Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2013 z dne 2. 7. 2013

Kazalo

2153. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija (OPPN), stran 6496.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 108/09 – ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na 21. seji dne 18. 6. 2013 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija (OPPN)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90, 25/98 in 86/01) Mestni svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija (Uradni list SRS, št. 31/84, 27/90, Uradni list RS, št. 23/91, 69/93, 49/95, 45/96, 78/01, 54/02, 110/02, 113/04, 91/05, 112/06) po projektu št. 40-2008 (v nadaljevanju: ZN), ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).
II. VSEBINA
2. člen
(vsebina ZN)
(1) Prostorski akt se spremeni po projektu, ki ga je pod št. 40-2008 izdelal biro Urbanisti, d.o.o.
(2) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Hidrološko – hidravlična analiza za ZN Glazija – I. OŠ Celje (Ekologika, d.o.o., oktober 2012),
– geodetski načrt s certifikatom,
– smernice nosilcev urejanja prostora,
– mnenja nosilcev urejanja prostora.
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
Predmet obravnave podrobnega načrta je prostorska ureditev območja I. osnovne šole v Celju in okolice, ki se ureja z Odlokom o zazidalnem načrtu Glazija.
III. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA
4. člen
(obseg območja podrobnega načrta)
Območje podrobnega načrta obsega naslednje parcele v katastrski občini Celje: 369/1, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 369/6, 369/7, 369/8, 370/1, 370/2, 371/1, 371/2, 371/3, 371/4, 372, 373, 374, 375, 376, 377, 378/1, 378/2, 379, vse k.o. Celje in je veliko cca 2 ha.
IV. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO S PODROBNIM NAČRTOM
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema celoten kompleks I. osnovne šole. Kompleks je v večji meri že izgrajen ter zaokrožen. Funkcijsko je homogen, saj se znotraj njega nahajajo pretežno izobraževalne ustanove ter v manjšem delu poslovni prostori. Izjema je zgolj stanovanjska vila, ki pa je v preteklosti služila za kader omenjenih ustanov, danes pa je v zasebni lasti. Zaradi pretežne homogenosti območja je tako predvidena tudi raba območja, ki je pretežno namenjena potrebam izobraževanja ter športa in rekreacije. Vse že obstoječe zelene površine se ohranjajo, s čimer se kompleksu dolgoročno zagotovi kvalitetna okolica, hkrati pa se območje vizualno loči od okolice stanovanjskih hiš.
(2) S podrobnim načrtom se določajo tudi ureditev dovozov, dostopov, parkirnih površin, ureditev parkovnih površin ter ostalih zelenih in zunanjih površin ter prikazuje pogoje izgradnje komunalne, energetske in prometne infrastrukture znotraj celotnega kompleksa.
6. člen
(dopustni posegi)
Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnjo novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave),
– odstranitev objektov in gradnja novih objektov na mestu odstranjenih,
– redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– dozidave obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti v okviru dovoljenih objektov po CC-SI,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki dopolnjujejo opredeljeno namembnost območja.
V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
7. člen
(pogoji in usmeritve glede lege in velikosti objektov)
(1) Umestitev predvidenih objektov in gostota pozidave območja podrobnega načrta je določena:
– s horizontalnimi gabariti objektov, znotraj katerih je možna izvedba enega ali več manjših objektov,
– z gradbeno mejo, črto, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Objekt lahko presega gradbeno mejo le z manjšimi funkcionalnimi elementi fasade kot so dimniki in cevovodi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase.
(2) Tlorisni gabariti novih objektov so razvidni iz grafičnega načrta in so podani za telovadnico kot nov objekt. Nova telovadnica bo dimenzij do 61.00 x 33.00 m ter višine do 15.00 m in bo od železniškega tira odmaknjena najmanj 12.00 m, od obstoječe telovadnice pa odmaknjena najmanj 4 m. Navedeni tlorisni gabariti predstavljajo največje mogoče gabarite novih objektov. Znotraj teh je mogoča gradnja enega ali več manjših objektov.
(3) Pred izvajanjem del je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo. Objekti se načrtujejo varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
8. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje vseh novih, nadomeščenih ter nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti smernicam trajnostne gradnje ter umeščanja v urbani prostor.
(2) Objekti morajo biti umeščeni znotraj območja gradbene meje. Nova telovadnica mora biti od obstoječe telovadnice odmaknjena, pri čemer ju je možno funkcionalno povezati. V ta namen je dovoljeno postaviti vezni hodnik izven območja gradbene meje preko katerega pa naj bo urejen dostop tudi zunanjim uporabnikom. Oblikovanje nove telovadnice naj bo sodobno. Streha je lahko ravna, segmentno ločna ali izvedena v manjših naklonih. Materiali na zunanjščini so lahko klasični ali sodobni in sicer pod pogojem da se uporabljajo svetli ali naravni barvni toni.
(3) Vezni hodnik naj po višini ne presega višine strešnega venca že obstoječe telovadnice. Arhitekturno oblikovanje veznega hodnika ne sme negativno vplivati na zavarovani šolski kompleks, zato mora biti oblikovanje enostavno in sodobno.
9. člen
(ureditev zunanjih površin)
(1) Celotno ureditveno območje je razdeljeno na različne rabe tal, in sicer na interne manipulativne površine, športno rekreacijske površine in zelenice. Okoli vseh objektov so določene interne manipulacijske površine, kjer se nahajajo dovozi in parkirišča. Na teh površinah je dovoljeno zasnovati potrebne prometne površine ter ostale ureditve in objekte, ki so nujno potrebni za funkcioniranje že obstoječih stavb. Okoli predvidenega objekta so predvidene športno rekreacijske površine, kamor se umeščajo razna športno rekreacijska igrišča in spremljajoče ureditve oziroma objekti. Promet na tem območju praviloma ni dovoljen. Na križišču med Kocbekovo in Oblakovo ulico se ohrani obstoječi park, ki se primerno uredi. Ravno tako je potrebno ohraniti zelene površine med osnovno šolo in Vrunčevo cesto ter vrt okoli hiše Oblakova 2. Nepozidan pas med železniško progo in predvidenim novim športnim objektom pa se nameni kot peš povezava ter intervencijska pot med potniškim terminalom in kompleksom srednje šole Lava. V zelenice ni dovoljeno posegati z novimi objekti, dovoljeni so zgolj infrastrukturni objekti in pešpoti ter oprema.
(2) Na območju ni dovoljeno postavljati naprav in objektov za oglaševanje, dovoljene so le oznake in elementi za lastno označevanje stavb in dejavnosti.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(prometno omrežje)
Napajanje predvidenega objekta bo možno iz Oblakove ulice na južni strani kompleksa, preko obstoječega cestnega priključka in na vzhodni strani, kjer bo dovoz omogočen iz Vrunčeve ulice, kjer bo urejeno manjše parkirišče za osebna vozila. Parkirišče na vzhodni strani objekta bo omogočalo parkiranje 18 osebnim vozilom.
11. člen
(vodovodno omrežje)
Oskrba objekta z vodo je omogočena preko novo predvidene vodovodne veje, ki bo priključena na obstoječi vodovod v Oblakovi ulici in bo kot zanka obkrožala predviden objekt ter se priključila na obstoječi vodovod v Vrunčevi ulici. Na predvideno vejo bodo priključeni trije hidranti. Predvidena vodovodna veja mora biti profila premera 100 mm. Vodovod na območju zazidalnega načrta je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.
12. člen
(kanalizacijsko omrežje)
Na obravnavanem območju je mešan sistem kanalizacije. Meteorne in fekalne odpadne vode predvidenega objekta je potrebno voditi ločeno in jih združiti za zadrževalnikom meteornih odpadnih vod. Po združitvi kanalizacije v mešan sistem bo izveden priključek na kanal 200019, ki bo od novo izvedenega priključnega jaška potekal po novi trasi, v smeri proti jugu in ob južni fasadi objekta šole zavil proti vzhodu, proti RZ-2, kjer bo preko predvidenega revizijskega jaška priključen na RZ-2 na obstoječo fekalno kanalizacijo. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah – Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), zato je potrebno za meteorne vode s streh in voznih površin predvideti ponikovanje, prepustne vozne površine, zadrževalne bazene in podobne rešitve, ki morajo biti prikazane v projektu. Preliv meteornih vod se spelje preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo z enim priključkom. V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo predmetnim pravilnikom in uredbam.
13. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V okolici obravnavanega območja v Oblakovi in Vrunčevi ulici je zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje, delovnega nadtlaka 100 mbar, v upravljanju Energetike Celje.
(2) Za oskrbo obravnavanega objekta z energijo lahko investitor predvidi uporabo zemeljskega plina iz obstoječega plinovodnega omrežja. V delu Vrunčeve ulice že obstaja obstoječa veja plinovoda, na katerega je možno priključiti predviden objekt. Kolikor kapaciteta plinovoda v delu Vrunčeve ulice ne ustreza predvidenim potrebam, naj se obstoječa veja od odcepa v Oblakovi ulici v smeri proti severu do predvidenega priključka na objekt primerno poveča.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice upravljavca plinskega omrežja v MOC.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Energija za napajanje objektov je na razpolago v TP Oblakova, kar pomeni, da bo potrebno zgraditi nov elektro priključek v skladu s pogoji Elektro Celje. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. V soglasju bodo podani parametri za projektiranje elektro priključka.
15. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
Na obravnavanem območju je obstoječe javno TK omrežje. Potrebno je zagotoviti trase za predvideno razvodno omrežje za napajanje posameznih objektov, ki morajo biti usklajene z ostalimi komunalnimi vodi. Izdelati je potrebno projekt priključitve na javno TK omrežje in naročniškega razvoda. V zazidalnem načrtu so prikazani le obstoječi telekomunikacijski vodi. Pri izvedbi vseh del za realizacijo TK omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati vse veljavne predpise ter standarde.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(kulturna dediščina)
Obravnavano območje leži znotraj vplivnega območja urbanističnega kulturnega spomenika Celje – Staro mestno jedro (EŠD 55) in znotraj arheološkega kulturnega spomenika Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56). Znotraj območja se nahaja tudi kulturni spomenik Celje – Prva osnovna šola s telovadnico (EŠD 4265). Vsi trije spomeniki so razglašeni z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 28/86-1364, 1/92-18). Ob osnovni šoli stoji tudi varovana enota kulturne dediščine Celje – Vila Oblakova 2 (EŠD 23358). Na območju predvidene športne dvorane ter ostalih posegov v zemeljske plasti se predhodno pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedejo geomehanske vrtine z jedrom premera 0.10–0.15 metra m do dosežene geološke osnove (predvidoma 25 vrtin). Izvede se makroskopsko petrografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder in izdela poročilo. Izvede se arheološka interpretacija antropogenih ostankov v vrtinah in izdela poročilo. Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav/vrtin bodo podane nadaljnje smernice oziroma kulturnovarstveni pogoji za izvedbo objektov.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
17. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo zraka)
Predviden objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji je predvidena uporaba plinovodnega omrežja, s tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo voda)
Predviden objekt se bo priključil na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
19. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo tal)
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(2) Vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le-teh v tla ali njihov raztros.
(3) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
20. člen
(rešitve in ukrepi za ravnanje z odpadki)
Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
21. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje v III. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
22. člen
(vodnogospodarske ureditve)
(1) Za obravnavano območje je bila izdelana Hidrološko – hidravlična analiza za ZN Glazija – I. OŠ Celje (Ekologika, d.o.o., oktober 2012).
(2) V obstoječem stanju ob predpostavki ustreznega delovanja sistema zadrževalnikov in črpališč razbremenjenih voda se spremenijo razredi poplavne nevarnosti, predvideni objekt se nahaja na območju male nevarnosti, s koto gladine poplavnih vod na cca 0,30 do 0,40 m nad terenom. Po izvedbi vodnogospodarskih ukrepov na strugi Savinje bo širše območje v okolici objekta poplavno varno tudi ob nastopu stoletnih visokih voda. Dolgoročno bo dodatno poplavno varnost širše regije zagotovila dodatno predvidena izvedba suhih zadrževalnikov Savinjski dolini na vodotokih Savinja in Bolska. Kot ukrep, ki bi zagotavljal ustrezno poplavno varnost predvidenega objekta v obstoječem stanju vodnogospodarskih ureditev, je potreben dvig najnižje kote tal v objektu na koto 237,70 m.n.v., s čimer bo zagotovljena poplavna varnost z varnostno višino nad 0,50 m. Nižje od te kote pa v stenah niso dovoljene nobene odprtine. Objekta ni dovoljeno podkletiti.
23. člen
(varstvo pred potresom, požarnovarstvene ureditve)
(1) Pri pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresne ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo. V objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča.
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE UREDITEV
24. člen
(etapnost izvedbe in drugi pogoji za izvajanje ureditev)
Območje načrta se lahko izvaja in ureja v več zaključenih etapah skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno infrastrukturo.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
25. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od gabaritov objektov znotraj gradbenih mej, tehničnih rešitev objektov in naprav ter tras posameznih prometnih rešitev, komunalnih vodov, priključkov, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju tehnoloških, prometnih, varnostnih, funkcionalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, sledijo napredku tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in spremeniti urbanistična zasnova.
(2) Odstopanja od rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja spadajo. Dovoljeno je zmanjšanje in povečanje gabaritov za 10 %, pri čemer pa telovadnica ne sme presegati gradbene meje. Velikost veznega hodnika j po širini ne presega 10.00 m.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture na območju podrobnega načrta, ki niso določena s tem odlokom in če niso v nasprotju s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja novih objektov gospodarske javne infrastrukture na območju podrobnega načrta mora investitor takega objekta gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja ureditev, načrtovanih s tem podrobnim načrtom, če te še niso izvedene, oziroma upravljavca ureditev, načrtovanih s tem podrobnim načrtom, če so te že v uporabi.
XII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje in za področje urejanja prostora in pri za izdajo gradbenih dovoljenj krajevno pristojni upravni enoti.
27. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se v obsegu meja podrobnega načrta, navedenih v 4. členu tega odloka, spremeni Zazidalni načrt Glazija in se ureja po pogojih tega odloka.
28. člen
(nadzor)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
29. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-5/2008
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.