Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2013 z dne 22. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2013 z dne 22. 7. 2013

Kazalo

2477. Uredba o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi, stran 7362.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za izvennivojsko križanje glavne ceste in glavne železniške proge v Središču ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je marca 2013 pod številko projekta 2010/DPN-068 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem državnega prostorskega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Središče ob Dravi.
(3) S postopkom priprave tega državnega prostorskega načrta ni bil izveden postopek presoje vplivov na okolje. S tem državnim prostorskim načrtom niso bili načrtovani posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(4) Oznake iz 5., 9., in 10. člena te uredbe so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane s preložitvijo glavne ceste G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi za ureditev izvennivojskega križanja z glavno železniško progo št. 44 Ormož–Središče–d. m. v Središču ob Dravi, vključno z ureditvijo počivališča. Načrtovana preložitev glavne ceste z nadvozom je po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) uvrščena pod klasifikacijo 21110 (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste) ter klasifikacijo 21410 (nadvozi in mostovi).
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:
– novogradnja:
– glavne ceste na odseku G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta),
– križanja glavne ceste in glavne železniške proge št. 44 Ormož–Središče–d. m. (v nadaljnjem besedilu: železniška proga) v nadvozu glavne ceste (v nadaljnjem besedilu: nadvoz),
– počivališča,
– rušitev obstoječe glavne ceste G1-2/1313 Ormož–Središče ob Dravi (v nadaljnjem besedilu: obstoječa cesta) in obstoječega nivojskega prehoda v km 50+671,70 železniške proge,
– rekultivacija zemljišč,
– deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti,
– naprave za odvodnjavanje in čiščenje,
– prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– okoljevarstveni ukrepi.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta skladno z geodetskim načrtom obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k.o. Središče (338): 1259/8, 803/3, 819/2, 2104/1, 1267/1, 1266/2, 1265/1, 1264/2, 1263/1, 1262/2, 1261/3, 803/1, 806/1, 809/1, 819/1, 822/1, 822/2, 823/1, 826, 827/2, 827/1, 828, 830, 831/2, *298, 831/1, 835/1, 835/4, 836/3, 837/2, 838/1, 2130, 1259/3, 1189, 1186, 1174, 1173/5, 1170, 1169, 1166/1, 1166/2, 1166/3, 1165, 1162, 1161, 2104/3, 844/2, 838/2, 840/2, 841/1, 844/1, 844/3, 873, 875/3, 876/2, 877/1, 878/1 in 878/2.
(2) Zemljišča s parcelnimi številkami iz tega člena so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta na kartah št. 4.1 in 4.2: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(3) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
5. člen
(raba zemljišč)
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo in omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
a) zemljišča izključne rabe:
– zemljišča na območju glavne ceste, nadvoza, počivališča in deviacij kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti, na katerih so dovoljene le gradnja in vzdrževanje cest ter s tem povezane druge ureditve,
– zemljišča na območju rekultivacije (REK 2), na katerih se po izvedenih posegih zasadi drevnina;
b) zemljišča omejene rabe:
– zemljišča na območju rekultivacije (REK 1), na katerih se po opravljenih posegih vzpostavi kmetijska raba,
– zemljišča na območju prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po opravljenih posegih vzpostavi prejšnje stanje z upoštevanjem pogojev omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(glavna cesta in priključki)
(1) Preložitev glavne ceste se izvede v skupni dolžini približno 1100 m. Trasa glavne ceste se začne v km 10+1 in konča v km 11+1.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi preložene glavne ceste upoštevajo projektno hitrost 70 km/h.
(3) Priključki na glavno cesto se zgradijo v km 10+1, 10+2, 10+3, 10+5 in 11+0.
7. člen
(nadvoz)
(1) Nadvoz se zgradi od km 10+7 do km 10+8.
(2) Nadvoz je zasnovan kot semi-integralna prednapeta armiranobetonska konstrukcija z razponom nosilne konstrukcije približno 100 m.
8. člen
(počivališče)
(1) Na severni strani glavne ceste se uredi počivališče s parkiriščem za kamione. Zagotovljenih je 14 parkirnih mest. Na parkirišču se uredi krožni promet. Zgradijo se sanitarije z urejenim prostorom za počivanje.
(2) Območje počivališča se oblikuje z upoštevanjem krajevnih značilnosti. Objekt sanitarij se oblikovno uskladi z drugo opremo.
9. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter dostopi do objektov)
Izvedejo se dostopi do zemljišč in objektov:
– deviacija 1 v km 10+5, dolžine približno 100 m,
– deviacija v km 11+1, dolžine približno 300 m,
– deviacija 3 v km 11+1, dolžine približno 500 m,
– deviacija 4 v km 10+5, dolžine približno 500 m,
– deviacija 5 v km 10+2, dolžine približno 150 m.
10. člen
(pogoji za krajinskoarhitekturno in arhitekturno oblikovanje)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujna zaradi načrtovanih ureditev. Kjer pa ohranitev vegetacije ni mogoča, se rastišča ustrezno sanirajo in sukcesijsko ustrezno dopolnijo. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredijo. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji – v načrtu krajinske arhitekture. Izbor rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.
(2) Zasadijo se:
– počivališča med priključkom in parkiriščem ter na otoku med krožno potjo in parkiriščem,
– nasipne brežine glavne ceste na območju nadvoza, in sicer s skupinami drevja in grmovnic, razporejenih tako, da sledijo naravnemu vzorcu vegetacije.
(3) Rekultivira se:
– REK 1: zatravitev in vzpostavitev kmetijske površine od približno km 10+4 do približno km 10+5 (južno od glavne ceste) in od približno km 10+6 do približno km 10+9 glavne ceste,
– REK 2: zasaditev drevnine od približno km 10+4 do približno km 10+5 (severno od glavne ceste) in od približno km 10+5 do približno km 10+6 glavne ceste.
(4) Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo lokalno značilnih naravnih materialov.
(5) Nasipi se izvedejo v naklonu brežin 2:3. Na delu, kjer se cesta v obojestranskem nasipu dviga v nadvoz, se izvedejo nasipi z naklonom brežin 1:2. Oblika podnožja nasipov se korigira z vertikalnim zaokroževanjem in oblikovanjem položnih prehodov brežin nasipov v obstoječi relief. Opuščeni odseki cest in površine se po odstranitvi objektov reliefno preoblikujejo glede na značilnosti naravnega terena, nanje pa se nasiplje rodovitna prst.
(6) Pred začetkom del se obstoječa vegetacija in kmetijska zemljišča zaščitijo pred poškodbami. Na območju vzpostavitve kmetijskih zemljišč na južnem delu obstoječega opuščenega mejnega prehoda se odstrani obstoječa živična vegetacija, da se vzpostavi enoten sklenjen kompleks kmetijskih površin.
(7) Priključki, križišča in cestna oprema se oblikujejo skladno z urbano in krajinsko podobo prostora.
(8) Konstrukcije ograj, javne razsvetljave in druge urbane opreme se izvedejo tako, da se zagotovi prepoznavnost objektov in ureditev.
11. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter njihovo vzdrževanje)
Na območju državnega prostorskega načrta, razen na območjih kulturne dediščine, in na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, je v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov zunaj cestnega sveta in je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževanje objekta.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ IN PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJO
12. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur.
(2) Pred gradnjo se infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa ne smejo prizadeti kulturne dediščine.
(4) Ureditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta na listih od št. 2.1 do 2.2.
13. člen
(vodovod)
(1) Na območju novega nasipa od približno km 10+9 do približno km 11+1 se vodovod prestavi v poljsko pot.
(2) Sanitarije na počivališču se priključijo na javno vodovodno omrežje, zgradita se nov priklop in vodomerni jašek.
(3) Na počivališču se zgradita dva hidranta.
14. člen
(fekalna kanalizacija)
Fekalna kanalizacija na počivališču se spelje iz sanitarnih prostorov po kanalizacijskih ceveh iz umetne mase v zunanji revizijski jašek. Ta se priključuje na čistilno napravo.
15. člen
(meteorna kanalizacija)
(1) Odvodnjavanje vozišča se izvede z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi padci. Padavinska voda se odvodnjava razpršeno s prelivanjem čez bankino. Del padavinske vode s cestišča se zajame po koritnicah in kanalizira v obcestne ponikovalne jarke.
(2) Odvodnjavanje manipulativne površine počivališča se odvaja v požiralnike s peskolovom z litoželezno rešetko in v požiralnike z vtokom pod robnikom.
(3) Meteorni kanal ima iztok na severovzhodni strani počivališča v lovilec olj, iz katerega se voda odvaja v ponikovalnici.
16. člen
(elektroenergetski vodi)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta je nizko- in srednjenapetostno elektroenergetsko omrežje. Vse elektroenergetske inštalacije, ki jih zadeva gradnja načrtovanih ureditev, se zamenjajo, zaščitijo in ukinijo.
(2) Obstoječi 20 kV srednjenapetostni kablovod od približno km 10+9 do približno km 11+1 se prestavi v dolžini približno 210 m.
(3) Obstoječi nizkonapetostni vodi ter kabelske razdelilne in merilne omarice na območju platoja starega mejnega prehoda se demontirajo. Napajanje prižigališča cestne razsvetljave in objekta na počivališču se izvede iz kabelsko priključilne omare.
17. člen
(cestna razsvetljava)
(1) Parkirne površine in križišče glavne ceste z odcepom za počivališče se opremijo s cestno razsvetljavo približno v km 10+3.
(2) Uporabijo se svetilke z ravnim steklom in nizko vrednostjo ultravijolične svetlobe (visokotlačne natrijeve sijalke). Uporabijo se jekleni in vroče cinkani tipski drogovi za cestno razsvetljavo. Višina drogov je od 7 m do 8 m nad tlemi.
(3) Cestna razsvetljava se napaja iz novega prižigališča.
18. člen
(signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave)
(1) Po zgraditvi nadvoza se poruši nivojski prehod in se:
– preuredijo signalnovarnostne naprave (izločitev električne ključavnice nivojskega prehoda iz odvisnosti),
– spremeni programska oprema,
– spremeni zaslonska slika postaje Središče ob Dravi na lokalnem delovnem mestu sistema ILTIS in v centru za vodenje prometa,
– demontira električna ključavnica v čuvajnici 2 in uredijo kabelski konci,
– demontira oprema za krmiljenje cestnih signalov CS1 in CS2 ter uredijo kabelski konci,
– demontirata cestna signala CS1 in CS2 s temelji,
– demontirajo zapornici Z1 in Z2 ter mehanski pogoni s temelji,
– demontirajo žicevod, kotna kolesa, podvlačna kolesa, žicevodni stebrički in pločevinasti žicevodni kanal pod tirom,
– demontira mehanski pogon za krmiljenje zapornic.
(2) Na mestu porušenega nivojskega križanja se prestavijo signalnovarnostni in telekomunikacijski kabli ter optični kabel.
(3) Pri uvozu na počivališče in izvozu na poljsko pot se zaščiti (obbetonira) obstoječa kabelska kanalizacija.
(4) Od približno km 10+9 do približno km 11+1 se prestavi kabelska kanalizacija s pripadajočim simetričnim bakrenim kablom in optičnim kablom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
19. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listih od št. 4.1 do 4.2, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva in upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja zagotovi:
– predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala in
– druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(4) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
21. člen
(ohranjanje narave)
(1) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev tako, da so posegi na območja ohranjanja narave kar najmanjši.
(2) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta mora biti v vseh fazah zagotovljeno racionalno poseganje na območja ohranjanja narave.
(3) Gradbena dela se izvedejo zunaj gnezditvenega časa ptic na tem območju, ki traja od vključno aprila do vključno junija.
(4) Za osvetljevanje počivališča in križišča se uporabijo svetila, ki oddajajo nizko vrednost ultravijolične svetlobe. Uporabijo se popolnoma zasenčena svetila (delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, je 0-odstoten). Višina svetil naj bo najnižja možna. Med 23. in 5. uro se mora jakost osvetlitve znižati na kar najnižjo raven, kakršno še dopuščajo predpisi o prometni varnosti.
(5) Gradbena dela se praviloma ne opravljajo ponoči.
(6) Lokacije za odlaganje viškov izkopanega materiala se umestijo zunaj območij z večjo naravovarstveno vrednostjo (varovana območja, ekološko pomembna območja in naravne vrednote).
22. člen
(ureditev vodne infrastrukture)
Na glavni cesti se izvedeta dva cevna prepusta, ki omogočata nemoten pretok vode po melioracijskih jarkih:
– v približno km 10+5 prepust Ø 150, dolžine približno 25 m, in
– v približno km 10+7 prepust Ø 200, dolžine približno 50 m.
23. člen
(kmetijska zemljišča in gozdovi)
(1) Zagotovi se, da so poseganja v kmetijska in gozdna zemljišča zunaj predvidenih ukrepov čim manjša. Prepovedano je vsako zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter odlaganje materiala zunaj območij, določenih za ta namen.
(2) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo in po njej. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Poljske in gozdne poti se po gradnji obnovijo.
(3) Gradbena dela se izvajajo takrat, ko je škoda na pridelkih lahko najmanjša (pred setvijo, po spravilu).
(4) Kmetijska zemljišča se po posegu vrnejo v prvotno stanje.
(5) Ostanki obstoječih cest se razgradijo, vzpostavi se raba, ki je skladna z okoliškim prostorom ali se ti ostanki cest izkoristijo za dostop do kmetijskih zemljišč.
(6) Melioracijski kompleksi se sanirajo po načrtu sanacije, ki se izdela med pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Med gradnjo se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskih sistemov.
(7) Pri izvajanju del se ne smejo poškodovati sosednja kmetijska zemljišča. Pri izdelavi načrta dostopnih in gradbiščnih poti ter omejitve gradbišča se površine poseganja na kmetijska zemljišča omejijo na območje fizičnih posegov zaradi izvedbe projekta. Začasno deponiranje zemlje (odrivov) se izvede na območju posega in ne na sosednjih kmetijskih zemljiščih. Med gradnjo se zagotovi nemoten dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč, ki so zunaj območja posega, časovni režim gradnje pa se prilagodi kmetijski dejavnosti.
(8) Izgubljena najboljša kmetijska zemljišča se nadomestijo in usposobijo za potrebe kmetijske rabe na območju opuščenega vozišča in tlakovanega platoja, kakor določata 5. in 10. člen te uredbe in kakor je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi novih objektov in njihovega obratovanja ne sme poslabšati.
(2) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za interventna vozila in z gradnjo, zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito zadevnih vodovodov tako, da je zagotovljena preskrba s požarno vodo.
(3) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
25. člen
(varstvo pred poplavami, naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo tako, da je zagotovljen umik ljudi in živali v primeru drugih nevarnosti (potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Upošteva se cona potresne ogroženosti in temu primerno določi način gradnje objektov.
26. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravijo ali zasadijo.
(2) Rodovitni del prsti se deponira ločeno zaradi ponovne uporabe v okviru krajinskoarhitekturnih ureditev. Med gradnjo se zagotovi, da je rodovitna plast prsti skrbno odgrnjena in deponirana na lokaciji posega ločeno od preostalega materiala. Rodovitni del tal se nameni rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč in vzpostavljanju novih kmetijskih površin. Za posipavanje brežin z rodovitno prstjo (t. i. humusiranje) se mora uporabiti manj kakovostna prst s preostalega dela trase.
(3) Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.
27. člen
(varstvo pred hrupom)
Pri gradnji se uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki zagotavljajo emisijske norme v skladu s predpisi s področja emisij hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, ter upoštevajo časovne omejitve gradnje in prevoza materiala na vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike.
28. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo se na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na prevoznih poteh, gradbiščih in odlagališčih, s posebno pozornostjo pa na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja gradbenega materiala,
– preprečevanje prašenja,
– ugašanje motorja, kadar vozila, prevozna sredstva in delovne naprave stojijo daljši čas.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
29. člen
(etapnost izvedbe)
Prostorske ureditve, ki jih določa ta državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v etapah.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
30. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo monitoringa.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.
(3) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe, kadar med gradnjo nastanejo odstopanja od dovoljenih vrednosti.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in
– drugi ustrezni omilitveni ukrepi.
31. člen
(organizacija gradbišč)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih poti za gradnjo in lokacij odlagališč. Trase dostopnih poti in lokacije odlagališč se izberejo tako, da se čim manj prizadene bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(2) Odlagališča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(3) Izjemoma je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje gradbišča.
(4) Med gradnjo se zagotovijo:
– ukrepi za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanje potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);
– prevozi gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala se izvajajo po obstoječi infrastrukturi; dovozna cesta do gradbišča poteka po načrtovani trasi glavne ceste;
– odlaganje odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;
– odlaganje zemeljskega materiala zunaj melioracijskih jarkov, po končani gradnji pa se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.
(5) Začasna odlagališča med gradnjo so dovoljena le znotraj območja državnega prostorskega načrta, na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine ter zunaj območij z večjo naravovarstveno vrednostjo. Začasna odlagališča se ne urejajo na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasna odlagališča rodovitne zemlje se določijo pred gradnjo. Odloženi material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Odloženi material ne sme ovirati odtoka zalednih vod.
(6) Vsa zemljišča, ki se uporabijo kot začasna odlagališča, se po odvozu materiala povrnejo v prvotno stanje.
32. člen
(dodatne obveznosti investitorja)
Investitor mora:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis stanja obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki jih zadeva gradnja;
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet ali po katerih potekajo preusmeritve prometa med gradnjo;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov, ki jih zadeva gradnja;
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območju objektov in naprav ter njihovih varovalnih pasov,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju in obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi posegov ne poslabša ter zagotoviti dostop do objektov in zemljišč, ki so zaradi posegov prekinjeni, in urediti dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti;
– zagotoviti nemoteno oskrbo po vseh obstoječih vodih in napravah gospodarske javne infrastrukture ter ob poškodbah pri gradnji takoj obnoviti infrastrukturne vode;
– sproti rekultivirati območja posegov;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da se prepreči čezmerno onesnaženje tal, vode in zraka ter ob nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze niso nameščene v neposredni bližini naselij ali na območjih varstva naravne in kulturne dediščine;
– k elaboratu o organizaciji gradbišča pridobiti soglasje lokalne skupnosti in druga potrebna soglasja pristojnih služb;
– med gradnjo preprečevati razširjanje in naselitev invazivnih vrst rastlin, kot sta japonski dresnik (Fallopia japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Če se med gradnjo ugotovi prisotnost teh rastlin, je treba preprečiti razvoz okuženega materiala na druge površine. Okuženi material in dele rastlin je treba ustrezno deponirati in uničiti na za to primerni lokaciji.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
33. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta in na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za prečkanja cestne infrastrukture z vodami in objekti vodne infrastrukture je dopustna izvedba dodatnih premostitvenih objektov ali prepustov.
(4) Dopustne so delne in začasne ureditve gospodarske javne infrastrukture, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
34. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega državnega prostorskega načrta opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti do začetka gradnje)
Do začetka gradnje prostorskih ureditev je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, razen na registrirani kulturni dediščini, dovoljeno naslednje:
– odstranitev, vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ za 10 % glede na obstoječe gabarite,
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
36. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/86 in 9/90),
– Družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/86),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 1994, dopolnjen v letu 1997 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/94, 33/95 in Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/97),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/03),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni nižinski del občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/00).
37. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-31/2013
Ljubljana, dne 18. julija 2013
EVA 2013-2430-0022
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica