, ki ne vsebuje nobenega lota. Če dražitelj odda prazno ponudbo, bodo njegova upravičenja v nadaljnjih krogih znašala nič, in dražitelj v začetnih krogih ne bo več mogel sodelovati. 61. Če dražitelj ne odda ponudbe v času trajanja kroga ali med podaljškom, ki mu je bil odobren (glej pravilo v točki 81), bo EAS v imenu dražitelja samodejno vnesel prazno ponudbo. F.2.2.2.3 Trenutno objavljene cene (clock prices) 62. Za vsak začetni krog bo agencija določila trenutno objavljeno ceno lota v tem krogu za vsako kategorijo posebej. 63. V prvem začetnem krogu bo trenutno objavljena cena lota za vsako določeno kategorijo enaka njegovi izklicni ceni. V nadaljnjih začetnih krogih se bo trenutno objavljena cena za določeno kategorijo povišala, če bo povpraševanje po lotih v tej kategoriji v predhodnem krogu preseglo ponudbo. 64. Presežno povpraševanje za posamezno kategorijo obstaja, kadar število lotov v tej kategoriji iz vseh veljavnih ponudb, oddanih v posameznem krogu, presega število razpoložljivih lotov iz te kategorije. 65. Za kategorije, v katerih ne bo presežnega povpraševanja, bo trenutno objavljena cena ostala enaka. 66. V izogib dvomu: med začetnimi krogi se trenutno objavljene cene ne morejo znižati v nobeni kategoriji. 67. Agencija v primeru presežnega povpraševanja po lastni presoji določi znesek, za katerega bo trenutno objavljeno ceno v katerikoli kategoriji zvišala. Ta znesek se lahko razlikuje med kategorijami in med začetnimi krogi. Agencija pričakuje, da se trenutno objavljena cena v kategorijah, v katerih bo presežno povpraševanje, med dvema začetnima krogoma ne bo povečala za manj kot 2% in več kot 20%, vendar pa lahko agencija po lastni presoji trenutno objavljeno ceno poviša tudi zunaj tega okvira. Inkrementi trenutno objavljene cene v določeni kategoriji ne bodo nižji od 1% izklicne cene za lot ali višji od 50% trenutno objavljene cene za lot iz prejšnjega začetnega kroga. 68. Trenutno objavljene cene bodo izražene v enotah 1.000 EUR. F.2.2.2.4 Pravila aktivnosti (Activity rules) 69. Vsakemu lotu, ki je na voljo na tej dražbi, se določijo točke upravičenosti, kot določa tabela F 2 Izklicne cene in točke upravičenosti iz pravila v točki 2. 70. Dražitelj začne vsak začetni krog s številom točk upravičenosti, ki odražajo dražiteljeva upravičenja v tem krogu. 71. Aktivnost, povezana s ponudbo, je vsota: – točk upravičenosti, povezanih z vsemi loti, ki so vključeni v paket, razen točk, povezanih z loti v kategoriji F, in – točk upravičenosti, povezanih z n-1 loti iz kategorije F, če paket vsebuje n>1 lotov iz kategorije F. 72. V vsakem začetnem krogu lahko dražitelj odda le ponudbo, katere raven aktivnosti ne presega njegovih trenutnih upravičenj in je v skladu z omejitvami draženja iz točke F.2.1.2 Omejitve draženja. 73. Upravičenja dražitelja v prvem začetnem krogu (dražiteljeva začetna upravičenja) so izračunana v skladu s pravilom v točki 43. V vsakem nadaljnjem začetnem krogu so upravičenja dražitelja enaka njegovi aktivnosti v prejšnjem začetnem krogu. To pomeni, da lahko dražiteljeva upravičenja v zaporednih začetnih krogih ostanejo enaka ali se zmanjšajo, nikakor pa se ne morejo povečati. 74. EAS dražiteljem ne bo omogočil oddaje ponudb, katerih raven aktivnosti presega njihova trenutna upravičenja ali, ki niso v skladu z omejitvami draženja iz poglavja F.2.1.2 Omejitve draženja. Če bo dražitelj v pregled oddal neveljavno ponudbo, bo EAS od njega zahteval, da se vrne k ponudbenemu obrazcu in ponudbo popravi. 75. EAS bo dražitelja opozoril tudi, če bi njegova ponudba zmanjšala njegova upravičenja v naslednjem krogu. V tem primeru se bo dražitelj lahko vrnil v ponudbeni obrazec in ponudbo popravil. 76. Med potekom začetnih krogov lahko dražitelji izmenjujejo svojo aktivnost med kategorijami lotov. Tako je možno, da se lahko dražiteljeva aktivnost v eni ali več kategorijah poveča, pri čemer se mora njegova aktivnost v ostalih kategorijah ustrezno zmanjšati. F.2.2.2.5 Veljavnost ponudb v začetnih krogih 77. Veljavne ponudbe v začetnih krogih morajo ustrezati: – ponudba mora biti v skladu s pravili aktivnosti in skupna aktivnost dražitelja ne sme presegati njegovih upravičenj v tem krogu, – dražitelj bi lahko pridobil vse lote vključene v ponudbo, samo v primeru, da s tem ne preseže spektralnih kap, – dražitelj ima (v skladu s pravilom v točki 6) pravico do draženja vseh lotov, vključenih v ponudbo in – paket, za katerega je bila oddana ponudba, ne sme vsebovati nobenega lota iz kategorije F ali pa mora vsebovati najmanj 2 lota iz te kategorije. 78. EAS blokira oddajo neveljavnih ponudb. 79. Vsaka oddana ponudba, ki je v skladu s pravili dražbe, se upošteva za veljavno ponudbo. Veljavna ponudba predstavlja zavezujočo obvezo za nakup določenega paketa lotov za določen ponudbeni znesek. 80. Ponudba ostane veljavna, dokler ni v nadaljnjem začetnem ali dodatnem krogu nadomeščena z višjo ponudbo istega dražitelja za isti paket, ali če je agencija ne razveljavi v skladu s pravilom v točki 29. F.2.2.2.6 Pravica do podaljškov v začetnih krogih 81. Pravica do podaljška dražitelju omogoča dodaten čas, v katerem lahko odda svojo ponudbo v začetnem krogu. V primeru, da dražitelj, katerega upravičenja znašajo več kot nič in ki še ima pravico do enega ali več podaljškov, ne odda ponudbe v začetnem krogu, bo ta krog zanj samodejno podaljšan, pri čemer se bo število njegovih preostalih podaljškov zmanjšalo za enega. EAS bo samodejno podaljšal čas za 30 minut od načrtovanega zaključka kroga, v katerem lahko ta dražitelj odda ponudbo. 82. Podaljšek se zaključi 30 minut po načrtovanem zaključku kroga, ali ko vsi dražitelji, ki so uporabili pravico do podaljška, uspešno oddajo ponudbe – kar koli se zgodi prej. 83. Dražitelji, ki so v začetnem krogu že oddali ponudbo, v podaljšku ne morejo izvesti nobene druge aktivnosti. Obveščeni bodo, da je bil krog podaljšan in da naj počakajo do obvestila o zaključku podaljška. 84. Dražitelji, ki med začetnim krogom ne bodo oddali ponudbe in ne bodo več imeli pravice do podaljškov, med podaljškom ne bodo mogli oddati ponudbe in v njihovem imenu bo samodejno vnesena prazna ponudba. 85. Vsak ponudnik vstopi v začetne kroge s pravico do dveh podaljškov v začetnih krogih. 86. Agencija lahko po lastni presoji vsem ali posameznim dražiteljem dodeli pravice do dodatnih podaljškov v začetnih krogih. Agencija ne namerava dodeliti pravic do dodatnih podaljškov, če ne bo imela tehtnih razlogov za mnenje, da so tehnične težave enemu ali več dražiteljem onemogočile pravočasno oddajo ponudbe v načrtovanem krogu in bi to lahko negativno vplivalo na rezultat dražbe. Tudi če bodo dražitelji imeli tehnične težave, bo agencija pravice do dodatnih podaljškov dodelila le, če bo presodila, da je to nujno potrebno. Dodatne pravice do podaljškov lahko agencija dodeli le v premorih med začetnimi krogi. Pravice do podaljškov ne more dodeliti med trajanjem začetnega kroga. 87. Dražitelj lahko agencijo obvesti, da ne more oddati ponudbe v začetnem krogu in da bo najverjetneje potreboval podaljšek. Takšno obvestilo ni obvezno, vendar bi pripomoglo k boljšemu vodenju postopka. F.2.2.2.7 Informacije, ki so na voljo v začetnih krogih 88. Pred začetkom prvega začetnega kroga bo vsak dražitelj obveščen o svojih začetnih upravičenjih. Te informacije drugim dražiteljem ne bodo na voljo. 89. Ob zaključku vsakega začetnega kroga bo vsak dražitelj obveščen o: – trenutno objavljenih cenah za pravkar zaključen krog, – skupnem povpraševanju za vsako kategorijo, – svoji lastni ponudbi v tem krogu, – svojih upravičenjih za naslednji začetni krog in – številu preostalih podaljškov, ki jih še ima na voljo za začetne kroge. 90. O ponudbah drugih dražiteljev v začetnih krogih ne bodo prejeli nobenih informacij. 91. EAS omogoča vpogled in prenos informacij o trenutno objavljenih cenah, skupnem povpraševanju in dražiteljevem lastnem povpraševanju v prejšnjih začetnih krogih. F.2.2.2.8 Zaključek začetnih krogov 92. Začetni krogi se zaključijo po krogu, v katerem ni več presežnega povpraševanja v kateri koli kategoriji. Na tej točki bo agencija sporočila, da so začetni krogi zaključeni in da se bo dražba nadaljevala z dodatnim krogom. 93. Poleg tega lahko agencija po zaključku začetnega kroga sporoči, da predčasno zaključuje začetne kroge (tj. čeprav je povpraševanje v eni ali več kategorijah še zmeraj večje od razpoložljivosti). V tem primeru se dražba nadaljuje neposredno z dodatnim krogom, brez nadaljnjih začetnih krogov. 94. Agencija bo predčasno zaključila začetne kroge zgolj v primeru, če bo prepričana, da bo neposredno nadaljevanje postopka z dodatnim krogom z namenom učinkovite izvedbe postopka dodelitve frekvenc. F.2.2.3 Dodatni krog 95. Dodatni krog sestoji iz enega samega kroga draženja, v katerem lahko dražitelji oddajo več ponudb za pakete lotov v vseh kategorijah lotov v skladu s spodaj navedenimi omejitvami. 96. Dodatni krog dražiteljem omogoča, da: – oddajo ponudbe za pakete, ki jih želijo dražiti in do katerih imajo pravico, a v začetnih krogih zanje niso oddali ponudb, in – zvišajo ponudbe za pakete, za katere so že dražili v začetnih krogih. 97. Za razliko od začetnih krogov so ponudbeni zneski v diskreciji dražitelja in jih lahko dražitelj izbere sam, pri čemer mora upoštevati najnižji in v določenih primerih tudi najvišji znesek, določen v skladu s pravili v točkah 112-114. 98. Vse veljavne ponudbe, prejete v začetnih krogih, in veljavne ponudbe iz dodatnega kroga, se nato upoštevajo skupaj tako, da se določi uspešne dražitelje osrednje faze in osnovne cene, ki jih morajo ti uspešni dražitelji plačati. F.2.2.3.1 Razpored dodatnega kroga 99. Agencija bo objavila čas začetka in trajanje dodatnega kroga po zaključku začetnih krogov. 100. Med zadnjim začetnim krogom in začetkom dodatnega kroga bodo vsaj trije polni delovni dnevi premora. 101. Agencija po lastni presoji določi čas in trajanje dodatnega kroga, predvideva pa, da bo ta krog trajal en delovni dan med 08:30 in 18:00 uro in bo trajal najmanj 4 ure ter ne več kot 6 ur. 102. V dodatnem krogu bodo imeli vsi dražitelji pravico do enega podaljška. Podaljšek ne bo trajal več kot 30 minut. F.2.2.3.2 Oddaja ponudb v dodatnem krogu 103. V dodatnem krogu lahko dražitelji prek EAS oddajo dodatne ponudbe za več paketov. Vsaka posamezna dodatna ponudba določa en paket lotov (število lotov v vsaki kategoriji, ki jih dražitelj želi pridobiti) in ponudbeni znesek za ta paket. 104. V skladu z omejitvami, ki izhajajo iz omejitev draženja iz točke F.2.1.2 Omejitve draženja, in kolikor aktivnost, ki je povezana s ponudbo, ni višja od dražiteljevih izhodiščnih upravičenj, lahko paket vključuje kakršno koli kombinacijo lotov. 105. Vmesnik EAS bo zagotovil obrazec za dodatne ponudbe, ki bo dražitelju omogočil: – ustvariti in dopolniti seznam paketov, za katere želi dražitelj oddati dodatne ponudbe (v skladu z zahtevo, da morajo biti vsi paketi, za katere je dražitelj oddal ponudbe v začetnih krogih, vključeni v ta seznam), in – določiti ponudbeni znesek za vsakega od paketov na seznamu. 106. Znesek vsake dodatne ponudbe je v diskreciji dražiteljev v skladu z omejitvami, ki so navedene v točki F.2.2.3.3 Omejitve ponudbenih zneskov za dodatne ponudbe, in zahtevo, da morajo biti vse dodatne ponudbe zaokrožene na 1.000 EUR. 107. Ponudbeni obrazec lahko vsebuje ponudbe za največ 3000 paketov. V to omejitev so všteti tudi vsi paketi, za katere je dražitelj oddal ponudbe v začetnih krogih. 108. Dodatne ponudbe se oddajajo po naslednjem postopku: – Najprej mora dražitelj v obrazcu za ponudbe, ki mu ga prikaže EAS, ustvariti seznam dodatnih ponudb, ki jih želi oddati. Paketi, za katere je dražitelj oddal ponudbe v začetnih krogih, so samodejno dodani seznamu in jih ni mogoče odstraniti. – Nato mora dražitelj poslati dodatne ponudbe v dražbeni strežnik, tako da je mogoče preveriti njihovo skladnost s pravili dražbe. – Če katera koli od dodatnih ponudb ni skladna s pravili dražbe, bo dražitelj preusmerjen na ponudbeni obrazec, kjer lahko spremeni svoje ponudbe. Če so ponudbe skladne s pravili dražbe, bo EAS dražitelju ponudil povzetek ponudb in mu omogočil, da ponudbe potrdi ali se vrne na ponudbeni obrazec, kjer lahko svoje ponudbe popravi. – Dražitelj bo moral potrditi ta povzetek ponudb, da bo lahko zaključil oddajo dodatnih ponudb. Samo potrjene ponudbe bodo v EAS upoštevane kot veljavne. 109. Dražitelj lahko v dodatnem krogu odda le en ponudbeni obrazec. Ko dražitelj potrdi svoje dodatne ponudbe, v dodatnem krogu ne bo več mogel popraviti ali umakniti katere koli od teh ponudb ali oddati nadaljnjih ponudb. 110. Vse dokler EAS ne prejme potrjenega nabora veljavnih ponudb, se upošteva, da dražitelj ni oddal dodatnih ponudb. Dražitelj bo s strani EAS prejel potrdilo o prejemu potrjenih dodatnih ponudb. Dražitelj mora sam preveriti, ali mu je EAS poslal potrdilo o prejemu potrjenih dodatnih ponudb, in opozoriti agencijo, če sumi, da ima težave pri uspešni potrditvi ponudb. F.2.2.3.3 Omejitve ponudbenih zneskov za dodatne ponudbe 111. Dražitelji lahko oddajo največ eno dodatno ponudbo za kateri koli paket lotov, za katerega so oddali začetno ponudbo. Dražitelji lahko tudi oddajo dodatne ponudbe za pakete lotov, za katere so ob začetku dražbe imeli zadostna začetna upravičenja, vendar zanje niso oddali ponudb v začetnih krogih. Dražitelji lahko za vsak tak paket oddajo le eno dodatno ponudbo. Izbrani ponudbeni zneski so v diskreciji dražiteljev in jih lahko izberejo sami v skladu z naslednjimi omejitvami: 112. Prvič, ponudbeni znesek ne sme biti nižji od vsote izklicnih cen za lote, ki so vključeni v ponudbo. Ponudbeni zneski morajo biti določeni v enotah po 1.000 EUR. 113. Drugič, ponudbeni zneski za pakete, za katere je dražitelj oddal ponudbe v začetnih krogih, ne smejo biti nižji od najvišje ponudbe v začetnih krogih za pripadajoč paket. 114. Tretjič, ponudben znesek v dodatni ponudbi ne sme presegati veljavne omejitve, ki je določena na naslednji način: – Vsak dražitelj ima zadnjo ponudbo v začetnih krogih (final primary bid). To je zadnja ponudba v začetnih krogih, ki ni prazna in ki jo je dražitelj oddal. Če je dražitelj oddal svojo zadnjo ponudbo v zadnjem začetnem krogu, potem dodatna ponudba, ki jo lahko dražitelj odda za ta paket, ni omejena navzgor. – Če je dražitelj zadnjo ponudbo oddal v katerem od prejšnjih začetnih krogov, potem je dražiteljeva dodatna ponudba za ta paket omejena v skladu s trenutno najvišjimi cenami za skupino lotov v krogu, ki je potekal nemudoma za tistim, v katerem je dražitelj oddal svojo zadnjo ponudbo v začetnih krogih. – Najvišja vsota dodatne ponudbe za kateri koli drugi paket je omejena s cenami iz njegovega zadnjega začetnega kroga, v katerem bi dražitelj lahko oddal ponudbo za ta paket, vendar je namesto tega oddal ponudbo za drug paket. Natančneje, predpostavimo, da je bil dražitelj nazadnje upravičen do draženja paketa × v krogu n, vendar se je namesto tega odločil dražiti drug paket – Y. V tem primeru dodatna ponudba za × ne sme preseči najvišje ponudbe, ki jo je dražitelj oddal za Y (ki je lahko dodatna ponudba ali pa ponudba iz začetnega kroga, če ni bila oddana nobena dodatna ponudba), plus razlike med ceno za paket × in paket Y po trenutno objavljenih cenah v krogu n. F.2.2.3.4 Veljavnost dodatnih ponudb 115. Vsaka veljavna ponudba v dodatnem krogu mora izpolniti naslednje: – skupne točke upravičenosti za paket, za katerega je oddana ponudba, ne smejo preseči začetne upravičenosti dražitelja, – dražitelj bi lahko pridobil vse lote vključene v ponudbo, samo v primeru, da s tem ne preseže spektralnih kap, – dražitelj je (v skladu s pravilom v točki 6) upravičen do draženja vseh lotov, vključenih v ponudbo, – paket, za katerega je oddana ponudba, ne sme vsebovati nobenega lota iz kategorije F ali pa mora vsebovati najmanj 2 lota iz te kategorije in – naveden ponudbeni znesek ustreza omejitvam glede zneskov dodatnih ponudb, ki so navedene v točki F.2.2.3.3 Omejitve ponudbenih zneskov za dodatne ponudbe. 116. EAS blokira oddajo neveljavnih ponudb. 117. Vsaka ponudba, ki je oddana v skladu s pravili dražbe in je v sklopu ponudbenega obrazca, je veljavna. Veljavna ponudba predstavlja zavezo za nakup določenega paketa lotov po določenem ponudbenem znesku. 118. Ponudba, ki je v skladu s pravilom v točki 115 veljavna, ostane veljavna, razen če je razveljavljena v skladu s pravilom v točki 29. F.2.2.3.5 Določitev uspešnega dražitelja (Winner determination) 119. Po zaključku dodatnega kroga bo agencija določila kombinacijo uspešnih ponudb. 120. Postopek določitve uspešnega dražitelja bo vključeval »izklicno ponudbo« za vsak lot, ki je na voljo na dražbi. To bo tako, kot da bi bila v osrednji fazi postopka za vsak posamezni lot oddana ponudba v višini izklicne cene za ta pripadajoči lot. 121. Kombinacija uspešnih ponudb je kombinacija veljavnih ponudb, oddanih v začetnih krogih in dodatnem krogu, izhodiščnih ponudb za ustrezen scenarij ter »izklicnih ponudb«, ki imajo najvišjo skupno vrednost, v skladu z naslednjima pogojema: – v nobeni kategoriji lotov ne more biti dodeljenih več lotov, kot jih je na voljo v tej kategoriji in – od vsakega dražitelja se sprejme največ ena ponudba. 122. Kombinacija ponudb, ki ustreza tem zahtevam, bo določena z algoritmom. 123. Če ima več naborov ponudb, ki ustrezajo pogojem iz pravila v točki 121, enako najvišjo vrednost, potem bo za uspešno kombinacijo ponudb izbran tisti nabor ponudb, ki vključuje največ uspešnih ponudnikov. 124. Če na podlagi pravila v točki 123 ni mogoče določiti natančno ene uspešne kombinacije, bo med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje tega pravila, za uspešno kombinacijo ponudb izbran tisti nabor ponudb, ki bo privedel do najbolj enakomerne razporeditve točk upravičenosti. To bo določeno v skladu z naslednjim: – Ponudbe iz vsake kombinacije so razvrščene glede na točke upravičenosti. – Za vse ponudbe iz vsakega razvrščenega seznama ponudb se izračuna vsota kvadratov razlik med posamezno ponudbo in naslednjo ponudbo. – Kombinacija ponudb z najnižjo vsoto kvadratov razlik je nato izbrana kot uspešna kombinacija ponudb. 125. Če na podlagi pravila v točki 124 ni mogoče določiti natančno ene uspešne kombinacije, bo med tistimi kombinacijami, ki izpolnjujejo pogoje tega pravila, za uspešno kombinacijo ponudb izbran tisti nabor ponudb, ki bo odražal najnižja skupna upravičenja, povezana s paketi, ki so bili dodeljeni uspešnim dražiteljem. 126. Če na podlagi pravila v točki 125 ni mogoče določiti natančno ene uspešne kombinacije, bo EAS z uporabo postopka naključne izbire izbral eno izmed potencialnih uspešnih kombinacij, ki izpolnjujejo pogoje pravila v točki 125. 127. Spodaj je opisan enostaven primer postopka določitve uspešnega dražitelja. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! F.2.2.3.6 Določanje osnovnih cen 128. Za vsako uspešno ponudbo (in torej za vsakega uspešnega dražitelja) bo EAS določil osnovno ceno, ki jo mora dražitelj plačati. To je skupna cena za celoten paket (tj. kombinacijo lotov, vključenih v uspešno ponudbo). 129. Osnovne cene predstavljajo najnižji znesek, ki bi ga vsak uspešni dražitelj in vsaka skupina uspešnih dražiteljev skupaj lahko ponudili, ne da bi se s tem spremenil izid postopka določitve uspešnih dražiteljev. Osnovne cene temeljijo na konceptu oportunitetnih stroškov. 130. Oportunitetni strošek dražitelja oziroma skupine dražiteljev je določen kot razlika med: – vrednostjo uspešne dodelitve v scenariju, v katerem so bile vse ponudbe tega dražitelja (oz. dražiteljev) izključene in so nedodeljeni loti ovrednoteni po izklicnih cenah, in – vrednostjo osnovne uspešne dodelitve, brez ponudbenega zneska vseh uspešnih ponudb tega dražitelja (oz. dražiteljev) z nedodeljenimi loti, ki so ovrednoteni po izklicnih cenah. 131. Osnovne cene se določijo za vse uspešne dražitelje hkrati z enim izračunom. Z uporabo naslednjih pogojev se izračuna enoličen nabor osnovnih cen: – Prvi pogoj: osnovna cena uspešne ponudbe mora biti višja ali enaka skupni izklicni ceni za lote v paketu, ki je povezan s to uspešno ponudbo, toda nižja ali enaka ponudbenemu znesku uspešne ponudbe. – Drugi pogoj: nabor osnovnih cen mora biti zadosti visok, in sicer tako, da mora biti vsota cen, ki jih mora vsak možen podnabor uspešnih dražiteljev plačati, najmanj njihov skupni oportunitetni strošek. Če samo en nabor osnovnih cen izpolnjuje prvi in drugi pogoj, to določi osnovne cene za osrednjo fazo. – Tretji pogoj: če več naborov osnovnih cen izpolnjuje prvi in drugi pogoj, potem je izbran tisti nabor (oziroma so izbrani tisti nabori) osnovnih cen, ki ima (oziroma imajo) najnižjo vsoto osnovnih cen med vsemi uspešnimi dražitelji Če samo en nabor osnovnih cen izpolnjuje te tri pogoje, to določi osnovne cene za osrednjo fazo. – Četrti pogoj: če je več naborov osnovnih cen, ki izpolnjujejo prve tri pogoje, potem je izbran tisti nabor osnovnih cen, ki ima najnižjo vsoto kvadratov razlik med osnovnimi cenami za vsakega uspešnega dražitelja in posameznim oportunitetnim stroškom tega dražitelja. 132. Ti pogoji opisujejo edinstveno osnovno ceno za vsakega uspešnega dražitelja, ki ni višja od njegove uspešne ponudbe in je vsaj tako visoka kot izklicna cena za ta paket. Če te cene niso v enotah po 1.000 EUR, so v zadnjem koraku zaokrožene navzgor na najbližjih 1.000 EUR. 133. V nadaljevanju je opisan enostaven primer določitve cene. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! F.2.2.4 Zaključek osrednje faze 134. Ko agencija določi uspešne ponudbe in osnovne cene, bodo dražitelji obveščeni o rezultatih osrednje faze. 135. Vsakega dražitelja bo obvestila o lotih, ki jih je pridobil, in o osnovni ceni, ki velja za njegovo uspešno ponudbo, kakor tudi o: – identiteti vseh uspešnih dražiteljev, – številu lotov, ki jih je v vsaki kategoriji pridobil vsak uspešni dražitelj in – ali bo v fazi dodelitve potrebna uporaba postopka draženja in v primeru, da bo, tudi o časovnem razporedu faze dodelitve (glej spodaj). 136. Dražitelji ne bodo obveščeni o osnovnih cenah, ki jih bodo morali plačati drugi uspešni dražitelji. F.2.3 Faza dodelitve (assignment stage) 137. Cilj faze dodelitve je ugotoviti, kako bodo razpoložljive frekvence v vsakem frekvenčnem pasu dodeljene uspešnim dražiteljem za generične frekvenčne lote v kategorijah A1, A2, A3, B, C, T2, E in F. Tabela F 3: Kategorije dodelitvenega kroga in razporeditev nedodeljenih lotov prikazuje pregled kategorij, ki so povezane z vsakim frekvenčnim pasom. Najnižji blok (BA01) v 800 MHz frekvenčnem pasu ne bo dodeljen kategoriji A2 v skladu s pravilom v točki 147. 138. Obstaja možnost, da bodo ob zaključku osrednje faze nekateri ali vsi loti v nekaterih frekvenčnih pasovih še nedodeljeni. Vsi nedodeljeni loti bodo razporejeni kot zvezni loti tako, kot spodaj opisuje Tabela F 3: Kategorije dodelitvenega kroga in razporeditev nedodeljenih lotov. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Tabela F 3: Kategorije dodelitvenega kroga in razporeditev nedodeljenih lotov F.2.3.1 Potreba po nadaljevanju postopka draženja 139. Če je po zaključku osrednje faze za posamezni frekvenčni pas le en uspešni dražitelj, potem za ta frekvenčni pas ni potrebe po postopku draženja. V tem primeru bodo temu edinemu uspešnemu dražitelju dodeljene frekvence v skladu s pravili o razporeditvi nedodeljenih lotov, tako kot je navedeno zgoraj. 140. Če je po zaključku osrednje faze več kot en uspešen dražitelj generičnih frekvenc v vsaj enem frekvenčnem pasu, potem je v fazi dodelitve potreben postopek draženja. 141. Postopek draženja v fazi dodelitve vključuje en krog draženja (dodelitveni krog), v katerem dražitelji oddajo enkratne ponudbe (sealed bid) za želene dodelitve frekvenc v vsakem od tistih frekvenčnih pasov, v katerem je več kot en uspešen dražitelj generičnih frekvenčnih lotov. F.2.3.2 Razpored dodelitvenega kroga 142. Agencija bo objavila čas začetka in trajanje dodelitvenega kroga po zaključku osrednje faze. 143. Med dodatnim krogom in začetkom dodelitvenega kroga bo najmanj en polni delovni dan premora. 144. Določitev časa in trajanja dodelitvenega kroga je v diskreciji agencije. Vendar pa agencija predvideva, da se bo dodelitveni krog odvijal med 8.30 in 18. uro na določen delovni dan in bo trajal najmanj 2 uri. 145. V dodelitvenem krogu bodi imeli vsi dražitelji pravico do enega podaljška. Trajanje podaljška ne bo daljše od 30 minut. F.2.3.3 Možnosti draženja v dodelitvenem krogu 146. Uspešna pridobitev določenega števila lotov v osrednji fazi daje pravico in nalaga dolžnost do nakupa ene izmed pripadajočih možnosti dodelitve frekvenc, ki so predstavljene dražitelju v dodelitvenem krogu. 147. Dražitelji so povabljeni k oddaji ponudb za možnosti dodelitve konkretnih frekvenc, ki jih je izbrala agencija. Za vsak frekvenčni pas, vključen v dodelitveno fazo postopka draženja, bo agencija pripravila obsežen seznam možnosti dodelitve, ki delijo razpoložljivi spekter v bloke zveznih frekvenc, v skladu z naslednjimi pogoji: – število lotov v vsaki možnosti, ki je predstavljena dražitelju, je enako številu lotov, ki jih je dražitelj pridobil v osrednji fazi v vsakem pasu, – vsaka možnost dodelitve frekvenc določenemu dražitelju je usklajena z vsemi drugimi uspešnimi dražitelji, ki bodo v istem frekvenčnem pasu pridobili zvezni spekter, – uspešnemu dražitelju, ki je pridobil lot A2, ne bodo dodeljene frekvence na spodnjem robu 800 MHz pasu, razen v primeru, če je ta dražitelj pridobil več kot 2 × 10 MHz spektra v 800 MHz pasu in – so vsi neprodani loti razporejeni kot blok zveznih frekvenc in postavljeni tako, kot zgoraj določa Tabela F 3: Kategorije dodelitvenega kroga in razporeditev nedodeljenih lotov. 148. Vse dodelitvene ponudbe se oddajo hkrati, ocenjujejo pa se ločeno za vsak frekvenčni pas. F.2.3.4 Oddaja ponudb v dodelitvenem krogu 149. Med potekom dodelitvenega kroga lahko dražitelji prek EAS oddajo dodelitvene ponudbe za vsako izmed možnosti dodelitve, ki so jim ponujene. 150. Na ponudbenem obrazcu bo vmesnik EAS ponudil seznam vseh možnosti dodelitev frekvenc, ki so dražitelju na voljo, za vsakega izmed frekvenčnih pasov, za katerega je postopek draženja potreben, ter mu omogočil, da določi ponudbeni znesek za vsako izmed ponujenih možnosti dodelitev. 151. Znesek vsake dodelitvene ponudbe je v diskreciji dražitelja. Dodelitvene ponudbe morajo biti zaokrožene na cel EUR. Najnižja ponudba za vsako možnost dodelitve frekvenc je nič. Zgornje meje ni. Vsem dražiteljem, ki so upravičeni do sodelovanja v dodelitvenem krogu, je zagotovljeno, da bodo dobili enako količino spektra v vsakem od frekvenčnih pasov, kot so jo pridobili v osrednji fazi dražbe. Ponudbe bodo vplivale le na to, katera od možnosti dodelitve konkretnih frekvenc bo uporabljena ter ali bo potrebno plačati tudi dodatne cene. Če bo dražitelj za različne možnosti dodelitve ponudil enak ponudbeni znesek, bo to pomenilo, da so mu vse te možnosti enakovredne. Priporočljivo (ni pa obvezno) je, da dražitelji v vsaki kategoriji, v kateri so upravičeni do draženja, oddajo ponudbo z nič EUR za možnost oziroma možnosti, ki so jim najmanj všeč. 152. Dodelitvene ponudbe se oddajajo po naslednjem postopku: – Najprej mora dražitelj v vnosnih poljih na ponudbenem obrazcu s strani EAS določiti ponudbene zneske, ki jih želi ponuditi za vsako od svojih možnosti dodelitve. – Nato mora dražitelj poslati dodelitvene ponudbe v dražbeni strežnik, tako da je mogoče preveriti njihove skladnosti s pravili dražbe. – Če katera koli od dodelitvenih ponudb ni skladna s pravili dražbe, bo dražitelj preusmerjen na ponudbeni obrazec, kjer lahko spremeni svoje ponudbe. Če so ponudbe skladne s pravili dražbe, bo sistem EAS dražitelju ponudil povzetek ponudb in mu omogočil, da ponudbe potrdi ali pa se vrne na ponudbeni obrazec, da popravi svoje ponudbe. – Dražitelj bo moral potrditi ta povzetek ponudb, da bo lahko zaključil oddajo dodelitvih ponudb. Samo potrjene dodelitvene ponudbe bodo v sistemu EAS upoštevane kot veljavne. 153. Vse dokler EAS ne prejme potrditve veljavnega nabora ponudb, se upošteva, da dražitelj ni oddal dodelitvenih ponudb. Dražitelj bo s strani EAS prejel potrdilo o prejemu potrjenih dodelitvenih ponudb. Dražitelj mora sam preveriti, ali je EAS poslal potrdilo o prejemu potrjenih dodelitvenih ponudb, in opozoriti agencijo, če sumi, da ima težave pri uspešni potrditvi le teh. 154. EAS bo ustvaril samodejne ponudbe v znesku nič za vse možnosti dodelitve, pri katerih dražitelji niso navedli ponudbenega zneska. Če dražitelj ne odda ponudbenega obrazca v času, ki je na voljo, se razume, da njegov ponudbeni znesek za vsako možnost dodelitve frekvenc v vsakem frekvenčnem pasu, v katerem je bil upravičen do draženja, znaša nič. F.2.3.5 Veljavnost dodelitvenih ponudb 155. Vsaka veljavna ponudba v dodelitvenem krogu mora izpolniti naslednje pogoje: – ponudba mora biti oddana za veljavno možnost dodelitve v skladu s pogoji, ki so navedeni v pravilu iz točke 147, in – ponudbeni znesek mora znašati najmanj nič in zaokrožen na cel EUR. 156. EAS je zasnovan tako, da blokira oddajo neveljavnih vlog. 157. Vsaka ponudba, ki je oddana v skladu s pravili dražbe v sklopu ponudbenega obrazca, se upošteva za veljavno ponudbo. Veljavna ponudba predstavlja zavezo za plačilo zneska do višine ponudbenega zneska za dodelitev konkretnih frekvenc (dodatna cena) poleg dražiteljeve osnovne cene. 158. Dodelitvena ponudba, ki je priznana kot veljavna v skladu s pravilom iz točke 155, ostane veljavna, razen če je razveljavljena v skladu s pravilom iz točke 29. F.2.3.6 Določitev uspešnega dražitelja v dodelitvenem krogu 159. Po zaključku dodelitvenega kroga bo agencija določila uspešne dodelitvene ponudbe. 160. Uspešne dodelitvene ponudbe za vsak ustrezen frekvenčni pas predstavljajo kombinacijo veljavnih dodelitvenih ponudb z največjo skupno vrednostjo med vsemi veljavnimi oddanimi dodelitvenimi ponudbami, pod naslednjimi pogoji: – od vsakega dražitelja se sprejme natanko ena ponudba, – vsakemu dražitelju je dodeljena enaka količina spektra v vsakem frekvenčnem pasu, kot jo je pridobil v osrednji fazi, – vsak dražitelj prejme zvezne frekvence v vsakem frekvenčnem pasu, – dodelitve frekvenc, ki so vključene v uspešno dodelitveno ponudbo, se ne prekrivajo in – vsi neprodani loti so zvezni in umeščeni v skladu z določili, ki jih zgoraj vsebuje Tabela F 3: Kategorije dodelitvenega kroga in razporeditev nedodeljenih lotov. 161. Kombinacija ponudb, ki izpolnjuje pogoje pravila iz točke 160, bo določena z algoritmom. 162. Vsak dražitelj bo imel eno uspešno dodelitveno ponudbo v vsakem frekvenčnem pasu, v katerem je uspešno pridobil lote v osrednji fazi. Uspešna dodelitvena ponudba je lahko samodejno ustvarjena ponudba v višini nič za dodelitveno možnost za katero dražitelj ni oddal dodelitvene ponudbe. 163. Če ima več kombinacij dodelitvenih ponudb, ki izpolnjujejo pogoje pravila iz točke 160, isto najvišjo vrednost, potem bo EAS naključno izbral eno izmed teh kombinacij. F.2.3.7 Določanje dodatnih cen 164. Za dodelitev frekvenc ne bo treba plačati dodatne cene, če v določenem frekvenčnem pasu ni potrebe po postopku draženja. 165. Za vsak frekvenčni pas, v katerem je potrebno draženje, bodo določene dodatne cene. 166. Oportunitetni strošek za podnabor uspešnih dražiteljev je vsota uspešnih dodelitvenih ponudb uspešnih dražiteljev v podnaboru, zmanjšana za razliko med vsoto vseh uspešnih dodelitvenih ponudb v uspešni kombinaciji in vrednostjo ponudb, ki so določene na enak način, vendar za primer, v katerem so ponudbeni zneski, za vse oddane ponudbe uspešnih dražiteljev v podnaboru, nastavljeni na nič EUR (tj. primer, v katerem bi bilo dražiteljem v podnaboru vseeno glede vseh možnosti dodelitve). 167. Dodatne cene se določijo v vsakem frekvenčnem pasu za vse uspešne dražitelje hkrati z enim izračunom. Z uporabo naslednjih pogojev se izračuna enoličen nabor dodatnih cen: – Prvi pogoj: dodatne cene morajo biti pozitivne ali nič ter ne večje, kot je znesek uspešne ponudbe. – Drugi pogoj: nabor dodatnih cen mora biti zadosti visok, in sicer tako, da je vsota dodatnih cen, ki jih mora plačati vsak možen podnabor uspešnih dražiteljev, najmanj njihov skupni oportunitetni strošek. Če samo en nabor dodatnih cen izpolnjuje ta dva pogoja, to določi dodatne cene za ta frekvenčni pas. – Tretji pogoj: če je več naborov dodatnih cen, ki izpolnjujejo prvi in drugi pogoj, potem je izbran tisti nabor (oziroma tisti nabori) dodatnih cen, ki ima (oziroma imajo) najnižjo vsoto dodatnih cen med vsemi uspešnimi ponudniki. Če samo en nabor dodatnih cen izpolnjuje te tri pogoje, to določi dodatne cene za ta frekvenčni pas. – Četrti pogoj: če je več naborov dodatnih cen, ki izpolnjujejo prve tri pogoje, potem je izbran tisti nabor dodatnih cen, ki ima najnižjo vsoto kvadratov razlik med dodatnimi cenami za vsakega uspešnega dražitelja in posameznim oportunitetnim stroškom tega dražitelja za ta frekvenčni pas. 168. Ti pogoji opisujejo enolično dodatno ceno za vsakega uspešnega dražitelja v vsakem frekvenčnem pasu, ki ni višja od njihove uspešne dodelitvene ponudbe. Kolikor te dodatne cene niso zneski v EUR, zaokroženi na cel evro, so v zadnjem koraku zaokrožene navzgor na najbližji EUR. F.2.3.8 Zaključek faze dodelitve 169. Ko agencija določi uspešne ponudbe in dodatne cene, bo o rezultatih faze dodelitve obvestila dražitelje. Sporočene bodo naslednje informacije: – Vsak dražitelj bo obveščen o konkretnih frekvenčnih območjih, dodeljenih v vsakem izmed pasov, v katerem je pridobil lote v osrednji fazi. Te informacije ne bodo posredovane drugim dražiteljem. – Vsak uspešen dražitelj bo v vsakem izmed pasov obveščen o dodatni ceni, ki se nanaša na njegovo uspešno ponudbo. Te informacije ne bodo posredovane drugim dražiteljem. F.2.4 Zaključek dražbe 170. Dražba se konča z zaključkom faze dodelitve. Na tej točki bodo vsem dražiteljem posredovane naslednje informacije: – identiteta uspešnih dražiteljev, – frekvenčna območja, ki so bila dodeljena vsakemu uspešnemu dražitelju in – cena za dodelitev frekvenc (znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine), ki jo mora plačati vsak uspešen dražitelj, vključno z razčlenitvijo na osnovno ceno in morebitne dodatne cene. 4. Rok in način predložitve ponudb Rok za predložitev ponudb je 17. 2. 2014 do 10. ure po lokalnem času kraja sedeža agencije. Ponudniki morajo svoje ponudbe predložiti osebno v vložišču Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana, v prvem nadstropju, in sicer lahko to storijo vsak delovni dan od 8.30 do 14. ure oziroma zadnji dan roka do 10. ure. Ker gre za anonimen javni razpis bo ponudnik ob predložitvi ponudbe prevzel šifro, kar bo potrdil s podpisom. Pod to šifro bo ta ponudnik s svojo ponudbo obravnavan na javnem odpiranju ponudb. Ponudbo lahko osebno predloži zakoniti zastopnik ponudnika oziroma pooblaščena oseba s strani zakonitega zastopnika ponudnika, ki mora v tem primeru predložiti pooblastilo in se izkazati z osebnim dokumentom. Smiselno enako velja v primeru, ko je ponudnik fizična oseba. Podrobnejše informacije se nahajajo v razpisni dokumentaciji. 5. Javno odpiranje Javno odpiranje ponudb bo potekalo v sejni sobi na sedežu agencije: Stegne 7, 1000 Ljubljana, dne 17. 2. 2014, ob 14. uri po lokalnem času kraja sedeža agencije. Podrobnejše informacije v zvezi z javnim odpiranjem se nahajajo v razpisni dokumentaciji. 6. Razpisna dokumentacija Ponudnik, ki se prijavlja na predmetni javni razpis, mora oddati ponudbo, pripravljeno v skladu s tem sklepom in razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija podaja podrobnejše informacije tega javnega razpisa in posamičnih točk predmetnega sklepa. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh agencije: www.apek.si. Interesenti lahko dvignejo razpisno dokumentacijo v tiskani obliki tudi osebno na vložišču agencije v času uradnih ur. 7. Sprememba ali dopolnitev sklepa o uvedbi javnega razpisa in razpisne dokumentacije Agencija lahko spremeni predmetni sklep, ob tem pa mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi bodo enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Morebitni novi sklep bo agencija objavila v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred potekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb (šesti odstavek 38. člena ZEKom-1), ter na spletni strani agencije, www.apek.si. Agencija si pridržuje pravico do spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija se v takem primeru spremeni oziroma dopolni z objavo spremembe oziroma dodatka na spletni strani agencije, vendar najkasneje do 10. 2. 2014. V primeru dodatkov k razpisni dokumentaciji je ponudnik dolžan slednje v celoti upoštevati pri oblikovanju svoje ponudbe. 8. Razveljavitev javnega razpisa Agencija si pridržuje pravico, da kadarkoli do izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi tega javnega razpisa, javni razpis razveljavi. Sklep o razveljavitvi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije 9. Dodatne informacije in kontaktna oseba Interesent, ki želi kakršnokoli pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, postopkom javnega razpisa ali predmetom javnega razpisa, mora to zahtevati izključno v pisni obliki in slovenskem jeziku. Pisno zahtevo naslovi na agencijo (Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, Stegne 7, 1000 Ljubljana) s pripisom »Pojasnila v zvezi z javnim razpisom za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev« oziroma na elektronski poštni naslov: info.box@apek.si. Navedeno podrobneje definira razpisna dokumentacija v poglavju B. Pojasnila k razpisni dokumentaciji. Za dodatne informacije v zvezi z načinom zahtevanja in podajanja pojasnil je kontaktna oseba Meta Pavšek Taškov. 10. Rok za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc Agencija bo izdala odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ob upoštevanju določil glede roka, kot je opredeljen v 49. členu ZEKom-1, ob predpogoju, da je posamezni uspešni dražitelj poravnal znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in morebitni preostanek deleža administrativnih stroškov. Posamezne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc bo agencija izdala v 15 dneh po plačilu zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in morebitnega preostanka deleža administrativnih stroškov.