Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2013 z dne 22. 10. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2013 z dne 22. 10. 2013

Kazalo

3172. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 26-Šentrupert-Trnava, stran 9499.

Na podlagi 61. člen Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 23. redni seji dne 16. 10. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA 26-Šentrupert-Trnava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11). Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 061/2011, z datumom julij 2013.
2. člen
(vsebina načrta)
(1) Vsebina tekstualnega dela:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3. ZASNOVA PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA.
(2) Vsebina grafičnega dela:
1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE
2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
4. ZAZIDALNA SITUACIJA
5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO
6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA
7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE
8. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
9. NAČRT PARCELACIJE.
(3) Seznam prilog:
1. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM
2. SMERNICE IN MNENJA
3. POVZETEK ZA JAVNOST
4. STROKOVNE PODLAGE.
(4) Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet načrta)
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja 16 stanovanjskih, poslovnih in/ali poslovno-stanovanjskih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti ter legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Na celotnem območju ureditve so dopustne gradnje eno- do dvostanovanjskih stavb in tudi spremembe enostanovanjskih objektov v dvostanovanjske objekte.
(3) Objekti številka 1, 2, 3 in 11 so po namembnosti lahko samo stanovanjski. Objekta številka 9 in 12 sta prizidka k obstoječim objektom. Vsi ostali objekti so lahko stanovanjski, poslovni in/ali poslovno-stanovanjskih.
(4) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
4. člen
(območje načrta)
(1) Meja obravnave:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja zahodno od regionalne ceste Soteska–Šentrupert, v bližini avtocestnega priključka Šentrupert in je na severu omejeno z lokalno občinsko cesto, na zahodu z že obstoječimi stavbami, na jugu pa s kmetijskimi površinami.
(2) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN za del območja PA26-Šentrupert-Trnava znaša cca 2,8 ha.
(3) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje parcele številke:
k.o. Trnava: 131/2, 131/3, 131/7, 132/1, 135/1, 134, del 125/2, *73, *74 in *75, 852/4
k.o. Orla vas: *135, *146, 231/1, 232/1, 233/2, 233/3, 234/1, 235/1, 409/1, 409/3, 410/1, 410/2, 412/1, 412/3, 412/4, 412/5, 412/6, 412/7, 412/8, 412/9, 413/1, 413/3, 413/4, 413/5, 413/6, 413/7, 414/1.
(4) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja zahodno od regionalne ceste Soteska–Šentrupert v bližini avtocestnega priključka Šentrupert in je na severu omejeno z lokalno občinsko cesto, na zahodu z že obstoječimi stavbami, na jugu pa s kmetijskimi površinami. Območje se preko predvidenih internih cest priključuje na obstoječo lokalno cesto.
6. člen
(namembnost območja)
Občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 26 Šentrupert-Trnava se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče predvideno kot mešano območje, in sicer za bivanje (stanovanjski objekti) in mirnejšo poslovno-obrtno dejavnost, s potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
7. člen
(vrste gradenj)
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja 16 stanovanjskih, poslovnih in/ali poslovno-stanovanjskih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti ter legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Na celotnem območju ureditve so dopustne gradnje eno- do dvostanovanjskih stavb in tudi spremembe enostanovanjskih objektov v dvostanovanjske objekte.
(3) Objekti številka 1, 2, 3 in 11 so po namembnosti lahko samo stanovanjski. Objekta številka 9 in 12 sta prizidka k obstoječim objektom. Vsi ostali objekti so lahko stanovanjski, poslovni in/ali poslovno-stanovanjskih.
(4) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
8. člen
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih objektov. Fasade objektov so lahko v različnih pastelnih odtenkih z možnostjo manjših temnejših odtenkov, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(2) Največje dovoljene dimenzije načrtovanih objektov so:
– 15,00 m x 15,00 m,         (objekt št. 3, 4, 5, 10 in 13),
– 15,00 m x 13,00 m,         (objekt št. 1 in 2),
– 16,00 m x 10,00 m,         (objekt št. 11 in 15),
– 15,00 m x 10,00 m,         (objekt št. 16),
– 14,00 m x 10,00 m,         (objekt št. 7 in 8),
– 15,00 m x 9,00 m,          (objekt št. 12),
– 16,00 m x 6,50 m,          (objekt št. 14),
– 12,00 m x 6,50 m,          (objekt št. 6),
– 34,00 m x 6,80 m,          (objekt št. 9).
(3) Predvidena je gradnja stavb v etažnosti K+P+1+M, s tem da posamezna etaža v objektih ne sme presegati višine 3,0 m, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,8 m. Gradnja kleti ni obvezna, podana je le možnost gradnje pod pogojem, da je klet v celoti vkopana. Določeni so tudi odmiki od parcelnih mej, ki znašajo 4 m, razen pri objektu št. 11, kjer odmik na južni strani znaša minimalno 2,70 m, pri objektu št. 14, kjer na severnem delu znaša minimalno 1 m in objektu št. 16, kjer na severnem in zahodnem delu znaša minimalno 2 m. Konstrukcijsko in oblikovno so lahko objekti oblikovani poljubno. Priporočljiva je izbira sodobnih konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom. Možni so balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja. Predvidena je klasična ali montažna gradnja objektov z glavno slemensko orientacijo pravokotno na gradbeno linijo ali z glavno slemensko orientacijo vzporedno z gradbeno linijo. Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritina bo pretežno opečnata, naravna rdeča barva ali možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki je usklajena s prevladujočimi elementi naselja. Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(4) Znotraj gradbenih parcel je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije. Vsi pomožni objekti, skladni z obstoječo zakonodajo, se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom, pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Medsosedske ograje za ograjevanje gradbene parcele do max. višine 1,80 m ali v primeru posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m, so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
10. člen
(zunanja ureditev)
(1) Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora. Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(3) V polju preglednosti občinskih cest in novih dovoznih cest ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Predvideti je potrebno, da se s postavitvijo ograj ali živih mej proti javni cesti poleg polja preglednosti upošteva obvezen minimalni odmik ograje (skrajni rob ograje) 1 m izven cestnega telesa oziroma od posestne meje in ne sme biti višje od 1,80 m ali v primeru posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
12. člen
(prometno omrežje)
(1) Območje OPPN se ne nahaja v varovanem pasu obstoječe avtoceste (AC) A1, odsek Arja vas–Vransko, ki poteka severno od območja OPPN.
(2) Območje se nahaja v varovanem pasu regionalne ceste RI-225, odsek št. 1246 Soteska–Šentrupert na katero se ne dovoli novih cestnih priključkov.
(3) Obstoječo občinsko cesto JP992450 (odsek JP992451 Šentrupert), na katero se bodo predvidene dovozne ceste priključevale je potrebno rekonstruirati. Pri rekonstrukciji ceste je potrebno zagotoviti možnost razširitve le-te na minimalno zahtevano širino ter izgradnjo pločnika.
(4) Za dostop do obstoječih in novih stanovanjskih objektov so predvidena cesta C-1, cesta C-2 in cesta C-3. Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno. Pri gradnji dovozne ceste se izvedejo le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste. Trasa omenjene ceste poteka pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti humus. Širina dovozne ceste je 5.00 m, z obojestransko bankino širine 0.50 m. Dovozne ceste so lahko obrobničene z betonskimi robniki v betonski podlagi. Uvoz k posameznim objektom se izvede s pogreznjenimi robniki, dvignjenimi cca 5 cm nad niveleto asfalta. Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje. Posebno pozornost je treba posvetiti odvodu vod s planuma spodnjega ustroja. Odvodnjavanje omenjenih cest je predvideno v ponikovalnicah. Sestav zgornjega ustroja omenjenih cest je sledeč:
3 cm asfaltbeton
5 cm bitugramoz
30 cm min. tampon ME2 min 100 Mpa
30 cm zmzlinsko odporna kamnita greda.
13. člen
(parkirne površine)
Ob vseh objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna vozila.
14. člen
(kolesarski in peš promet)
Ob internih navezovalnih cestah niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
15. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi SAL Ø80mm, ki poteka po obravnavanem območju ob cestnem telesu in se rekonstruira z nodularno litino in prestavi v os rekonstruirane občinske ceste.
(2) Obstoječi objekti in načrtovani objekti se bodo oskrbovali z vodo iz predvidenih sekundarnih vodov. Trasa načrtovanega vodovoda bo potekala v utrjenih površinah – cestah. Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno iz materialov iz nodularne litine. Priključki do predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Novo razvodno omrežje bo zagotavljalo požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
16. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Padavinske vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) se ponikajo, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Na vsaki parceli je predvidena vgradnja ustrezno dimenzioniranega vodnega rezervoarja v funkciji zadrževanja meteornih vod in za potrebe zalivanja ter druge potrebe, kjer ni nujna uporaba pitne vode.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju je načrtovano javno kanalizacijsko omrežje KANALIZACIJA TRNAVA, KANAL K-1 in K-2 (izdelalo podjetje VIZURA MATKO d.o.o., št. 110/09). Predvideno kanalizacijsko omrežje obravnavanega OPPN se bo priključevalo na to kanalizacijo preko revizijskih jaškov, kot je razvidno v grafičnih prilogah (list št. 5.3). Na območju OPPN se v utrjenih površinah (ceste) načrtujejo trije kanalizacijski kanali, ki bodo zagotavljali odvajanje fekalnih vod za obstoječe in predvidene objekte. Na FJ17 se bo priključil predviden kanal FK-1. Med jaškoma FJ17 in FJ16 se zgradi nov jašek (Fj1), ki bo navezoval predviden fekalni kanal FK-2. Priključitev kanala FK-3 se bo izvedla direktno v jašek FJ21.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Celotno območje je že delno pozidano s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, ki so priključeni na elektroomrežje. Glede na to, bo za potrebe izgradnje novih objektov potrebno elektroomrežje rekonstruirati in dograditi.
(2) Iz razdelilne omarice PRMO 14 je predvidena priključitev objektov 13, 14, 15 in 16.
(3) Iz razdelilne omarice PRMO 4 je predvidena priključitev objektov 1, 2, 3 in 4.
(4) Iz razdelilne omarice PRMO 5 je predvidena priključitev objektov 5, 7 in 8.
(5) Iz razdelilne omarice PRMO 6 je predvidena priključitev objektov 6, 10 in 11. Obstoječi priključki se ohranijo oziroma smiselno prevežejo na novozgrajeno omrežje.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in razširitev obstoječega elektroomrežja je potrebno upoštevati strokovne podlage s področja električnih inštalacij, ki so bile pripravljene in upoštevane pri izdelavi OPPN.
18. člen
(javna razsvetljava)
Na območju OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju OPPN ni TK vodov na katere bi bila možna priključitev.
(2) Za priključitev na javno TK omrežje je potrebno zgraditi novo TK omrežje. Točko priključitve na javno TK omrežje, ostale podatke in detajle poda predstavnik Telekoma.
(3) Cevna KK KKS poteka na severozahodnem delu območja OPPN. Priključitev novih objektov je možna z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø110 mm. Cevna KK je predvidena ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih stavb.
(4) Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt obeh vodov, ki bo usklajen s potekom ostalih infrastrukturnih omrežij.
(5) Pri načrtovanju gradbenih posegov je potrebno upoštevati, da mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi izvedeno tako, da je kot križanja 90º oziroma ne manj kot 45º. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m.
20. člen
(ogrevanje)
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti, kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
21. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. Veljajo naslednji ukrepi za varstvo arheoloških ostalin: ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
22. člen
(varovanje okolja)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60db za dan in 50db za noč.
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom z avtoceste za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne skupnosti in investitorjev novih posegov.
(3) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(4) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov ali na poplavnem območju. V neposredni bližini se ne nahaja vodotok. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo uredile preko ponikovalnic, katere bodo locirane v travnatih površinah.
Odvajanje odpadnih vod iz ureditvenega območja bo urejeno v skladu s pogoji navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
23. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
(2) Na celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
(3) V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku.
(4) Za predvidene objekte bodo zagotovljena zbirna mesta za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
24. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
(1) Obravnavano območje ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na poplavnem območju. V območju OPPN ni visoke podtalnice.
(2) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, zadrževalniki …).
(3) Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega sistema naselja.
25. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
26. člen
(varstvo pred požarom)
Upoštevajo se naslednje smernice:
– upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje;
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom;
– potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
– potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
27. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
28. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
29. člen
(zaščita pred vojnimi in drugimi nevarnostmi)
Z zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
(etapnost)
(1) OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Kot prva faza se izvede rekonstrukcija dovozne in izgradnja internih cest znotraj ureditvenega območja ter izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Posamezni objekti se bodo gradili postopoma kot druga faza glede na možnosti investitorjev.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
31. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
32. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej.
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
– odstopanje mej gradbenih parcel pod pogojem, da v ostalih delih ne ovirajo izvedbe OPPN.
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XII. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(vpogled)
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje in prostor.
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
36. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-2/2011-23
Braslovče, dne 16. oktobra 2013
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.

AAA Zlata odličnost