Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2013 z dne 20. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2013 z dne 20. 12. 2013

Kazalo

3896. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Idrija, stran 12372.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 23. in 135. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo) ter 80. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 17/01) je Občinski svet Občine Idrija na 24. seji dne 11. 12. 2013 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A
Občine Idrija
1. člen
V Statutu Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo) se drugi odstavek 7. člena spremeni tako, da se glasi:
»Krajevne skupnosti imajo svoje naslove, krajevne praznike, simbole in žige, kot jih sprejme občinski svet z odlokom.«
2. člen
Drugi stavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut ter poslovnik določajo drugačno večino.«
3. člen
V drugem odstavku 23. člena se sedma alinea spremeni tako, da se glasi:
»– potrjuje mandate članov občinskega sveta, ugotavlja izvolitev župana ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskih funkcionarjev,«.
Črtata se deseta in osemindvajseta alinea.
4. člen
V drugem odstavku 24. člena se črta besedilo »ali službi krajevne skupnosti«.
5. člen
Četrti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prvo sejo skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.«
6. člen
Prvi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski svet se sestaja in odloča na rednih, izrednih ali dopisnih sejah, ki jih sklicuje in vodi župan, praviloma enkrat mesečno, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.«
7. člen
V prvem odstavku 33. člena se črta besedilo »komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo,«.
8. člen
V prvem odstavku 35. člena se črta besedilo »in komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo«.
9. člen
Tretji odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Podžupan se lahko v soglasju z županom odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.«
10. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.«
11. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Trajanje mandata članov nadzornega odbora je vezano na mandat občinskega sveta, ki ga je imenoval.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in zaželeno znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane nadzornega odbora občine predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane v občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Idriji, Mestni trg 1. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor pri svojem poslovanju uporablja svoj pečat z navedbo občine.«
12. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta za prihodnje leto predloži županu.
Nadzorni odbor vsako proračunsko leto obvezno izvede nadzor proračuna in zaključnega računa občine.
Nadzorni odbor v skladu s svojim letnim programom dela izvede nadzor:
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih), katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela nadzorni odbor obravnava zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Nadzorni odbor po opravljenem nadzoru redno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank, vključenih v postopek nadzora. Ob hujših kršitvah mora obvestiti pristojno ministrstvo, računsko sodišče in ob sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja obvestiti tudi pristojni organ pregona.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.«
13. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev ter po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravita dva člana nadzornega odbora, ki ju je na predlog predsednika za posamezno zadevo, v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Člana nadzornega odbora, ki opravljata nadzor, imata pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki jih potrebujeta za izvedbo nadzora. Nadzorovani organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravita člana nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v 15 dneh od prejema predloga poročila izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu odboru. Nadzorni odbor mora v 15 dneh uskladiti končno poročilo z navedbami v odzivnem poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije ter občinski svet.
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstajajo razlogi za sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Član nadzornega odbora predlaga predsedniku nadzornega odbora svojo izločitev iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki spravljajo v dvom njegovo nepristranskost, oziroma so podane okoliščine navzkrižja interesov.
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, oziroma če ugotovi, da so podane okoliščine navzkrižja interesov.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.«
14. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– odločajo o porabi sredstev na proračunskih postavkah, namenjenih delovanju krajevnih skupnosti,
– odločajo o porabi sredstev na proračunskih postavkah, namenjenih izvajanju v dogovoru z občino opredeljenih aktivnosti na območju posamezne krajevne skupnosti,
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju, pa tudi na območju sosednjih krajevnih skupnosti, če je to v povezavi s projekti na njihovem območju, in z opozorili sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– predlagajo ureditve in olepševanje kraja in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti …),
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v druge namene, predvidenih gradenj v skupnosti, za posege v kmetijski prostor, pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– sodelujejo s predlogi in mnenji v postopkih priprave občinskih predpisov,
– sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti v projektih, sofinanciranih iz državnih in evropskih sredstev,
– izvajajo naloge upravljanja s pokopališči, razen v KS mesto Idrija in KS Spodnja Idrija,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– razvijajo in organizirajo kulturne dejavnosti ter pospešujejo društvene dejavnosti na svojem območju,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju ter o tem obveščajo štab za civilno zaščito in po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenja in predloge k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– sodelujejo v prostovoljnih akcijah, ki jih organizira Občina Idrija,
– občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– sklicuje posvete s krajani in rajonske sestanke.«
15. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Krajevne skupnosti izgubijo status pravne osebe javnega prava z dnem 31. 3. 2014.«
16. člen
V drugem odstavku 53. člena se črta besedilo »in javni uslužbenec v službi krajevne skupnosti«.
17. člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotavljajo sredstva v proračunu občine. Za vsako krajevno skupnost se odpre znotraj proračuna občine ena ali več proračunskih postavk. Vrednost proračunskih postavk za posamezno krajevno skupnost za proračunsko leto določi občinski svet na predlog župana.
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
Prostore, opremo in materialna sredstva, potrebne za delovanje krajevne skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
Krajevna skupnost lahko preko sveta krajevne skupnosti ali njegovega predsednika zastopa občino v okviru nalog krajevne skupnosti in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog pri izvajanju odločitev sveta krajevne skupnosti.«
18. člen
59.a člen se črta.
19. člen
Drugi odstavek 61. člena se črta.
20. člen
61.a člen se črta.
21. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.«
22. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.«
23. člen
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.«
24. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.«
25. člen
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
»O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.«
26. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.«
27. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.«
28. člen
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
»O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo.«
29. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
»O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.«
30. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.«
31. člen
V prvem odstavku 75. člena se črta peta alinea.
Dosedanja šesta, sedma in osma alinea postanejo peta, šesta in sedma alinea.
32. člen
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.«
33. člen
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje.«
34. člen
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s svojim premoženjem gospodariti po načelih dobrega gospodarja.
Nepremično in premično premoženje se lahko pridobita tudi brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju javnih financ.
Za prodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se smiselno uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo državnega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali zamenjavo finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance.
Z nepremičnim premoženjem v lasti krajevnih skupnosti, ki preide v last občine po samem zakonu na neodplačen način in s sporazumom o prehodu premoženja krajevne skupnosti na Občino Idrija, ni mogoče razpolagati oziroma ga oddajati v najem, brez predhodnega pisnega soglasja krajevne skupnosti.
Objekte iz prejšnjega odstavka tega člena lahko občina odda v upravljanje drugim subjektom le v primeru, da za upravljanje z njimi ni zainteresirana krajevna skupnost.«
35. člen
V drugem odstavku 97. člena se črta besedilo »in krajevne skupnosti«.
V tretjem odstavku 97. člena se za besedo »nadaljevanju:« doda besedo »posredni«.
36. člen
Šesti odstavek 98. člena se črta.
37. člen
V tretjem odstavku 99. člena se besedilo »sorazmerno porabljenih sredstev« nadomesti z besedilom », sorazmerne s porabljenimi sredstvi«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu RS. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.«
38. člen
Tretji odstavek 100. člena se črta.
39. člen
V drugem odstavku 101. člena se za besedo »podžupana« doda besedilo », predsednike krajevnih skupnosti«.
40. člen
V prvem odstavku 102. člena se besedilo »pristojne službe« nadomesti z besedilom »pristojnega organa«.
41. člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost posrednega uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje posrednega uporabnika. O zmanjšanju sredstev odloča župan, o povečanju sredstev odloča občinski svet.«
42. člen
110. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance.«
43. člen
Tretji in četrti odstavek 111. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Izdana poroštva se štejejo v obseg največjega možnega zadolževanja občine.«
44. člen
V prvem odstavku 112. člena se dodata novi druga in tretja alineja, ki se glasita:
»– davek na nepremičnine,
– davek na vodna plovila,«.
Dosedanje druga, tretja, četrta in peta alineja postanejo četrta, peta, šesta in sedma alineja.
45. člen
113. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– komunalni prispevek,
– občinske takse,
– turistične takse,
– pristojbine,
– prihodki uprave,
– globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– denarne kazni v upravnih postopkih – na ravni občine,
– povprečnine oziroma sodne takse in drugi stroški občinskega organa na podlagi zakona o prekrških,
– nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora,
– prihodki iz naslova podeljenih koncesij,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Finančno poslovanje izvršuje občinska uprava, nadzorujejo pa ga župan, direktor občinske uprave in nadzorni odbor.«
46. člen
124. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Statut, odlok in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.«
47. člen
127. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z dnem ukinitve statusa krajevnih skupnosti kot pravnih oseb javnega prava, prenehajo veljati vsi statuti krajevnih skupnosti v Občini Idrija.«
48. člen
137. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z dnem 31. 3. 2014 preidejo vse pravice in obveznosti ter premoženje krajevnih skupnosti na Občino Idrija.
Občino Idrija bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji po premoženjski bilanci pripade.
Za potrebe ureditve prenosa premoženja iz krajevnih skupnosti na Občino Idrija se izdelajo na dan 31. 3. 2014 premoženjske bilance, računovodske bilance in drugi popisi v skladu z zakonom.
Z dnem 31. 3. 2014 se zaprejo podračuni krajevnih skupnosti in se krajevne skupnosti izključi iz registra neposrednih proračunskih uporabnikov. Zahtevke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila vloži Občina Idrija.
Nepremičnine in premičnine v lasti krajevnih skupnosti preidejo v last Občine Idrija po samem zakonu na neodplačen način in s sporazumom o prehodu premoženja krajevne skupnosti na Občino Idrija, ki ga z zemljiškoknjižnimi dovolili sklenejo predsedniki krajevnih skupnosti za krajevne skupnosti in župan za Občino Idrija.«
49. člen
Doda se nov 137.a člen, ki se glasi:
»Z dnem 31. 3. 2014 preneha veljati Odlok o krajevnih skupnostih v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 96/01).«
50. člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01502-1/99
Idrija, dne 11. decembra 2013
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.