Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012

Kazalo

4050. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža, stran 11516.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 18. seji dne 13. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Straža (v nadaljnjem besedilu OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Straža (v nadaljnjem besedilu občina) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni in kartografski del, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacije
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo zdravja ljudi, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora
3.6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
4. Prehodne in posebne določbe ter končna določba
4.1 Prehodne določbe
4.2 Posebne določbe
4.3 Končna določba
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(3) Kartografski del OPN vsebuje:
– Strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža (M cca 1:50.000)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa (M 1:50.000)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
II. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
Koncept prostorskega razvoja Straže (M 1:20.000)
– Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
P1: Prikaz situacije karakterističnih profilov cestnega omrežja v občini in na območju UN Straža
P2: Prikaz karakterističnih profilov cestnega omrežja – sheme.
3. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
– Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev OPN,
– Povzetek za javnost,
– Okoljsko poročilo.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt
– EUP: enota urejanja prostora
– FI: faktor izrabe gradbene parcele
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele
– GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture
– NO: nezahtevni objekt
– NRP: namenska raba prostora
– OPN: občinski prostorski načrt
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji
– PNR: podrobnejša namenska raba prostora
– RPE: register prostorskih enot
– UN: urbanistični načrt.
5. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto etažna površina (BEP) je površina etaže (vključno z zidovi), ki ima svetlo višino najmanj 1,6 m.
5. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
6. Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
7. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
8. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
9. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
10. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
11. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,8 m.
12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
13. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške parcele se morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja zidanice, hrama, vinotoča ali vinske kleti. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. Zemljiške parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več kot 400 m zračne razdalje in so znotraj vinogradniškega območja.
14. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
15. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
16. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan. Delno vkopana klet je klet, ki je vkopana v zemljo z najmanj dveh strani do višine najmanj 1,4 m.
18. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
19. Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
20. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
21. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
22. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
23. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
24. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
25. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50% tlorisa obstoječega objekta.
26. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.
27. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
28. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
29. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
30. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
31. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
32. Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.
33. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
34. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
35. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
36. Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
37. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).
38. Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
39. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oz. 40 m zunaj območij naselij) ob reki Krki in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
40. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali do 1,4 m nad njo.
41. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
42. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
43. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
44. Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
45. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
46. Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
47. Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
48. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
49. Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
50. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov. Strokovno prostorsko preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno prostorsko preveritev potrdi drug prostorski načrtovalec (ki ni pripravil te strokovne prostorske preveritve), ki ga izbere Občina, in mora imeti licenco in izkušnje z vodenjem izdelave občinskih prostorskih načrtov ali urbanističnih načrtov ali občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
51. Tretja razvojna os je koridor načrtovane državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško, ki bo na območju Novega mesta s sklenjenim obročem prevzela funkcijo obvoznic.
52. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
53. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
54. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
55. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
56. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
57. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
59. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je treba za potek prometa.
60. Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2 STRATEŠKI DEL
2.1 Splošne določbe
6. člen
(splošne določbe)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
7. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2) Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, tako da:
– se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije Straža razvija kot občinsko lokalno središče v tesni povezavi z regionalnim središčem Novim mestom, pri katerem se naveže tudi na 3. razvojno os;
– v omrežju urbanih naselij Straža krepi povezanost tudi z Dolenjskimi Toplicami in z Žužemberkom;
– se z načrtovanjem učinkovitih prometnih mrež, gospodarskih con, območij za družbene in oskrbne dejavnosti ter bivanje in razvoj drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj;
– se na Stražo s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje omrežje drugih naselij v občini;
– so v omrežju naselij v občini razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. Funkcije javnega značaja se razmeščajo glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev in drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev;
– občinsko središče Straža skupaj z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo zagotavlja prebivalcem teh naselij in njihovih zaledij vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje;
– podeželje postaja razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča. Zagotavlja se zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi;
– se zagotavljajo možnosti za rabo naravnih virov, kot so viti pitne vode, geotermični viri, sončna energija in drugi alternativni energetski viri ter ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem razpršene gradnje.
(4) Strategija upošteva temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(5) Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(6) Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj Straže in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Straži, Vavti vasi, Jurki vasi in Zalogu, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij, za razvoj gospodarskih in oskrbnih dejavnosti in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki se jih uvede kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Straži, Zalogu in Jurki vasi.
(3) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z navezavami na avtocesto in 3. razvojno os prek sistema obvoznic Novega mesta, z izgradnjo obvoznice Straže, Jurke vasi, Vavte vasi, Rumanje vasi in variantno Potoka ter z izgradnjo drugih novih cest in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, kolesarskih poti, s prenovo letališča Straža ter z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajnostne mobilnosti.
(4) Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – z izboljšavo telekomunikacij, izgradnjo distribucijskega plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi lokalnemu energetskemu konceptu, preverijo se tudi možnosti za izrabo geotermičnih virov.
(5) Ohranjanje prepoznavnosti prostora Straže in podeželskih območij občine, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem tradicionalnih vinogradniških območij.
(6) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje.
(7) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja s prostorskim možnostmi za novogradnje in prenove ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine in v primeru ustreznih nahajališč tudi na rabo geotermičnih virov.
(8) Prostorske ureditve, ki so v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami.
(9) Razvoj občine poteka v skladu z nosilnostjo okolja, ob upoštevanju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(10) Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.3 zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Gospodarske cone se razvijajo predvsem na območju Straže, pri Zalogu ter pri Jurki vasi in v Vavti vasi. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V njih se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih-proizvodnih in terciarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se praviloma umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na območja površin za industrijo se ne smejo umestiti stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.
(2) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na širšem območju Straže, Potoka in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v Straži in Dolnji Straži ter v Jurki vasi, Vavti vasi in Rumanji vasi, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja predvsem v Straži in naseljih ob regionalnih cestah. Zagotavlja se izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost in ustrezno dostopnost. Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(4) Skladno s strategijo razvoja turizma občine se ohranjajo potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistična in rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj prostočasnih dejavnosti na širšem območju Straže, letališča Straža, območja Luknje, biotopov pri Zalogu, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj (predvsem Krka in njen obvodni prostor, obvodni prostor Temenice in potencialna nahajališča geotermičnih virov pri Prečni). Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot količinsko, predvsem z omogočanjem razvoja prostočasnih dejavnosti na Krki in ob njej ter zagotavljanja nočitvenih kapacitet. Na podeželju se spodbuja razvoj primarne kmetijske dejavnosti, tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2) Straža se skupaj z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo razvija kot občinsko središče z javnimi dejavnostmi in gospodarskimi conami ter drugimi funkcijami. Naselje se razvija kot gospodarsko, zaposlitveno, upravno, izobraževalno, kulturno in oskrbno središče, z zagotavljanjem zadostnih površin za te dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo.
(3) Druga naselja (Dolnje Mraševo, Drganja sela, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, in Zalog) se razvijajo kot podeželska naselja in ohranjajo pretežno ruralni značaj s prevladujočim bivanjem in kmetijstvom. Podeželska naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(4) Naselja, v oziroma ob katerih se poudarjeno razvija gospodarske dejavnosti, so Straža (gospodarska cona občinskega pomena Novoles), Zalog (gospodarska cona občinskega pomena Zalog), Vavta vas (gospodarska cona lokalnega pomena Gorjanci), Jurka vas (gospodarska cona lokalnega pomena Jurka vas).
(5) Posebno vlogo v sistemu poselitve imajo posamezne lokacije s turističnim pomenom oziroma potencialom, na katerih se poveča spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, turistično ponudbo) kot količinsko.
– Lokacije oziroma območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo (delno že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine so predvsem: Straža z Vavto vasjo in Jurko vasjo, letališče Straža, turistično-storitvena cona Hruševec, Krka z obvodnim prostorom, pristava gradu Luknja, vinogradniški območji Straške gore in Ljubna, širše območje kraške jame Velika Prepadna, biotopi pri Zalogu, obvodni prostor Temenice ipd.), turistične kmetije po naseljih in različne tematske poti. Na teh lokacijah oziroma območjih se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.
(6) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Straža se navezuje na 3. razvojno os oziroma sistem obvoznih cest Novega mesta.
(2) Osrednja razvojna os v občini je dolina Krke, po kateri se nizajo naselja vzdolž regionalne ceste med Novim mestom in Stražo ter v nadaljevanju proti Dolenjskim Toplicam oziroma proti Žužemberku. V tem pasu se vzpodbuja intenzivnejši prostorski razvoj, razen na območjih, na katerih je predviden zadržan razvoj zaradi ohranjanja narave, npr. ožji pas ob Krki.
(3) Naselja se povezujejo s sistemom regionalnih in lokalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(4) Ob naseljih, skozi katera poteka regionalna cesta Straža–Novo mesto, se zagotovi izgradnja obvoznice Straže, Rumanje vasi, Vavte vasi, Jurke vasi, variantno tudi Potoka.
(5) Kolesarsko omrežje se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.
(6) Železniško omrežje se posodobi in dopolni, tudi za uporabo v namene javnega potniškega prometa, v skladu s konceptom trajnostne mobilnosti občine. V jedru Straže se ob tem zagotovijo posebni ukrepi za varno prehajanje železniške proge.
(7) Javni potniški promet se izboljšuje ter ustrezno ureja sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest in železniške infrastrukture, z novogradnjami ter s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih in železniških postajališč ter stojišč za potnike.
(8) Na letališču Straža, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije.
(9) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža.
12. člen
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Skladno s strategijo razvoja kmetijstva občine se površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva v čim večji meri ohranjajo. Kmetijstvo skrbi za ohranjanje kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2) Območja prednostnega razvoja kmetijstva je na uravnanih površinah med Stražo in Temenico in za in med naselji Rumanje vasi in Jurke vasi. Na preostalem območju občine je poudarek na sonaravnem načinu kmetovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje primarne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju.
(5) Območje bivšega pridobivalnega prostora glinokopa Zalog se ureja v okviru obstoječe gospodarske cone Zalog.
(6) V obvodnem prostoru Krke, Temenice in drugih potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine.
(7) Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
13. člen
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
Zagotavlja se ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Straža, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za območja prepoznavnosti (vinogradniški območji Straška gora in Ljuben, dolina Krke ter njivska in obvodna krajina Temenice) ter območja kulturne dediščine, pa tudi za posamezne prvine prepoznavnosti krajine na območju občine. Ohranjajo se gozdna območja med Krko in Drganjimi seli ter dolina Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju) in ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače).
14. člen
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
Naravne kakovosti prostora, ki so največje v obvodnem svetu Krke in Temenice ter drugih vodotokov ter v sklenjenih gozdnih območjih, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
15. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Razvija se GJI, tako da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda na celotnem območju občine. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
2.4.1 Prometna infrastruktura
16. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem (varne poti v šolo), opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(2) Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(3) Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se zagotovi dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti (Straža, Zalog, Vavta vas, Jurka vas) ter do turističnih območij. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so predvidene večje nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.
(4) Na širšem območju Jurke vasi, Vavte vasi in Rumanje vasi (in variantno Potoka) je predvidena izgradnja obvozne ceste, kjer sedanja regionalna cesta poteka skozi naselja. Obvozna cesta razbremeni te vasi tranzitnega prometa ter omogoči enostaven dostop do gospodarskih con in drugih območij za kompleksnejšo gradnjo. Ob obvozni cesti se predvidi tudi izgradnja državne kolesarske poti. Do izgradnje obvoznice se uredi križanje obstoječih regionalnih cest v Vavti vasi.
(5) Za zagotovitev povezav Straže z Novim mestom in navezave na 3. razvojno os in na avtocesto Ljubljana–Obrežje se uredi nova cestna povezava na levem bregu Krke severno od železniške proge do zahodne obvoznice Novega mesta ali variantno na desnem bregu Krke kot podaljšanje obvoznice Vavte vasi in Potoka.
(6) Vzdržujejo in prenavljajo se lokalne ceste in javne poti, prednostno pa tiste, ki zagotavljajo dostop do gospodarskih con in lokacij s turističnim pomenom: Zalog, letališče Straža, Luknja, Ljuben.
(7) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) se praviloma opremijo še z drevoredi.
(8) Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(9) Pri gradnji mostov prek Krke se zagotavlja taka svetla višina mostne konstrukcije, da je omogočeno čolnarjenje po Krki.
(10) V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih cestnih povezav rešuje skupaj s sosednjimi občinami.
(11) V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
17. člen
(železniško omrežje)
(1) Za povečanje spektra ponudbe v javnem potniškem prometu, pa tudi za potrebe gospodarstva, za izboljšanje življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se oživi železniška proga Novo mesto–Straža, v Straži in v Zalogu se uredita železniški postaji.
(2) Obstoječa križanja železniške proge s cestnim omrežjem se preuredijo, da so ustrezno varovana, pri čemer se v naseljih zagotovi postavitev zapornic.
(3) Odsek železniške proge med jedrom Straže in lokacijo skladišča blagovnih rezerv se ukine v povezavi z morebitno ukinitvijo skladišča blagovnih rezerv.
18. člen
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.
(2) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Stražo, Rumanjo vas, Vavto vas in Jurko vas ter Dolenjo Stražo in Podgoro omrežja uredijo kot kolesarske steze ali kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.
(3) Na območju občine se vzpostavi daljinsko kolesarsko povezavo Žužemberk–Straža–Novo mesto. Državna kolesarska povezava bo izvedena kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njeno urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti.
(4) Daljinska in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje naselja turistične ureditve (v smeri letališča Straža, Luknje in drugih turističnih lokacij ter Drganjih sel, kjer se poveže s pešpotjo Vavta vas–Drganja sela po trasi opuščene ozkotirne železniške proge, ki se nadaljuje proti Dolenjskim Toplicam, Uršnim selom in Praprečam) po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in proti vinogradniškim območjem. Kolesarska pot se uredi tudi na območju trase železniške proge Straža–Novo mesto. Kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(5) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.
(6) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(7) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
19. člen
(mirujoči promet)
(1) V Straži in v gospodarski coni Zalog ter v drugih gospodarskih in oskrbnih conah se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(2) Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem naselju ne namenjajo za parkiranje.
(3) Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.
20. člen
(letališče in heliporti)
(1) Za letališče Straža, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije, kar vključuje novogradnje in prenove objektov ter druge letališke infrastrukture.
(2) Ob letališki stezi se zahodno od obstoječih letaliških objektov in ureditev ter južno od letališke steze v bližini Gospodarske cone Zalog uredi nov upravni del letališča z vsemi pripadajočimi infrastrukturnimi objekti, napravami in ureditvami. Na ta območja se umestijo centralne dejavnosti, povezane z dejavnostjo letališča, kot so naprave in objekti za oskrbo letal, servisi, sestavljanje in gradnja letal, izobraževanje.
(3) Urejanje letališča in objektov se praviloma načrtuje v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto in Republiko Slovenijo.
(4) Heliporti se praviloma urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
21. člen
(javni potniški promet)
(1) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
(2) Med Stražo in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. V ta namen se prilagodijo in razširijo avtobusne proge, tako da se stikajo med seboj in z železniškimi postajami, ter da so vozni redi vlakov in avtobusov čim bolj usklajeni.
(3) Avtobusna postaja v Straži se ohrani v središču Straže oziroma prestavi na novo lokacijo in ustrezno preuredi. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, in ob gospodarskih conah ter območjih oskrbnih oziroma javnih dejavnosti se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest.
(4) Avtobusna postaja in postajališča ter železniške postaje se uredijo v smislu povečanja prometne varnosti in zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
22. člen
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Straže ter minimalna komunalna opremljenost, kjer to še ni zagotovljeno.
(4) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:
– Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev ne spodbuja. V naseljih se zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da je zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in se jo poveže s telefonsko centralo.
– Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(6) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(7) Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine. Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov treba upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(9) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(10) Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeljuje nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.
(11) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oz. del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.).
23. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Varstvo virov pitne vode: vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na glavnem vodovarstvenem območju Devetak v Straži. Na območju potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti. Raba vode se tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5) Vodooskrba občine se bo zagotavljala prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira (vodovod Straža–Vavta vas–Jurka vas–Potok–Prapreče, vodovod Dolenja Straža–Sela–Hruševec ter ostali dotrajani vodovodi). Zgradi se vodovodno omrežje na Drganjih selih, delno z navezavo na Dolenje Sušice (Občina Dolenjske Toplice) in delno z navezavo na Uršna sela (MO Novo mesto). Zgradi oziroma modernizira se višinski vodovod Podgora z navezavo na Prečno.
(6) Poselitvena območja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar se prostorski razvoj na teh območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentirajo vsi objekti, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredeli se način njihove oskrbe s pitno vodo.
24. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se zagotovi na območju aglomeracij, skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Aglomeracije obsegajo naselja Straža, Podgora, Zalog, Loke, Potok, Prapreče pri Straži, Jurka vas, Vavta vas, Rumanja vas, Drganja sela in Dolnje Mraševo.
(2) Obstoječe kanalizacijsko omrežje v naseljih Straža, Zalog, Loke, Potok, Vavta vas in Rumanja vas se po potrebi sanira in dogradi.
(3) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
25. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječih centrov in deponij ob uveljavljanju sistema ekoloških otokov v celotni občini in sicer v sklopu CEROD v Leskovcu na območju Mestne občine Novo mesto. Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter se vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.
(2) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
(3) Površina za stresanje snega se uredi na ravnici ob Krki ob Govejeku v Straži ob mostu, ob žagi v Vavti vasi in na Potoku.
(4) Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se urejajo na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj, ki jih opravi pristojna organizacija.
26. člen
(oskrba z energijo)
(1) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine. Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20% energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.
(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(4) Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(5) Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v Občini Ribnica.
(6) Na območju občine ni visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture.
(7) Območje gospodarske cone Zalog je z zemeljskim plinom oskrbljena preko prenosnega plinovoda P461 MRP Novo mesto–Straža z delovnim tlakom 6 barov ter merilno regulacijske postaje Opekarna. Predvidi se izgradnja prenosnega plinovodnega omrežja tudi za tehnične pline.
(8) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(9) Nove male vodne elektrarne (do 100 kW) se lahko predvidijo na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, če so v skladu z lokalnim programom razvoja in če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(10) Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom.
(11) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.
(12) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. pobočij Straške gore in Ljubna) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območje Krke ter njenih pritokov. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.
27. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela. Dopusti se izgradnja brezžičnega komunikacijskega omrežja.
(2) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(4) Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(5) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(6) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezna kabelska kanalizacija na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.
2.5. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
28. člen
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V vseh naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo. V Straži, na Selih, Jurki in Vavti vasi ter pri Zalogu se zagotavljajo možnosti tudi za gospodarske dejavnosti, v Straži, Vavti vasi in Jurki vasi tudi za družbene dejavnosti, vključno z javnimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami.
(3) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni treba ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij.
(4) Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča v smislu zaokrožanja stavbnih zemljišč.
29. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše storitvene in obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika lahko določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z 34. členom (urejanje razpršene poselitve) tega odloka.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.
(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
30. člen
(prenova naselij)
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova osrednjega dela Straže in Vavte vasi. Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov.
(3) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih delih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se deli naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(4) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(5) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
31. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(3) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.
(4) V občinskem središču se stanovanja in centralne dejavnosti načrtujejo tudi v okviru prenove in sanacij razvrednotenih urbanih in krajinskih območij, s čimer se zagotovijo zaokrožitve in zgostitve pozidave. V podeželskih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno.
(5) Na vinogradniških območjih in drugih območjih razpršene poselitve se na podlagi urbanističnih, kulturnovarstvenih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.
(6) Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
32. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju Straže in Zaloga oziroma v njunih vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, obvoznica, železnica). Na območja za proizvodnjo se praviloma umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi. V podeželska naselja se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno že namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja za centralne dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja za centralne dejavnosti. Na območju Straže se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, kar se zagotavlja na lokacijah, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po predhodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
2.5.3 Območja razpršene poselitve
33. člen
(območja razpršene poselitve)
Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala:
a) razpršena poselitev – vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami,
b) razpršena poselitev izven naselij – obstoječe posamične stanovanjske hiše, gospodarski in pomožni objekti;
c) posamična razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
– samotne kmetije in zaselki,
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),
– turistični, rekreacijski in športni objekti,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),
– žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru Krke in pritokov,
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
– gostinski objekti izven strnjenih naselij.
34. člen
(urejanje razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je treba ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ni mogoče zagotoviti usklajenosti med kmetijsko in urbano rabo v naselju. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
(10) Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.
35. člen
(razvoj vinogradniških območij)
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
36. člen
(razpršena gradnja)
Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
37. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
(3) Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo GJI.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
38. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncept prostorskega razvoja Straže
39. člen
(koncept prostorskega razvoja širšega območja Straže)
(1) Za naselje Straža z Vavto vasjo, Rumanjo vasjo in Jurko vasjo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
(2) Nove stanovanjske površine se načrtujejo:
– zahodno od Straže, kot nadaljevanje obstoječe večstanovanjske gradnje in gradnje hiš v nizih,
– kot posamezne zapolnitve in manjše širitve v Vavti vasi, Rumanji vasi, Jurki vasi, na Selih, Hruševcu, Dolnji Straži in Straži.
(3) Straža se še naprej razvija kot močno gospodarsko središče s pomembnimi funkcionalnimi navezavami na druga občinska središča, predvsem pa na Novo mesto. Skladno s tem se zagotavljajo dovolj velike in dobro dostopne ter komunalno opremljene gospodarske cone v Zalogu in Straži, Vavti vasi ter Jurki vasi, in sicer v okviru obstoječih gospodarskih con ter njihovih širitev.
(4) Na območju gospodarske cone Zalog se umeščajo predvsem gospodarske dejavnosti, ki se preselijo z neustreznih lokacij. Na širšem območju lokacije gradu Breitenau se uredi parkovna površina, ki se lahko funkcionalno naveže na gospodarsko cono od katere se vidno loči z ustrezno zasaditvijo. Gospodarska cona Straža – Novoles se ureja v obstoječih okvirih in preuredi, tako da se omogoči intenzivnejša izraba zemljišč in objektov, mejne površine proti jedru naselja pa se postopno prestrukturirajo v centralne dejavnosti – trgovine, storitve, druge javne dejavnosti. Gospodarska cona Vavta vas (bivši Gorjanci) se nameni proizvodnim dejavnostim; razširi se proti trasi predvidene južne obvoznice, ohranja se zeleni pas med gospodarsko cono in pokopališčem. Gospodarska cona Jurka vas se nameni proizvodnim dejavnostim, razširi in podaljša se proti načrtovani južni obvoznici. Območje opuščenega silosa za hmelj se nameni centralnim dejavnostim.
(5) Poleg nadaljnjega razvoja gospodarskih dejavnosti se na širšem območju Straže razvija tudi turizem s prostočasnimi dejavnostmi, predvsem v navezavi na reko Krko (kamp in kopališče v Straži, kajakaška steza s spremljajočimi ureditvami, na širšem območju Straže pa dostopi do vode, privezi za čolne, sprehajalne poti ob vodi ipd.), na prireditvene prostore in dejavnosti ter na vinogradniško zaledje Straške gore (pohodništvo, vinske ceste, turizem na kmetiji, izletniške kmetije, vinotoči ipd.). Pri Zgornjem Hruševcu je na območju zaklonilnikov za letala predvidena ureditev območja turističnih in centralnih dejavnosti, tako da se zagotovijo površine za sejmišče, prireditve in različne oskrbne ter v manjši meri tudi obrtne oziroma storitvene dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z letališko ali s turistično dejavnostjo.
(6) V Straži se povečata obseg in kakovost območij za družbeno javno infrastrukturo ter trgovine in storitve ter stanovanjske površine za posebne namene (doma za ostarele). Skladno s tem se zagotavljajo zadostne in dobro dostopne ter komunalno opremljene površine oziroma bolje izrabijo obstoječe. S temi dejavnostmi se opremijo predvsem območja jeder in osrednjih ulic v Straži, Vavti vasi, Jurki vasi in Rumanji vasi. Pri osnovni šoli se zagotovijo dodatne površine za dejavnosti, povezane z delovanjem šole, v bližini osnovne šole pa se južno od regionalne ceste umesti dom za ostarele. Jedro Straže se prenovi in uredi kot osrednji javni prostor naselja s prevladujočimi centralnimi dejavnosti, ki se umestijo tudi v severni in zahodni del gospodarske cone Novoles, ki meji na centralni del naselja Straže. Vzdolž osrednje ulice se preuredita obcestna pozidava in obcestni prostor z drevoredom, trgi in drugimi javnimi odprtimi površinami ter tržnico. V jedru Straže se uredi nov koncept ureditev zelenih in drugih odprtih javnih površin z drevjem, ki se ureja kot linearna poteza skozi celotno jedro naselja in kot povezovalni element med različnimi javnimi programi (družbene dejavnosti, stanovanja, gospodarske dejavnosti, kajakaška steza idr.). Poselitev v Straži se omeji na vznožje Straške gore. V Vavti vasi se preuredi jedro naselja v smislu boljše funkcionalne in oblikovne povezanosti z ureditvami jedra Straže (peš povezava, tudi kot varna pot v šolo, poenotene ureditve odprtih površin ipd.).
(7) V nadaljnjem razvoju Straže se zagotovi ureditev obvozne ceste. Ta je načrtovana kot obvoznica več naselij ob regionalni cesti, tako da se odcepi z regionalne ceste Soteska–Novo mesto, prečka reko Krko, se pri tem naveže na nov potek obvozne ceste proti Dolenjskim Toplicam in se za Vavto vasjo in Jurko vasjo pri Potoku (variantno pa pri Srebrničah) priključi na obstoječo regionalno cesto proti Novemu mestu. Možen potek obvoznice je tudi trasa, ki se od regionalne ceste R2-419/1203 odcepi v naselju Potok in se nadaljuje preko reke Krke do lokalne ceste LC 295050 Cegelnica–Češča vas–Zalog–Straža na levem bregu Krke in predvideva rekonstrukcijo lokalne ceste do Zaloga in nato poteka po trasi predvidne obvoznice Zalog (severno od železniške proge Novo mesto–Straža, južno od naselja Češča vas po levem bregu Krke ter se naveže na zahodno obvoznico in s tem na 3. razvojno os in avtocesto. Vsa naselja na južnem bregu Krke ter jedro Straže se s tem razbremenijo motečega tranzitnega prometa, ki zdaj poteka po ozki cesti skozi strnjene vasi, hkrati pa se pospeši razvoj območij proti jugu (gospodarski coni v Vavti vasi in Jurki vasi). Za preprečitev negativnih vplivov ceste na stanovanjska območja se po potrebi načrtujejo ustrezni protihrupni ukrepi.
(8) Obstoječe lokalno cestno omrežje se posodobi in ureja v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti ter in skladne urbane strukture (predvsem v jedru Straže) ter nadgrajuje v skladu z načrtovanimi širitvami in prenovami pozidave. Uredijo se tudi nove premostitve Krke, površine za pešce in kolesarje ter za mirujoči promet.
(9) Načrtujejo se ukrepi za zagotavljanje varnosti na območju železniške proge in prehodov in za ureditev železniških postaj.
(10) Na območju Straža se poleg širitve območij za gradnjo in prenove za načrtovane dejavnosti zagotovi tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(11) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Koncept prostorskega razvoja Straže.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
40. člen
(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(2) Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20% in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območju varstva vodnega vira Devetak se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(7) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.
(8) Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
(9) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(10) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno s 33. členom (območja razpršene poselitve) tega odloka.
(11) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(12) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, omogočajo pa aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(13) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(14) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo.
41. člen
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom (zgornji deli pobočij Straške gore, Nove gore in Ljubna, zakraselo območje med Vavto vasjo in Drganjimi seli) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3) Skladno z veljavnimi režimi se bodo ohranjali varovalni gozdovi na Straški rebri, s tem se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(4) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo gozdovi s posebnim namenom Luknja in Brezova reber, ki sta opredeljena kot gozdna rezervata z blažjim varstvenim režimom.
(5) Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.
(6) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.
(7) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih prostorov in ramp, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest mora v okviru razpoložljivih sredstev potekati selektivno glede na prometno obremenitev.
(8) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
42. člen
(zasnova prostorskega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za dvig bivalnih kakovosti. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja) in ustvarjenih danostih (objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo). Razvoj turizma se spodbuja skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami. Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(2) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura.
(3) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo v dolini Krke (čolnarjenje, kopanje, športni ribolov, sprehajalne in druge tematske poti) in Temenice (predvsem naravoslovni turizem, tematske poti), ter na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja). Tu se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami.
(4) Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih so izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.
(5) Ob levem bregu Krke se v Straži uredijo kajakaška steza in površine za spremljajoče ureditve. Ureditve za vodne športe in kopališča se razvijajo na obstoječih kopališčih v naravnem okolju na Krki in na novo urejenih kopališčih na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (npr. ob naseljih in jezovih), ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in druge vodne športe v naravnem okolju. Ureditve kopališč in druge ureditve za rekreacijo ob vodi in na njej se uskladi z ugotovljeno ustrezno kakovostjo voda in z omejitvami zaradi ohranjanja narave in vodnega režima.
(6) Prostor za kampiranje se uredi v Straži gorvodno od obstoječega mostu na levem bregu Krke, zagotovi se ustrezna opremljenost s spremljajočo infrastrukturo. Omogoči se tudi ureditev manjših tovrstnih prostorov v drugih naseljih ali ob njih.
(7) Prireditveni prostori: Poleg prostorov za prireditve znotraj Straže se tudi v drugih naseljih ohranjajo obstoječe in urejajo nove površine za ta namen. Za sejme in podobne prireditve se namenijo površine na novo opredeljenih površinah letališča Straža ter na površinah za razvoj turističnih programov na območju severno od Hruševcu.
(8) Kulturni, doživljajski turizem se razvija na točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (pristava grad Luknja, arheološka območja, spominske lokacije, območja prepoznavnosti krajin idr.), naravnih vrednot (dolina Krke in Temenice) in drugih krajinsko kvalitetnih območij.
(9) Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Spodbuja se ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal in uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem na podeželju se spodbuja predvsem na območju obstoječih vinogradniških območij (Straška gora, Ljuben) z urejanjem zidanic kot gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno bivanje (ohranjajo se bivalne zidanice kot počitniški objekti, lahko se urejajo tudi zidanice kot turistično-nastanitveni objekti).
(10) Tematske poti in izletništvo: Urejajo se tematske poti predvsem po vinogradniških območjih (Straška gora, Nova gora, Ljuben, Drganja sela), na območju Luknje in na širšem območju ob Temenici, vključno z območjem biotopov prti Zalogu. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koče.
(11) Nočitvene kapacitete: Na turističnih točkah in območjih ter v pomembnejših naseljih se zagotavljajo nočitvene kapacitete. Objekti in ureditve za ta namen morajo biti kakovostno oblikovani in umeščeni v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.
(12) Zasnova razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
43. člen
(zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Območje bivšega pridobivalnega prostora glinokopa Zalog se ureja v okviru obstoječe gospodarske cone Zalog.
(2) Za morebitno ureditev novih pridobivalnih prostorov se zagotovi izdelavo vsakokratnih predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah se opredelijo območja mineralnih surovin kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo. Ureditve za izkoriščanje mineralnih surovin se opredelijo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
44. člen
(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(3) Upravljanje voda: Na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije se ne umeščajo dejavnosti in prostorske ureditve ter posegi, ki so v nasprotju s cilji varstva pred škodljivim delovanjem voda in se upoštevajo omejitve, ki veljajo za posamezno območje poplavne in z njim povezane erozijske nevarnosti. Na poplavnih in erozijskih območjih se prostorske ureditve in dejavnosti izvajajo tako, da se ne sprožijo naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
(4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki in Temenici. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(5) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu. Prostorske ureditve na področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, so prostorske ureditve državnega pomena.
(6) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine je vodotok 1. reda reka Krka, vodotok 2. reda je Temenica in preostali manjši. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme, skladno s predpisi s področja varstva voda in skladno s podrobnejšimi PIP za vodna zemljišča tega odloka. Reka Krka je območje kopalnih voda. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se praviloma urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
(7) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz povodja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(8) Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.
(9) Na območju priobalnih zemljišč reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže. Pri gradnji mostov prek Krke se zagotavljajo rešitve in ukrepi za ohranjanje naravnih kakovosti Krke v največji možni meri.
(10) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:
– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij);
– se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;
– se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).
45. člen
(vodni viri)
(1) Vodovarstveno območje zajetja pitne vode Devetak je na območju silosa v bližini občinske meje. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda:
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave);
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine;
– vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(2) Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno, z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.
46. člen
(razvrednotenja v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov: Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami zakona o graditvi objektov.
(2) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.
(4) Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.
(5) Območje opuščenih glinokopov v Zalogu se ureja v okviru nove gospodarske cone.
(6) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
47. člen
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdelajo strokovne podlage za urejanje krajine.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
48. člen
(ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, so:
– značilni vzorci poselitve (strnjena naselja in vinogradniška območja z zidanicami, hrami in vinotoči, obvodni prostor Krke in Temenice z mlini in žagami, osamele kmetije):
– značilni arhitekturni členi in njihova umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev):
– dediščinski objekti ter osamele kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti z ohišnicami, s sadovnjaki), mlini, kozolci (predvsem skupine kozolcev), lovske koče in lovske opazovalnice:
– vinogradniške krajine, njivska in obvodna krajina Krke in Temenice, gozdna območja Ljubna:
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače):
– kraška območja (vrtače, delane vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, obdelovalne terase, drobna parcelna struktura).
(2) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja, vanje se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.
49. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi.
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in stavbna dediščina na podeželju – stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo »in situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(6) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(8) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija »in situ«). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.
(9) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
50. člen
(ohranjanje naravnih kakovosti)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– zavarovana območja: Straško brezno;
– ekološko pomembna območja: Ajdovska jama, reka Krka, Petanska jama, Temenica; posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena;
– posebna varstvena območja (Natura 2000): Temenica, Petanska jama, reka Krka, Ajdovska planota; posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze in da ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;
– naravne vrednote številnih zvrsti: se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je omogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– pričakovane naravne vrednote: karbonati – na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je treba najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu;
– habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
51. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)
(1) Na območju Občine Straža so opredeljene tri vrste območij naravnih nesreč: potresna, poplavna in erozijska območja (pri slednjih gre za nizko stopnjo ogroženosti).
(2) Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Projektni pospešek tal je 0,175 g. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti in projektnim pospeškom tal 0,175 g.
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Temenice. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 15 m širokem pasu v naseljih in 40 m pasu izven naselij ob Krki in v 5 m širokem pasu ob preostalih vodotokih in območjih njihovih visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtujejo na poplavnih območjih.
(4) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(5) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti (običajni protierozijski ukrepi) na skrajnem severnem delu občine na Straški Gori in Novi gori ter na osrednjem delu občine v širšem pasu med Vavto vasjo, Potokom in Praprečam pri Straži. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječega pokopališča v Vavti vasi. Ruševine se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri ne pokopavajo na območju občine, temveč se odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so ob JZ delu letališki steze in na lokaciji igrišča pri OŠ in pri »Kočmanu« v Vavti vasi. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči so predvideni na letališču Straža. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.
2.7.4 Območja za obrambne potrebe
52. člen
(obramba)
(1) Na območju občine se nahaja območje izključne rabe za potrebe obrambe – letališče Straža (Prečna).
(2) Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
(3) Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo na področju vplivov na okolje.
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
53. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR).
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
54. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL
55. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP.
3.1 Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora
56. člen
(splošna določila o EUP)
(1) EUP določajo pogoje za urejanje:
– naselij oziroma njihovih delov,
– območij razpršene poselitve (vinogradniška območja in območja druge razpršene poselitve) ter
– območij odprtega prostora (izjemne krajine, območje letališča in preostali odprti prostor občine).
Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNR,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v posebnih PIP za posamezne EUP.
(3) Preglednice s posebnimi PIP za posamezne EUP vsebujejo seznam EUP z oznako in imenom ter posebnimi PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(4) Označevanje EUP za območja naselij:
– EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po Statutu Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07), ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP (npr. DST-4).
– EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so označene z enako tričrkovno oznako.
– EUP, za katero se pripravi ali je že pripravljen OPPN, je označena še z oznako OPPN (npr. STR-OPPN1), ter po potrebi še z zaporedno številčno oznako EUP.
– EUP, na kateri je predvideno celostno urejanje, je označena še z oznako X (npr. STR-X1), ter po potrebi še z zaporedno številčno oznako EUP.
(5) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:
– EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo (npr. DOM-2) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP;
– EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN (npr. VIN-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
– EUP za odprti prostor na območju izjemne krajine je označeno z oznako IKR-1, neodvisno od RPE naselij, v katerih je;
– EUP za preostali odprti prostor so označene z oznako OPR (npr. OPR-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih so, ter z zaporedno številčno oznako EUP.
57. člen
(splošna določila o namenski in PNR prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 97. do 108. členu tega odloka.
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO, PL), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v kartografskem delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.
Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora. Zaporedne številke posameznih območij PNR so hkrati tudi zaporedne številke podrobnejših PIP za posamezne PNR, določenih v 97. do 108. členu tega odloka. Za zaporednimi številkami posameznih območij PNR so navedene okrajšave za posamezne PNR, ki se uporabljajo v tem odloku.
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA      |OBMOČJA PODROBNEJŠE      |Podrobneje prikazana   |
|OSNOVNE      |NAMENSKE RABE            |podrobnejša namenska   |
|NAMENSKE RABE|                         |raba                   |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA      |S – OBMOČJA STANOVANJ    |                       |
|STAVBNIH     |                         |                       |
|ZEMLJIŠČ     |                         |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |SS – stanovanjske        |SSo – urbana           |
|             |površine                 |stanovanjska pozidava  |
|             |                         |raznolike tipologije   |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |1. SSs – urbana        |
|             |                         |prostostoječa          |
|             |                         |stanovanjska pozidava  |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |2. SSn – urbana        |
|             |                         |strnjena stanovanjska  |
|             |                         |pozidava               |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |3. SSv – urbana        |
|             |                         |večstanovanjska        |
|             |                         |pozidava               |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |4. SB – stanovanjske     |                       |
|             |površine za posebne      |                       |
|             |namene                   |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |SK – površine            |5. SKs – površine      |
|             |podeželskega naselja     |podeželskega naselja   |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |6. SKk – površine      |
|             |                         |kmetij                 |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |7. SKg – površine      |
|             |                         |kmetijskih objektov    |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |C – OBMOČJA CENTRALNIH   |                       |
|             |DEJAVNOSTI               |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |8. CD – območja          |9. CDi – območja       |
|             |centralnih dejavnosti    |dejavnosti             |
|             |                         |izobraževanja, vzgoje  |
|             |                         |in športa              |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |10. CDk – območja      |
|             |                         |kulturnih dejavnosti   |
|             |                         +-----------------------+
|             |                         |11. CDv – območja      |
|             |                         |verskih objektov s     |
|             |                         |pripadajočimi          |
|             |                         |ureditvami             |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |I – OBMOČJA PROIZVODNIH  |                       |
|             |DEJAVNOSTI               |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |12. IG – gospodarske     |                       |
|             |cone                     |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |B – POSEBNA OBMOČJA      |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |13. BT – površine za     |                       |
|             |turizem                  |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |Z – OBMOČJA ZELENIH      |                       |
|             |POVRŠIN                  |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |14. ZS – površine za     |15. ZSk – površine za  |
|             |rekreacijo in šport      |oddih, rekreacijo in   |
|             |                         |šport ob vodi          |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |16. ZP – parki           |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |17. ZD – druge urejene   |18. ZDo – zelene       |
|             |zelene površine          |obvodne površine       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |19. ZK – pokopališča     |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |P – OBMOČJA PROMETNIH    |                       |
|             |POVRŠIN                  |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |20. PC – površine cest   |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |20. PŽ – površine        |                       |
|             |železnic                 |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |20. PO – druge prometne  |                       |
|             |površine                 |                       |
|             +-------------------------+-----------------------+
|             |21. PL – letališča       |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |22. O – OBMOČJA OKOLJSKE |                       |
|             |INFRASTRUKTURE           |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |A – POVRŠINE RAZPRŠENE   |                       |
|             |POSELITVE                |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |23. Av – površine        |                       |
|             |razpršene poselitve v    |                       |
|             |vinogradniških območjih  |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |24. Az – zidanice in     |                       |
|             |vinske kleti v           |                       |
|             |vinogradniških območjih  |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |25. As – površine        |                       |
|             |razpršene poselitve      |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |26. Ak – površine        |                       |
|             |razpršene poselitve za   |                       |
|             |osamele kmetije          |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |27. Ag – površine        |                       |
|             |razpršene poselitve za   |                       |
|             |kmetijske stavbe         |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA      |28. K1 – NAJBOLJŠA       |                       |
|KMETIJSKIH   |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA      |                       |
|ZEMLJIŠČ     |                         |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |29. K2 – DRUGA KMETIJSKA |                       |
|             |ZEMLJIŠČA                |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA      |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA     |                       |
|GOZDNIH      |                         |                       |
|ZEMLJIŠČ     |                         |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |30. Gg – gozd            |                       |
|             |gospodarskega pomena     |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |31. Gv – varovalni gozd  |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |32. Gpr – gozd s         |                       |
|             |posebnim namenom –       |                       |
|             |rezervat                 |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|OBMOČJA VODA |V – POVRŠINSKE VODE      |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |33. VC – celinske vode   |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
|             |34. VI – vodna           |                       |
|             |infrastruktura           |                       |
+-------------+-------------------------+-----------------------+
58. člen
(splošni PIP o dopustni izrabi prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.
(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.
(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(4) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
59. člen
(splošni PIP o namembnosti)
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
60. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v 97. do 108. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v 97. do 108. členu tega odloka posebej navedeno.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti
+-------------------------+-------------------------------------+
|Poimenovanje dopustnih   |Dejavnosti, navedene v predpisu o    |
|dejavnosti v tem odloku  |klasifikaciji dejavnosti             |
+-------------------------+-------------------------------------+
|kmetijstvo               |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo,     |
|                         |ribištvo                             |
+-------------------------+-------------------------------------+
|izkoriščanje mineralnih  |B rudarstvo                          |
|surovin                  |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|predelovalne, proizvodne,|C predelovalne dejavnosti            |
|industrijske dejavnosti  |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|oskrba z energijo        |D oskrba z električno energijo,      |
|                         |plinom in paro                       |
+-------------------------+-------------------------------------+
|– oskrba z vodo          |E oskrba z vodo; ravnanje z          |
|– odvajanje in čiščenje  |odplakami in odpadki; saniranje      |
|odpadne vode             |okolja                               |
|– ravnanje z odpadki     |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|gradbeništvo             |F gradbeništvo                       |
+-------------------------+-------------------------------------+
|trgovina ter storitvene  |G trgovina; vzdrževanje in popravila |
|dejavnosti               |motornih vozil                       |
+-------------------------+-------------------------------------+
|promet in skladiščenje   |H promet in skladiščenje             |
+-------------------------+-------------------------------------+
|gostinstvo in turizem    |I gostinstvo                         |
+-------------------------+-------------------------------------+
|poslovne dejavnosti      |J informacijske in komunikacijske    |
|                         |dejavnosti                           |
|                         |K finančne in zavarovalniške         |
|                         |dejavnosti                           |
|                         |L poslovanje z nepremičninami        |
|                         |M strokovne, znanstvene in tehnične  |
|                         |dejavnosti                           |
|                         |N druge raznovrstne poslovne         |
|                         |dejavnosti                           |
+-------------------------+-------------------------------------+
|dejavnosti javne uprave  |O dejavnost javne uprave in obrambe; |
|                         |dejavnost obvezne socialne varnosti  |
+-------------------------+-------------------------------------+
|izobraževanje            |P izobraževanje                      |
+-------------------------+-------------------------------------+
|zdravstvo in socialno    |Q zdravstvo in socialno varstvo      |
|varstvo                  |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|kulturne, razvedrilne,   |R kulturne, razvedrilne in           |
|rekreacijske in športne  |rekreacijske dejavnosti              |
|dejavnosti               |                                     |
+-------------------------+-------------------------------------+
|druge dejavnosti         |S druge dejavnosti                   |
|                         |T dejavnost gospodinjstev z          |
|                         |zaposlenim hišnim osebjem;           |
|                         |proizvodnja za lastno rabo           |
|                         |U dejavnost eksteritorialnih         |
|                         |organizacij in teles                 |
+-------------------------+-------------------------------------+
(2) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNR ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNR ali EUP.
(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
61. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1a (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah PNR) in Prilogi 1b (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah PNR), če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) V EUP so na površinah PNR poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
– dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNR,
– spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP,
– drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v EUP na površinah PNR dopustna gradnja objektov GJI, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja.
(6) Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dopustna gradnja tistih objektov, ki so kot nedopustni določeni v PIP za PNR ali PIP za EUP.
62. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo treba pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.
(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.
(4) Pri nadomestnih gradnjah je objektov zamik od prvotne lokacije objekta dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če:
– zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,
– je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,
– iz drugih upravičenih razlogov (požarni, poplavni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.
(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(6) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(7) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.
(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v kartografskem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem, oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO ob smiselnem upoštevanju določb 68. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNR z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(9) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja,
– ki so v PIP za posamezno EUP navedeni kot dopustni posegi pred sprejetjem OPPN.
(12) Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvideno celostno urejanje, se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi:
– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X,
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in
– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
63. člen
(splošni PIP o legi objektov)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:
– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,
– gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele,
– kjer regulacijske črte niso določene v kartografskem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. Na območjih ohranjenih vaških jeder je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je treba novo stavbo praviloma locirati na mejo.
(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
(3) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru stavb znotraj niza, od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m,
– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč,
– na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5 m,
– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki sosednjih zemljišč v oddaljenosti do 4 m od objekta,
– odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 68. členu (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(5) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
64. člen
(splošni PIP o gradbenih parcelah)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike.
(2) Velikost gradbene parcele se določi tako:
– da se na gradbeni parceli opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– da se upošteva s tem odlokom določene faktorje FZ in FI, najmanjše odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov,
– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru naselja) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(4) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti dostop do javne ceste.
(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje GJI.
(6) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini gradbenih parcel v posameznem naselju.
(7) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(8) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
65. člen
(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, višini kolenčnega zidu in dolžini napušča, oblikovanju frčad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.
(3) Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.
(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.
(5) Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen, višina kolenčnega zidu, dolžina napušča in oblikovanje frčad se prilagodijo splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kritine na območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje na območju. Dopustne so travnate strehe.
(6) Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objekti družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Nameščanje klimatskih naprav na glavni fasadi ni dopustno. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(8) Barve fasad: Če s tem odlokom ali režimi varovanja ni določeno drugače, je dopustna uporaba svetlih barv, kot so bele, peščene, drap, svetlo sive ipd. Dopustna je tudi uporaba svetlejših odtenkov zemeljskih barv. Ni dopustna uporaba signalnih oziroma živih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, živo vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo oranžna in živo rdeča in podobne). Ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Izjemoma so močne barve dopustne, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane s temnejšimi barvami (npr. siva, temno siva). Niso dopustne poslikave fasad, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. Gradnja kleti se dopusti na območjih, ki jih ne ogrožajo poplave in visoka podtalnica oziroma je treba na ogroženih območjih prilagoditi način gradnje kleti (npr. kesonska izvedba ipd.).
(10) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(11) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.
(12) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v 97. do 108. členu tega odloka.
(13) Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena,
– skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP,
– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).
66. člen
(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Tujerodne invazivne vrste se ne uporabljajo. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do 3 m višine oziroma globine.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,5 m. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, na območjih, pretežno namenjenih predelovalnim, proizvodnim,in industrijskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Gradnja višjega opornega zidu je dovoljena tudi v primerih, če je oporni zid sestavni del objekta in ni vidno izpostavljen. Če je višina opornega zidu večja od 1,5 m in ta oporni zid ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave. Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
(4) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(5) V primeru urejanja tlakovanih površin s površino, večjo od 300 m2, se preveri vpliv na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.
(6) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(7) Pri urejanju zelenih površin je treba:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,
– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.
(8) Na javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(9) Na območju naselij se drevesna vegetacija (visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa, skupine dreves, obrežna vegetacija ipd.) v čim večji meri ohranja.
(10) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.
(11) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(12) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno in petkrat presajeno sadiko.
(13) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 10-letnih, petkrat presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.
(14) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji:
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena,
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom, in v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče,
– zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
(15) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,
– na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi.
(16) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje:
– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora,
– javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi,
– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.
67. člen
(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)
(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
(2) Površine za igro mlajših otrok so oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.
(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic ali od njih ločena z ograjo.
(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena do 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.
(6) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN, navedenimi v 118. členu (veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) tega odloka.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri tem se uporabijo najmanj 10-letne petkrat presajene sadike dreves.
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(9) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(10) S tem členom določene najmanjše površine odprtih, zelenih ali drugih površin. Lahko so tudi večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP.
68. člen
(splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz uredbe, splošne PIP iz tega člena, podrobnejše PIP za PNR, posebne PIP za EUP in so navedeni v preglednici v prilogah 1a in 1b.
(2) Pri umeščanju, gradnji in oblikovanju NO in EO se smiselno upoštevajo določila 63. člena (splošni PIP o legi objektov) tega odloka, 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka in 66. člena (splošni PIP in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin) tega odloka.
(3) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ločna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Če so NO in EO v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
(4) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(5) Objekti za lastne potrebe: so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani: na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške pri eno- in dvostanovanjskih stavbah v skupni površini ne smejo presegati 80 m2, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(6) Ograje: pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične, kovinske, lesene ipd. ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,8 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Uvoz na ograjeno zemljišče mora imeti vrata ograje odmaknjena od roba vozišča toliko, da stoječe vozilo pred vrati ne ovira prometa na vozišču. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(7) Škarpe in podporni zidovi: škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(8) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(9) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
– na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je treba za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo.
– poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi na območju 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SKs, SKk, IK, As, Ak, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice (poljska pot, gozdna cesta, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka), ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, molzišče. Izven območja 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč z namensko rabo SKs, SKk, IK, As, Ak gradnja novih kozolcev ni dopustna, dopustna pa je rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 40 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč ali zaradi obstoječe ali projektirane GJI. Dopustna so odstopanja za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na kmetijskih in gozdnih površinah tudi izven 40 m pasu v primerih, ko kmetije nimajo dovolj prostora ali možnosti postavitve pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta na območju kmetije ali v 40 m pasu in le-tega potrebujejo za obratovanje kmetije in gojenje živine (pogoj je najmanj 5 enot GVŽ (glav velike živine) ali če ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali zakupu več kot 3 ha kmetijskih zemljišč. Dopusten odmik teh objektov od dostopne poti je do 5 m.
– čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.
– na kmetijskih zemljiščih je dopustna ureditev zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine. Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.
(10) Začasni objekti: začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(11) Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(12) Objekti za oglaševanje: objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa, ki ureja oglaševanje ter ob upoštevanju naslednjih pogojev – objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah in konstrukcijskih elementih stanovanjskih in kmetijsko-gozdarskih ter infrastrukturnih in družbenih objektov,
– fasadah drugih objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti.
Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(13) Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(14) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(15) Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNR.
(16) Izjeme, ki lahko odstopajo od določil tega člena, so objekti in območja varovane kulturne dediščin, kjer so nezahtevni in enostavni objekti (tudi objekti in naprave za oglaševanje) dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
69. člen
(pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve)
(1) Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP.
(2) Za druge prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi o javnih natečajih.
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
70. člen
(splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in kulturne dediščine (območja registriranih arheoloških najdišč).
(9) Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
71. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Površine cest so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dopustni v skladu z določili tega odloka tudi izven površin cest. Dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom. V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.
(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(7) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
(8) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni PIP glede prečnih profilov. V kartografskem delu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest je na karti P1 (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil) prikazano omrežje javnih cest, za katere so določeni minimalni PIP za prečne profile.
(9) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnji točki tega člena ni določen, se na:
– glavnih in regionalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno cesto na območju potekov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 3,00 do 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m in hodnik za pešce 2 x 1,50 m in
– lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 m izven naselij; v naseljih 2 x 3,0 m glede na prometne obremenitve pa tudi kolesarska steza širine 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m.
(10) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost) in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.
(11) Lokalna kolesarska omrežja se uredijo na območjih Straže, Jurke vasi, Vavte vasi in Rumanje vasi ter Dolenje Straže in Podgore. Kolesarske povezave se urejajo ob pomembnejših prometnicah in se navežejo na državno kolesarsko povezavo Žužemberk–Straža–Novo mesto.
(12) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
– z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev),
– z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne prometnice,
– v pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),
– z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
(13) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednja izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev na območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,
– obnova travniških površin na območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
(14) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi postajališča javnega potniškega prometa, predvsem na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih novih pozidav in širitev naselij.
(15) Pri gradnji mostov preko Krke se zagotavlja taka svetla višina mostne konstrukcije, da bo omogočena plovba (čolnarjenje) po Krki.
(16) Izpusti cestne padavinske kanalizacije, ki so speljani v reko Krko, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode.
72. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(4) Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.
(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.
(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila zahtevanih PM, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.
(15) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje najmanjše število PM:
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov
+------------------------------------+--------------------------+
|Vrste objektov                      |Število PM                |
+------------------------------------+--------------------------+
|1. STAVBE                           |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Enostanovanjske stavbe              |2 PM/stanovanje           |
+------------------------------------+--------------------------+
|Dvostanovanjske stavbe              |1,5 PM/stanovanje         |
+------------------------------------+--------------------------+
|Tri- in večstanovanjske stavbe      |1,5 PM/stanovanje         |
|                                    |dodatno 10% za            |
|                                    |obiskovalce               |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi  |0,8 PM/stanovanje         |
|stanovanji (oskrbovana stanovanja)  |od tega 10% za            |
|                                    |obiskovalce               |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne      |1 PM/12 postelj           |
|namene (dijaški, mladinski domovi   |                          |
|ipd.)                               |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne      |1 PM/4 postelje           |
|namene (študentski domovi,          |                          |
|internati)                          |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne      |1 PM/7 postelj            |
|namene (domovi za ostarele, varna   |                          |
|hiša)                               |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stanovanjske stavbe za posebne      |1 PM/3 stanovanje         |
|namene (za socialno ogrožene osebe; |                          |
|za izvajanje socialnih programov, ki|                          |
|vključujejo bivanje)                |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za       |1 PM/3 sobe               |
|kratkotrajno nastanitev (hotel,     |                          |
|prenočišča, penzioni)               |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice,  |1 PM/6 sedežev in 1       |
|bari                                |PM/tekoči meter točilnega |
|                                    |pulta oziroma ne manj kot |
|                                    |2 PM                      |
+------------------------------------+--------------------------+
|Druge gostinske stavbe za           |1 PM/10 sob               |
|kratkotrajno nastanitev (mladinska  |                          |
|prenočišča)                         |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe javne uprave                 |1 PM/40 m2                |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic     |                          |
|(pisarniški in upravni prostori ter |1 PM/35 m2                |
|druge storitve)                     |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Druge upravne in pisarniške stavbe  |                          |
|(mešani poslovni programi)          |1 PM/40 m2                |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe                     |                          |
|                                    |1 PM/50 m2                |
|(trgovina lokalna pod 500 m2)       |ne manj kot 2 PM          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe                     |1 PM/80 m2                |
|(trgovina z neprehrambenimi izdelki)|ne manj kot 2PM           |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe                     |                          |
|                                    |1 PM/35 m2                |
|(nakupovalni center do 2500 m2)     |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe                     |1 PM/30 m2                |
|(nakupovalni center nad 2500 m2)    |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe                     |1 PM/40 m2                |
|(odprte in pokrite tržnice)         |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za druge storitvene          |1 PM/30 m2                |
|dejavnosti (obrtno servisne         |ne manj kot 2 PM          |
|dejavnosti: frizer, urar,           |                          |
|čistilnica, fizioterapija,          |                          |
|avtopralnice, lekarne ipd.)         |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski        |1 PM/30 m2                |
|trgovsko zabaviščni, poslovni       |                          |
|centri)                             |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Bencinski servisi                   |1 PM/30 m2 prodajnih      |
|                                    |površin                   |
|                                    |ne manj kot 3 PM          |
+------------------------------------+--------------------------+
|                                    |                          |
|Industrijske stavbe (do 200 m2)     |1 PM/30 m2 površine       |
|                                    |oziroma ne manj kot 2 PM  |
+------------------------------------+--------------------------+
|Industrijske stavbe (več kot 200 m2)|1 PM/60 m2 površine       |
+------------------------------------+--------------------------+
|Industrijske stavbe                 |6 PM/popravljalno mesto   |
|(delavnice za servis motornih vozil)|                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo     |1 PM/5 sedežev            |
+------------------------------------+--------------------------+
|Muzeji in knjižnice                 |                          |
|                                    |1 PM/80 m2                |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/učilnico in dodatno  |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne|1 PM/oddelek prve triade  |
|šole)                               |za kratkotrajno           |
|                                    |parkiranje                |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in          |1,25 PM/učilnico          |
|znanstvenoraziskovalno delo (srednje|                          |
|šole)                               |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/7 učencev in dodatno |
|znanstvenoraziskovalno delo (posebne|1 PM/oddelek za           |
|šole za ovirane v razvoju)          |kratkotrajno parkiranje   |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/30 m2                |
|znanstvenoraziskovalno delo (visoke |                          |
|šole)                               |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za izobraževanje in          |1 PM/10 otrok in dodatno  |
|znanstvenoraziskovalno delo (otroški|1 PM/oddelek za           |
|vrtci)                              |kratkotrajno parkiranje   |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)    |1 PM/5 postelj            |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni    |1 PM/30 m2                |
|dom, ambulante, veterinarske        |ne manj kot 2 PM          |
|ambulante)                          |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za zdravstvo                 |1 PM/150 m2               |
|(zavetišče za živali)               |ne manj kot 2 PM          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Športne dvorane s prostori za       |1 PM/50 m2                |
|gledalce                            |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Športne dvorane                     |1 PM/25 m2                |
|(večnamenske dvorane, pretežno      |                          |
|namenjene razvedrilu, wellness,     |                          |
|fizioterapija, fitnes ipd.)         |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Druge nestanovanjske kmetijske      |1 PM/150 m2               |
|stavbe                              |                          |
|Stavbe za spravilo pridelka         |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih       |1 PM/20 sedežev           |
|obredov                             |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI      |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Športna igrišča                     |1 PM/20 sedežev           |
|(stadion ipd.)                      |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Drugi gradbeni inženirski objekti za|1 PM/600 m2               |
|šport, rekreacijo in prosti čas     |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|Pokopališča                         |1 PM/30 grobov oziroma ne |
|                                    |manj kot 10 PM            |
+------------------------------------+--------------------------+
73. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
74. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu. Obstoječe kanalizacijsko omrežje se po potrebi sanira. Če obstajajo tehnične in prostorske možnosti, se obstoječi mešani sistem kanalizacije preuredi v ločeni sistem. Kanalizacija se zgradi vodotesno.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(5) Odvajanje odpadne vode v nepretočne greznice je dopustno na območjih, kjer v skladu s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav čiščenje komunalne odpadne vode v mali čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(8) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(9) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.
(10) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(11) Z namenom zaščite reke Krke je na mešanem kanalizacijskem sistemu naselja Straža treba zgraditi zadrževalne bazene za zadrževanje najbolj onesnažene odpadne vode v času padavin.
(12) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
75. člen
(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke. Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok se tlakuje in mora biti dobro dostopen. Lahko se ogradi in nadkrije.
(3) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(4) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
(5) Na območjih gibanja medveda (predvsem na širšem območju Ajdovske planote ipd.) se namestijo zabojniki za odpadke z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje zabojnika. Na teh območjih se postavijo table z besedilom o obveznem odlaganju odpadkov v tovrstne zabojnike ter s pojasnilom o potrebnosti te obveze. Zagotovi se redno praznjenje zabojnikov za odpadke.
(6) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(7) Površina za stresanje snega v Krko (na ravnici ob Govejeku v Straži ob mostu, ob žagi v Vavti vasi in na Potoku) in v ostale vodotoke se uredi skladno z zahtevami služb, pristojnih za ohranjanje narave in upravljanje voda, ter ob upoštevanju varnostnih in okoljevarstvenih omejitev.
76. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
77. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko omrežje visoke, srednje in nizke napetosti se na območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati na območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako:
– da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter
– da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(7) Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(8) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna v skladu s 65. členom (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka ter v skladu z lokalnim energetskim konceptom na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Objekti za proizvodnjo elektrike ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali objekte kulturne dediščine. Postavitev teh objektov je dopustna ob upoštevanju veljavnih predpisov ter ob pridobljenih kulturnovarstvenih pogojih in kulturnovarstvenem soglasju.
(10) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
78. člen
(splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn)
(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(2) Režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
79. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na območjih zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih,
– objekti in naprave mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti. Objekti in naprave ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali enote kulturne dediščine. Postavitev objektov je dopustna ob predhodni pridobitvi pisnega soglasja organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine,
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.
80. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 10 m, javne poti 5 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m,
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m;
– prenosnega plinovoda 100 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi plinovoda,
– vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.
(6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj cone letališča Straža je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Zunaj cone letališča se za ovire štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,
– objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje in so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
(8) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
81. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI)
(1) Za gradnjo v varovalnem koridorju GJI je treba pridobiti soglasje pristojne službe.
(2) Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša na vsako stran načrtovane osi:
– državne ceste 25 m, lokalne ceste 20 m, javne poti 12,5 m in kolesarske poti 10 m,
– 15 m vzdolž nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV,
– 5 m vzdolž podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV,
– 5 m vzdolž plinovoda z obratovalnim tlakom 10 bar in več,
– 3 m vzdolž plinovoda z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več,
– 3 m vzdolž vodovoda dimenzije 400 mm in več,
– 5 m vzdolž kanalizacije dimenzije 1200 mm in več.
82. člen
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na GJI)
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis.
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo.
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.
(7) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, je s soglasjem upravljavca posamezne GJI gradnja objektov dopustna tudi v primeru, da tehnične možnosti ne omogočajo priključitve objekta na posamezno omrežje GJI. Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru začasno ali stalno zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe:
– alternativni sistem oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s pitno vodo ta dovoljena,
– alternativni sistem oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije, z izjemo vetrne energije, katere izraba v tem primeru ni dopustna,
– alternativni sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala čistilna naprava in nepretočna greznica.
(8) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(9) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(10) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo zdravja ljudi, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
83. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Celovitost kulturne dediščine se ohranja tako, da se objekti ustrezno umeščajo ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine so obvezni ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajnih ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo, tako da čez objekte in območja kulturne dediščine praviloma ne potekajo gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne urejajo deponije viškov materialov in podobno.
(5) Ne glede na druge določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne vzdrževanje obstoječih objektov in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov. Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave objektov, rekonstrukcije in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave ali nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnost,i zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki velja za ta objekt ali območje.
(6) Ne glede na druge določbe odloka velja, da na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z varstvenim režimom.
(7) Odstranitve objektov ali delov objektov, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(8) Za posege na območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi PIP, ki veljajo za to območje urejanja.
(9) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali v EUP, kjer se nahaja registrirano arheološko najdišče, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(10) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(11) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(12) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine.
(13) Za registrirano kulturno dediščino, vpisano v register nepremične kulturne dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(14) Za stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(15) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(16) Za vrtnoarhitekturno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno).
(17) Za memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(18) Za drugo dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(19) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(20) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dopustno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(21) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
(22) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, na katerih se bodo izvajala zemeljska dela in opravljal strokovni nadzor nad posegi.
(23) Območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu in v drugih uradnih evidencah.
(24) Če se v nadaljnjih postopkih izvajanja OPN izkaže, da je za posamezne načrtovane prostorske ureditve in druge posege v prostor potrebna presoja vplivov na okolje, je za območje posega na območjih izven registriranih arheoloških najdišč, kjer arheološki potencial še ni znan, treba izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala zemljišč. Rezultati predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala zemljišč morajo biti upoštevani v OPPN, če pa se gradnja izvaja na podlagi OPN, morajo biti upoštevani v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3.4.2 Ohranjanje narave
84. člen
(splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja.
(4) Za posege na teh območjih je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
3.4.3 Varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin
85. člen
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
86. člen
(splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Pri posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje, vzpostavi se javni železniški potniški promet.
(3) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjšata raba energije in onesnaženost zraka v občini. Objekti se prednostno oskrbujejo z obnovljivimi viri energije, kjer je to mogoče oziroma če je zagotovljena ustrezna infrastruktura.
(4) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim.
(5) Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje ali plinovod, kjer je to mogoče.
87. člen
(splošni PIP za varstvo voda)
(1) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Na vodovarstvenih območjih se vse odpadne komunalne vode iz objektov priključijo na vodotesno kanalizacijo ali na malo čistilno napravo. Pri posegih na kmetijske površine na vodovarstvenih območjih se upoštevajo predpisi glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(6) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
(8) Pri poseganju v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Krka) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
88. člen
(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo:
– agrarne operacije (komasacije, arondacije, osuševanje, namakanje, agromelioracije, utrjevanje tal in preprečevanje erozije na strmih legah s škarpami in podpornimi zidovi in podobno) in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– omrežja gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest,
– enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v prilogah 1a in 1b tega odloka ter ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči, vse po pogojih 68. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
89. člen
(splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
(10) Na območju gozdov je dopustna:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– izvedba gozdnih učnih poti,
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
– postavitev stalne gozdne žičnice,
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo,
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
(11) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,
– postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji.
(12) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(13) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti najmanjše odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(14) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(15) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.
(16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
90. člen
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred hrupom:
– območje I. stopnje varstva pred hrupom (mirna območja na prostem). Na prostoru občine ni območij I. stopnje varstva pred hrupom.
– območje II. stopnje varstva pred hrupom (SSs, SSv, SSn, BT),
– območje III. stopnje varstva pred hrupom (SKs, SKk, SKg, CDk, CDi, CDv, ZS, ZP, ZD, ZK, Av, Az, As, Ak in Ag),
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IG, PC, PO, PŽ, PL, O, K1, K2, Gg, Gv, Gpr, GV, VC in VI).
(2) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
(3) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom.
(4) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno s prvim odstavkom tega člena.
(6) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(7) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(8) Za pomembnejše nove ceste se natančno modelirajo vrednosti kazalcev hrupa in skladno z rešitvami se predvidijo protihrupni ukrepi.
(9) Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi.
(10) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa in, če tako zahteva predpis za obratovalni monitoring hrupa, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(11) Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti strokovne prostorske preveritve.
(12) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
91. člen
(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ter druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se na območju občinskega prostorskega načrta površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SSs, SSv, SSn, SKs, SKk, Skg, CDi, CDk, CDv, BT, ZS, ZP, ZD, ZK, Av, Az, As, Ak, in Ag),
– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IG, PO, PŽ, PL, O, K1, K2, G, Gg, Gv, Gpr, VC in VI).
(3) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih VN elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
(4) Umeščanje objektov z varovanimi prostori ni dopustno v varovalnem pasu:
– 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,
– 40 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV in 400 kV.
(5) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je treba na teh območjih spremeniti osnovno namensko rabo prostora oziroma razvrstiti ta območja v območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, kjer bo prišlo do spremembe namenske rabe v koridorju daljnovoda zaradi ažuriranja dejanskega stanja (vinogradniška območja).
(6) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(7) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
92. člen
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20% stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.
3.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
93. člen
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s projektnim pospeškom tal 0,175 g. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(4) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(5) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(6) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(7) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 51. člena (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) tega odloka.
94. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati veljavnim standardom.
(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
95. člen
(spremljanje stanja okolja)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
96. člen
(splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
Na območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege na območja možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo. Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne s predpisi s področja varstva okolja.
3.5 Splošni merila in pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe
97. člen
(splošni merila in prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za območja posameznih podrobnejših namenskih rab)
Splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope podrobnejše namenske rabe na celotnem območju občine, razen če ni s posebnimi pogoji za posamezno enoto urejanja prostora določeno drugače.
98. člen
(podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike tipologije (SSo):
+---------------------------------------------------------------+
|SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije        |
+---------------------------------------------------------------+
|Druga merila in pogoji:                                        |
|– Pri načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno    |
|upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev, katere |
|od teh treh PNR se uveljavi v konkretni EUP in kakšno naj bo   |
|površinsko razmerje znotraj EUP med njimi, je predpisana s     |
|posebnimi PIP za posamezno EUP.                                |
|– Če to razmerje v EUP ni določeno, je treba vsako od          |
|predpisanih PNR načrtovati v deležu najmanj 20% celotne EUP.   |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):
+---------------------------------------------------------------+
|1. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava            |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: e  no ali dvostanovanjska prostostoječa |
|hiša, dvojček                                                  |
+----------------------------------+------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,40 |FI: do 0,75    |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |            |               |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    Površine so namenjene bivanju brez   |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali    |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih |
|skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti,|
|trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in       |
|popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura,     |
|vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter   |
|druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki|
|ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, |
|če so izpolnjeni naslednji pogoji:                             |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi    |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe    |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;             |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve;                                      |
|– dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so        |
|dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za           |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta,        |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo      |
|starejših oseb, varstveni center in podobno.                   |
|V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih        |
|nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod    |
|pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.      |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med  |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je dvojček, ki je|
|lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje      |
|volumnov na osnovni podolgovat tloris (L in T oblike); ti      |
|volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet ter etažnost objektov do K+P+1+M. Na        |
|nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost |
|do K+P+M. Dopustna je višja etažnost, če je večja višina že    |
|značilna za EUP;                                               |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno      |
|streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v  |
|tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja|
|so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP|
|o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.              |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in     |
|štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP ali če so       |
|skladne z določili 65. člena (splošni PIP o velikosti in       |
|oblikovanju objektov) tega odloka. Naklon dvokapnih streh je od|
|30° do 45°, naklon streh nad objekti sodobne tipologije in nad |
|NO in EO je lahko nižji;                                       |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov ter drugih dozidav;                                |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom|
|kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko    |
|odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko do tri frčade.    |
|Fasade:                                                        |
|– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov so enostavni.                        |
|– Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne |
|členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v        |
|kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.                 |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn):
+---------------------------------------------------------------+
|2. SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: hiše v nizu, vrstne hiše                |
+----------------------------------+------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,50 |FI: do 1,00    |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |            |               |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    Površine so namenjene bivanju brez   |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno   |
|ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih       |
|socialnih skupin.                                              |
|Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene  |
|dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil),    |
|gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje,       |
|razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina |
|                                                               |
|prostorov za dejavnost do 30 m2 bruto), ki ne generirajo       |
|večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so         |
|izpolnjeni naslednji pogoji:                                   |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi    |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe    |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;             |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve;                                      |
|– urbanistična in okoljska utemeljitev v projektni             |
|dokumentaciji za vse dejavnosti razen bivanja;                 |
|– dejavnosti so dopustne v pritličju objektov, izjemoma so     |
|dejavnosti dopustne tudi v celotnem objektu, če gre za         |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta,        |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo      |
|starejših oseb, varstveni center in podobno.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad      |
|objektov v nizih in vrstah. Drugi pogoji:                      |
|– dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu |
|prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju  |
|dopustne izrabe ter splošnih pogojev glede odmikov;            |
|– dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so|
|dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša |
|in če se ne presega obstoječe gradbene linije;                 |
|– nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti;|
|– zagotovi se skladna prenova niza, vrste oziroma medsebojna   |
|usklajenost posamičnih prenov v nizu.                          |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dopustno je   |
|dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris  |
|glede na določila o dopustnih dozidavah za SSn;                |
|– višinski gabarit: dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na ravnem |
|terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet, na        |
|nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana. Dopustna je|
|višja etažnost, če je večja višina že značilna za območje      |
|oziroma EUP;                                                   |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je visok do  |
|0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada  |
|poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v     |
|skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti  |
|in oblikovanju objektov) tega odloka.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|Strehe:                                                        |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe.    |
|Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°; naklon streh nad      |
|objekti sodobne tipologije in nad NO in EO je lahko nižji;     |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov;                                                   |
|– dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi     |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha ob pogoju,|
|da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu in da so vse      |
|frčade v nizu poenoteno oblikovane. Kritina celotnega niza je  |
|enotna.                                                        |
|Fasade:                                                        |
|– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov so enostavni.                        |
|– Dopustna je uporaba tudi sodobnih oblikovnih pristopov       |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov),       |
|posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.       |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv):
+---------------------------------------------------------------+
|3. SSv – urbana večstanovanjska pozidava                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila|
|blok, bloki, bloki v nizih, karejih ipd.                       |
+-----------------------+-----------+---------------------------+
|2 Faktor izrabe in     |FZ: do     |FI je lahko večji v primeru|
|faktor zazidanosti na  |0,50       |večjega števila podzemnih  |
|gradbeni parceli:      |FI: do     |etaž, če ni drugih omejitev|
|                       |2,00       |in če je v posebnih PIP za |
|                       |           |EUP določena višja etažnost|
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    Površine so namenjene bivanju brez   |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno   |
|ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih       |
|socialnih skupin.                                              |
|Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene  |
|dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih vozil,     |
|gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje,       |
|razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina |
|prostorov za dejavnost do 100 m2 bruto), ki ne generirajo      |
|večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so         |
|izpolnjeni naslednji pogoji:                                   |
|– da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna  |
|parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v    |
|kletnih etažah;                                                |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve;                                      |
|– dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v         |
|pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni|
|stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, |
|ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok,   |
|varstvo starejših oseb, varstveni center ipd.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila  |
|blok in blok. Dopustno je združevanje blokov v nize, kareje;   |
|– višinski gabarit: do 3K+P+5 ali 3K+P+4+M. Višji gabariti so  |
|dopustni v EUP, kjer je to posebej določeno ali če je večja    |
|višina že značilna za EUP;                                     |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali večkapno streho |
|je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem     |
|primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so |
|dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP o |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.                |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so eno-, dvo- in večkapne strehe ter ravne strehe.  |
|Naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 30° do 40°; naklon   |
|streh nad sodobno oblikovanimi objekti in naklon enokapnih     |
|streh ter streh nad pomožnimi objekti naj bo nižji; dopustno je|
|kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov   |
|ipd;                                                           |
|– dopustni so strešna okna, strešne terase ipd. Dopustne so    |
|enokapne frčade, vse frčade v nizu so poenoteno oblikovane;    |
|– kritina nad osnovno streho celotne stavbe oziroma niza stavb |
|je enotna, kritina frčad, teras ipd. pa je lahko drugačna,     |
|vendar usklajena z osnovno kritino objekta oziroma niza.       |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter|
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in oblikovno poenoteni po celi fasadi oziroma nizu;  |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in        |
|materiali).                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– Pri izvedbi rednih in investicijskih vzdrževalnih del        |
|(zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade |
|in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo       |
|večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente in        |
|materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta.   |
|– Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, kot en |
|objekt. Konstrukcija je lahka, streha ravna ali enokapna.      |
+---------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za pozidavo za posebne namene (SB):
+---------------------------------------------------------------+
|4. SB – stanovanjske površine za posebne namene                |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: st  anovanjske prostostoječe stavbe in  |
|spremljajoči objekti v okviru podeželskega ali mestnega naselja|
+----------------------------------+-------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,45  |FI: do 1,50   |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |             |              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   Površine so namenjene za občasno ali  |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih |
|skupin ter spremljajočim dejavnostim. Dopustne so tudi         |
|spremljajoče dejavnosti in sicer zdravstvo in socialno varstvo,|
|kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,     |
|trgovina in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem ter   |
|druge dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji:                     |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z      |
|zadostnimi parkirnimi površinami;                              |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na|
|bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih    |
|emisij) glede na obstoječe obremenitve.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med  |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je dvojček, ki je|
|lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje      |
|volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike);      |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet ter etažnost stavb do K+P+2+M. Na nagnjenem |
|terenu je klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost do        |
|K+P+1+M;                                                       |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno      |
|streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v  |
|tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja|
|so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP|
|o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.              |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in     |
|štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP ali če so       |
|skladne z določili 65. člena (splošni PIP o velikosti in       |
|oblikovanju objektov) tega odloka. Naklon dvokapnih streh je od|
|30° do 45°; naklon streh nad stavbami sodobne tipologije in nad|
|pomožnimi objekti naj bo nižji;                                |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, |
|predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov,  |
|nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih dozidav;         |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom|
|kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko    |
|odprtine in strehe.                                            |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov so enostavni. Dopustna je uporaba    |
|tudi sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad,  |
|uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi  |
|ali enokapnimi strehami;                                       |
|– zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj imajo|
|objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov (npr.     |
|kapela) lasten arhitekturni izraz.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: Zag   otovi se zelene površine, ki   |
|zavzemajo najmanj 20% območja.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs):
+---------------------------------------------------------------+
|5. SKs – površine podeželskega naselja                         |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: En  o in dvostanovanjske prostostoječe  |
|stavbe, kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci,     |
|zidanice ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega |
|naselja in objekti, namenjeni dopolnilni dejavnosti na kmetiji.|
+----------------------+--------------+-------------------------+
|2 Faktor izrabe in    |FZ: do 0,40   |Dopustna so odstopanja   |
|faktor zazidanosti na |FI: do 0,80   |(FZ do 0,50) na območju  |
|gradbeni parceli:     |              |kmetij, kjer je strnjena |
|                      |              |gradnja tradicionalna.   |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    površine so namenjene bivanju in     |
|kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem,  |
|predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter          |
|storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti.|
|Površina prostorov za dejavnost do 120 m2 bruto (za primarno   |
|kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov  |
|in za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko    |
|večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega        |
|osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:           |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z         |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta –          |
|stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;                       |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjski objekti, nestanovanjski   |
|objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni  |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega |
|odloka.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:     |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m      |
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2.   |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni        |
|podolgovat tloris (npr. v L in U obliki). Ti volumni ne smejo  |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta;                  |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na        |
|nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna   |
|etažnost je do K+P+M;                                          |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno      |
|streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v  |
|tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja|
|so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP|
|o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.              |
+---------------------------------------------------------------+
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so   |
|dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje|
|stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;                 |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;        |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali       |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,      |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni      |
|oziroma prevladujoči;                                          |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot    |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike.          |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in |
|uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti.     |
|Dopustni so je tudi uvajanje sodobnejših materialov in         |
|oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali      |
|enokapnimi strehami;                                           |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli|
|na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih     |
|objektov tradicionalni.                                        |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:                  |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 12 m|
|širine) razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4.    |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni        |
|podolgovat tloris (prizidek, nadstrešnica, pergola) vzporedno z|
|osnovnim objektom ali prečno nanj. Ti volumni ne smejo         |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta;                  |
|– višinski gabarit: do K+P+p ali P+1+p;                        |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|kapom strehe;                                                  |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) |
|večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam        |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni  |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni|
|vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z       |
|vegetacijo.                                                    |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so eno- in dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°,|
|nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij, v primeru |
|prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi   |
|objekti. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha oziroma  |
|kombinacija z ravno streho za prizidke oziroma funkcionalne    |
|enote stavb;                                                   |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.    |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi       |
|gospodarskimi objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši    |
|fasadni barvi.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
(8) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):
+---------------------------------------------------------------+
|6. SKk – površine kmetij                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: E  no ali dvostanovanjska prostostoječa |
|stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi,      |
|kašče, skednji, kozolci in objekti, namenjeni dopolnilnim      |
|dejavnostim na kmetiji.                                        |
+----------------------------------+------------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,30 |FI: do 0,60    |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |            |               |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene območju kmetij in |
|bivanju. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem,   |
|predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter          |
|storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti |
|                                                               |
|– površina prostorov za dejavnost do 80 m2 bruto (za primarno  |
|kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov  |
|in za turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti lahko        |
|površine zavzemajo do 3 bruto površin stavbe), ki ne povzročajo|
|večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so         |
|izpolnjeni naslednji pogoji:                                   |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi    |
|površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in      |
|obiskovalcev;                                                  |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in     |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede |
|na obstoječe obremenitve.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjski objekti, nestanovanjski   |
|objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni  |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega |
|odloka.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:     |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m      |
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2.   |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni        |
|podolgovat tloris (npr. v L, U obliki);                        |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na        |
|nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna   |
|etažnost je do K+P+M;                                          |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno      |
|streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v  |
|tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja|
|so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP|
|o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.              |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so   |
|dopustne, če so značilne v EUP, če je smiselno optično znižanje|
|stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;                 |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven  |
|območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi|
|enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom;                    |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali       |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,      |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni      |
|oziroma prevladujoči;                                          |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot    |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike.          |
+---------------------------------------------------------------+
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in |
|uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti;     |
|dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih |
|pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi      |
|strehami;                                                      |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli|
|na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih     |
|objektov tradicionalni.                                        |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:                  |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 14 m|
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4.   |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni        |
|podolgovat tloris (prizidek, nadstrešnica, pergola) vzporedno z|
|osnovnim objektom ali prečno nanj. Ti volumni ne smejo         |
|presegati tretjine volumna osnovnega objekta;                  |
|– višinski gabarit: do K+P+p ali P+1+p;                        |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod |
|kapom strehe;                                                  |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) |
|večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam        |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena  |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni|
|vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z       |
|vegetacijo.                                                    |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom od 35° do |
|45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij v     |
|primeru prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter   |
|drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih je dopustna   |
|tudi ravna streha oziroma kombinacija z ravno streho za        |
|dozidave oziroma funkcionalne enote stavb;                     |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.    |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi       |
|gospodarskimi objekti;                                         |
|– zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi.          |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– Če je območje z oznako SKk v PIP za EUP določeno za          |
|preselitev kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za     |
|gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte  |
|celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno       |
|dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo        |
|kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske     |
|stavbe. Uporabno dovoljenje za objekte na novi kmetiji se lahko|
|izda šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušitev ali za|
|spremembo namembnosti objektov obstoječe kmetije za nekmetijski|
|namen, dopusten s tem odlokom.                                 |
|– Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko |
|stavbo, namenjeno menjavi generacij.                           |
|– Na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in    |
|sadno drevje na visokih podlagah.                              |
+---------------------------------------------------------------+
(9) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg):
+---------------------------------------------------------------+
|7. SKg – površine kmetijskih objektov                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: kme   tijski objekti (kozolci, seniki,  |
|čebelnjaki ipd.),                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo – spravilo orodja, kmetijskih|
|pridelkov ter čebelarstvo.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: n estanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, |
|od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in    |
|podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje |
|kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in   |
|podobno), enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v    |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, smiselno se upoštevajo podrobnejši PIP za površine     |
|kmetij (SKk) za nestanovanjske stavbe. Oblikovanje novih       |
|objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi|
|obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po      |
|tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad   |
|ter uporabi materialov.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za   |
|avtohtone obstoječe objekte.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
99. člen
(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Območja centralnih dejavnosti – C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):
+---------------------------------------------------------------+
|8. CD – območja centralnih dejavnosti                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+------------------------------------+------------+-------------+
|2 Faktor izrabe in faktor           |FZ: do 0,50 |FI: do 2,00  |
|zazidanosti na gradbeni parceli:    |            |             |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: t     rgovina, storitvene dejavnosti,   |
|gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne   |
|uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in      |
|socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in     |
|športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo  |
|centralne dejavnosti, dopustno je bivanje.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nes   tanovanjske stavbe, v katerih so     |
|dopustni stanovanjski deli, gradbeno inženirski objekti,       |
|enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah |
|EO in NO v prilogi tega odloka.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v     |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti          |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če|
|mejijo na stanovanjska območja;                                |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob |
|javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega     |
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za   |
|stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki.        |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne   |
|strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih   |
|gabaritov;                                                     |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih|
|streh z ravnimi strehami. Dopustni so strešna okna, strešne    |
|terase, frčade ipd.;                                           |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z       |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki      |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja.                                                       |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter   |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma    |
|območju;                                                       |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad     |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.);  |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;|
|– glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob  |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora  |
|biti mestotvorno oblikovana.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki  |
|zavzemajo najmanj 20% območja CD;                              |
|– dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni    |
|oskrbi z gorivom, če to ni v neskladju z drugimi PIP tega      |
|odloka.                                                        |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi):
+---------------------------------------------------------------+
|9. CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa    |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+------------------------------------+------------+-------------+
|2 Faktor izrabe in faktor           |FZ: do 0,50 |FI: do 2,00  |
|zazidanosti na gradbeni parceli:    |            |             |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   izobraževanje, kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi         |
|spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina ter storitvene        |
|dejavnosti, gostinstvo in turizem, dejavnosti za potrebe       |
|osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstvo in       |
|socialno varstvo. Bencinski servis ni dopusten.                |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:  Upoštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v     |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti          |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če|
|mejijo na stanovanjska območja;                                |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob |
|javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma     |
|prevladujočega tipa obstoječih objektov. To ne velja za stavbe,|
|ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so      |
|prostorske dominante.                                          |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne   |
|strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih   |
|gabaritov;                                                     |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih|
|streh z ravnimi strehami;                                      |
|– dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd.;       |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z       |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki      |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja.                                                       |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter   |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma    |
|območju;                                                       |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad     |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.);  |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;|
|– glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob  |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora  |
|biti mestotvorno oblikovana.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, urejene za   |
|javno rabo, ki zavzemajo najmanj 20% površine PNR;             |
|– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno kot posebni     |
|poudarki v prostoru in točke identifikacije;                   |
|– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je  |
|obvezna pridobitev strokovne rešitve skladno s predpisi o      |
|javnih natečajih oziroma pridobitev variantnih strokovnih      |
|prostorskih preveritev.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti (CDk):
+---------------------------------------------------------------+
|10. CDk – območja kulturnih dejavnosti                         |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+-----------------------------------+------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor          |FZ: do 0,50 |FI: do 2,00   |
|zazidanosti na gradbeni parceli:   |            |              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter trgovina in      |
|storitvene dejavnosti za potrebe osnovnih kulturnih dejavnosti.|
|Bencinski servis ni dopusten.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:  Upoštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: zagotovi se parkovne ali druge zelene|
|površine, namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20%       |
|površine PNR.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):
+---------------------------------------------------------------+
|11. CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami  |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+-----------------------------------+------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor          |FZ: do 0,30 |FI: do 1,00   |
|zazidanosti na gradbeni parceli:   |            |              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    dejavnosti verskih organizacij ter   |
|spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje.            |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                             |
|– upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in |
|oblikovanju objektov) tega odloka,                             |
|– ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.       |
|Lokacija in gabariti: gab   ariti niso poenoteno predpisani,   |
|vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti       |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če|
|mejijo na stanovanjska območja. To ne velja za cerkve, ki se   |
|gradijo kot prostorski poudarki.                               |
|Streha in fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob|
|upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine.                |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: območja se oblikujejo prepoznavno kot|
|posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije.           |
+---------------------------------------------------------------+
100. člen
(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja proizvodnih dejavnosti – I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
+---------------------------------------------------------------+
|12. IG – gospodarske cone                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+-----------------------------------+------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor          |FZ: do 0,60 |FI: do 1,00   |
|zazidanosti na gradbeni parceli:   |            |              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    predelovalne dejavnosti, promet in   |
|skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne|
|so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti,   |
|gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:  Upoštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti  |
|se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in    |
|druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje |
|od stavb ob javnem prostoru;                                   |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar |
|je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma     |
|prevladujočih obstoječih stavb na območju. Nove stavbe ne smejo|
|izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali   |
|objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji      |
|(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot|
|kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.      |
|Streha:                                                        |
|– strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v katerih|
|so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe  |
|in objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami;                 |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne|
|strehe naklona do 20° ali ločne strehe;                        |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru  |
|prilagajanja obstoječim objektom.                              |
|Fasade:                                                        |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in       |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in  |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni;           |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se          |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim        |
|oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni        |
|ambienti.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– zagotovijo se parkovne ali druge zelene površine, ki         |
|zavzemajo najmanj 10% območja;                                 |
|– spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,      |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za  |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo        |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih    |
|odpadkov;                                                      |
|– omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi    |
|stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z     |
|javnimi odprtimi prostori in dobro označeno;                   |
|– parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki       |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene |
|obstoječemu reliefu in omrežju cest;                           |
|– dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z     |
|gorivom za dopustne dejavnosti.                                |
+---------------------------------------------------------------+
101. člen
(podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)
(1) Posebna območja – B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.
(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem – območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):
+---------------------------------------------------------------+
|13. BT – površine za turizem                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                  |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,35  |FI: do 1,50   |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |             |              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gostinstvo in turizem ter spremljajoče |
|dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti,        |
|kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in     |
|podobno ter bivanje, tudi planinski, lovski, gozdarski dom ipd.|
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski|
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Gabariti:                                                      |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s     |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki    |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska |
|območja;                                                       |
|– pri gabaritih posameznih dislociranih objektov (lovski,      |
|gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih  |
|turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za       |
|območje SKs;                                                   |
|– objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v večje ali  |
|manjše turistične komplekse z jasno strukturo in razmerji med  |
|večjimi osrednjimi stavbami (hotel, upravni objekt ipd.) ter   |
|manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji ipd.);                  |
|– tudi objekti v vaškem prostoru so lahko sodobno arhitekturno |
|oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek|
|v prostoru.                                                    |
|Streha:                                                        |
|– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi     |
|objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in novosti, |
|če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost;    |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe ter      |
|dvokapne in enokapne strehe nizkega naklona;                   |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z   |
|enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi   |
|naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru           |
|tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v      |
|objekt.                                                        |
|Fasade:                                                        |
|– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje   |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in  |
|poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; |
|– pri oblikovanju posameznih dislociranih objektov (lovski,    |
|gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih  |
|turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za       |
|območje SKs.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: zagotovijo se parkovne in športne ali|
|druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20% območja BT.    |
+---------------------------------------------------------------+
102. člen
(podrobnejši PIP za zelene površine)
(1) Območja zelenih površin – Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):
+---------------------------------------------------------------+
|14. ZS – površine za rekreacijo in šport                       |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ  |
|gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in     |
|športne površine, je do 0,20.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  rekreacijske in športne dejavnosti ter |
|kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne,             |
|izobraževalne in gostinske dejavnosti.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno |
|z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite,     |
|klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;|
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                   |
|– zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode;                 |
|– začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice;                 |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov|
|in naprav za opazovanje narave;                                |
|– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in     |
|športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše           |
|okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in          |
|zaposlenim na območju, površina prostorov za dejavnost je do 60|
|m2;                                                            |
|– nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti.        |
|Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje|
|spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska    |
|dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne    |
|dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na  |
|naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno    |
|primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in      |
|sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela: sk  ladno s splošnimi PIP o  |
|vrstah dopustnih gradenj in drugih del.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:  ureditve, objekti, naprave in ograje|
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter      |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri |
|urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo      |
|neutrjene, raščene površine ter obstoječa drevesna in grmovna  |
|vegetacija. Zagotavlja se zasaditev drevnine, tako da se       |
|oblikujejo zaključeni ambienti in zagotavlja funkcionalnost    |
|celotnega območja. Ob javnih objektih in na vstopih na         |
|posamezna območja se z ureditvami odprtih površine oblikujejo  |
|prepoznavne strukture.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi (ZSk):
+---------------------------------------------------------------+
|15. ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi       |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Namenska raba: P  ovršine za rekreacijo in šport, namenjene  |
|preživljanju prostega časa na prostem v obvodnem prostoru      |
|vodotokov, predvsem kopanju v naravi in dostopom do vode.      |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Dopustni objekti:  privezi za čolne, dostopi do vode, klopi  |
|ter objekti in naprave za opazovanje narave. Dopustni do       |
|enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah |
|EO in NO v prilogi tega odloka. Dopustna je gradnja objektov in|
|naprav za potrebe GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih   |
|objektov                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne gradnje in druga dela: sk  ladno s splošnimi PIP o  |
|vrstah dopustnih gradenj in drugih del                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Drugi pogoji:                                                |
|Spremembe reliefa, ki bi zmanjševale retenzijsko sposobnost    |
|vodotoka, niso dopustne v 5 m pasu ob vodotokih 2. reda ter 15 |
|m pasu ob Krki na območjih naselij ter v 40 m pasu ob Krki     |
|zunaj območij naselij. Parkirišča se na teh območjih ne        |
|urejajo. Zaradi izjemnih naravovarstvenih vrednosti obvodnega  |
|prostora je treba vse posege uskladiti s pristojno službo za   |
|varstvo narave in upravljanje z vodami.                        |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:
+---------------------------------------------------------------+
|16. ZP – parki                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  dejavnosti, namenjene oddihu in drugim |
|prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne,          |
|razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti).           |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                   |
|– parki, paviljoni, stojnice;                                  |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov|
|in naprav za opazovanje narave;                                |
|– če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa,  |
|so dopustni tudi gostilne, točilnice in sanitarni prostori, ki |
|služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju, s tem da je     |
|površina prostorov za dejavnost do 40 m2;                      |
|– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov.      |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela: s  kladno s splošnimi PIP o  |
|vrstah dopustnih gradenj in drugih del.                        |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:  ureditve, objekti, naprave in ograje|
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter      |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na  |
|območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje   |
|spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska    |
|dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne    |
|dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na  |
|naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno    |
|primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in      |
|sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki     |
|zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to      |
|predvidenih površinah.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine za druge urejene zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
+---------------------------------------------------------------+
|17. ZD – druge urejene zelene površine                         |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.|
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: en  ostavni in nezahtevni objekti, ki so   |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, poleg  |
|tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev|
|počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje     |
|narave ter gradnja gradbeno inženirskih objektov.              |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila pogoji:   ureditve, objekti, naprave in ograje  |
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter      |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.     |
+---------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):
+---------------------------------------------------------------+
|18. ZDo – zelene obvodne površine                              |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: d     ejavnosti, namenjene oddihu in    |
|preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in   |
|varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih      |
|površin.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                   |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč;                       |
|– objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do vode|
|in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov  |
|na obstoječih jezovih;                                         |
|– objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah;        |
|– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe  |
|in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;  |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;           |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju      |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;      |
|– vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in   |
|manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za     |
|potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov za |
|opazovanje narave;                                             |
|– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov.      |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še:                       |
|– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje       |
|hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,      |
|ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za         |
|oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na  |
|ohranjanje narave;                                             |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje    |
|malih hidroelektrarn so dopustne ob zagotavljanju varstva      |
|naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer prisotnih      |
|rastlinskih in živalskih vrst oziroma kvalifikacijskih         |
|rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;            |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje    |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti       |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov|
|in obvodnega prostora; vzdrževalna dela, rekonstrukcije,       |
|gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih     |
|jezov, mlinov in žag.                                          |
|Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih    |
|značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo     |
|večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso       |
|dopustne.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in    |
|zmanjševanje retenzijskega območja;                            |
|– utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje       |
|dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov,  |
|niso dopustni;                                                 |
|– pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri  |
|zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih           |
|hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja  |
|brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi     |
|materiali;                                                     |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno s|
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti;                          |
|– ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem |
|kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z         |
|zunanjimi ureditvami stičnih območij.                          |
+---------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):
+---------------------------------------------------------------+
|19. ZK – pokopališča                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.    |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: po    kopališča, spremljajoče stavbe za    |
|opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči|
|servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka,  |
|poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč,        |
|stojnice. Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi    |
|manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na         |
|območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni  |
|prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju,    |
|                                                               |
|tako da je površina prostorov za posamezno dejavnost do 60 m2. |
|Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.             |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:  Upoštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s     |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki    |
|veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na     |
|stanovanjska območja;                                          |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem|
|prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma            |
|prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki|
|se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so         |
|prostorske dominante.                                          |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne   |
|strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih   |
|gabaritov;                                                     |
|– dopustno je kombiniranje eno-, dvo- in večkapnih streh z     |
|ravnimi strehami.                                              |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter   |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so|
|enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma    |
|območju;                                                       |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad     |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.);  |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo|
|za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska|
|območja.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
103. člen
(podrobnejši PIP za površine GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine za površine cest, železnic in drugih prometnih površin (PC, PŽ, PO)
+---------------------------------------------------------------+
|20. PC – površine cest                                         |
|PŽ – površine železnic                                         |
|PO – druge prometne površine                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski|
|promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem       |
|prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi        |
|motornimi gorivi. Na avtobusnih in železniških postajah so     |
|dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in       |
|gostinstvo.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: s   tavbe za promet, bencinski servisi,    |
|nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni  |
|in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v|
|prilogi tega odloka.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: P ri oblikovanju objektov in|
|površin se upoštevajo določila 65. člena (splošni PIP o        |
|velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa  |
|še:                                                            |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih       |
|značilnosti širšega območja;                                   |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.         |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za površine letališča (PL)
+---------------------------------------------------------------+
|21. PL – letališča                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  promet in skladiščenje, od tega zračni |
|promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu.|
|Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi       |
|gorivi. Na letališču so dopustne spremljajoče dejavnosti       |
|storitev in gostinstva.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stavbe za promet in izvajanje elektronskih |
|komunikacij, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski        |
|objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v     |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                             |
|Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih       |
|značilnosti širšega območja letališča;                         |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav na       |
|letališču.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:  Dopustne so tudi začasne ureditve za|
|večje prireditve na prostem vključno z občasnim parkiranjem in |
|šotorjenjem.                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine za območja energetske infrastrukture (E)
+---------------------------------------------------------------+
|28. E – območja energetske infrastrukture                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: /                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in |
|toploto.                                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, cevovodi in     |
|ostali gradbeno inženirski objekti ter nestanovanjske stavbe   |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni preglednicah |
|EO in NO v prilogi tega odloka.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                             |
|Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. |
|člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in oblikovanju      |
|objektov), poleg tega pa še:                                   |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih       |
|značilnosti širšega območja;                                   |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.         |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O)
+---------------------------------------------------------------+
|22. O – območja okoljske infrastrukture                        |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in |
|odpadki, saniranje okolja.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: cevovodi        , komunikacijski vodi,     |
|elektroenergetski vodi, objekti ravnanja z odpadki, ostali     |
|gradbeno inženirski objekti, nestanovanjske stavbe, enostavni  |
|in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v|
|prilogi tega odloka.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                             |
|Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. |
|člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in oblikovanju      |
|objektov), poleg tega pa še:                                   |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih       |
|značilnosti širšega območja;                                   |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.         |
+---------------------------------------------------------------+
104. člen
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
(1) Podrobnejši PIP za območja razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Av):
+---------------------------------------------------------------+
|23. Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih|
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: prostostoječa stavba ali stavbe v nizu, |
|če je to tradicionalni oziroma značilni vzorec postavitve      |
|objektov, osamele kmetije, kmetijske stavbe (hlevi, kašče,     |
|skednji, kozolci, zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti),  |
|drugi objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.   |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih|
|dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti,|
|kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina, storitvene    |
|dejavnosti in poslovne dejavnosti (površina prostorov za       |
|dejavnost do 120 m2 – omejitev velikosti površine ne velja za  |
|dopolnilne dejavnosti na kmetiji za dejavnost predelave        |
|kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so   |
|izpolnjeni naslednji pogoji:                                   |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi   |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in      |
|obiskovalcev);                                                 |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– ne povzročajo bistveno povečanih negativnih vplivov okolje.  |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se tudi določila|
|65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)    |
|tega odloka. Stavbe se morajo po oblikovanju, stavbarskih      |
|elementih, legi in uporabi materialov prilagoditi avtohtonim   |
|vzorcem značilne vinogradniške poselitve.                      |
|a) Stanovanjske stavbe:                                        |
|Volumen:                                                       |
|dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima  |
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,4 do 1:2. Dopusten je |
|prizidek ali prizidki, ki ne smejo presegati tretjine volumna  |
|osnovnega objekta.                                             |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris do 9 m širine; |
|– višinski gabarit: do K+P+M ali P+1+M;                        |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je   |
|skrit pod kapom strehe. Kolenčni zid vključno s kapno lego pri |
|manjših višinskih gabaritih je lahko visok do največ 1,40 m,   |
|vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno         |
|členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s tretjim odstavkom  |
|65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)    |
|tega odloka.                                                   |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so   |
|dopustne izjemoma, če so v prostoru značilne ali kadar je      |
|smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe;                    |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;        |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;    |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade s streho minimalnega naklona, lahko pa tudi  |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade   |
|trapezne oblike niso dopustne. Frčade na eni strehi naj imajo  |
|enako obliko;                                                  |
|– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi,  |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa   |
|tudi v sivi in temno sivi barvi.                               |
|Fasade:                                                        |
|Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen na |
|območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva        |
|predpise za varstvo kulturne dediščine. Dopustna je kombinacija|
|historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s   |
|sodobnimi.                                                     |
|b) Nestanovanjske stavbe:                                      |
|Volumen:                                                       |
|dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima  |
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,2 do 1:3. Dopusten je |
|prizidek ali prizidki, ki ne smejo presegati tretjine volumna  |
|osnovnega objekta.                                             |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– stavbe na gradbeni parceli se lahko sestavljajo v niz in/ali |
|gručo glede na historično ali obstoječe stanje;                |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med  |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2;                         |
|– višinski gabarit: do K+P+p ali P+1+p;                        |
|– kolenčni zid je skrit pod kapom.                             |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe (naklon od 35° do 45°). |
|Za objekte, širše od 10 m, so dopustne tudi dvokapne strehe    |
|nižjega naklona, enokapne in ravne strehe, če je to usklajeno s|
|stanovanjskimi in drugimi objekti v okviru kmetije;            |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;    |
|– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi,  |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa   |
|tudi v sivi in temno sivi barvi. Za dosuševanje sena je        |
|dopustna prosojna kritina.                                     |
|Fasade:                                                        |
|Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen na |
|območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva        |
|predpise za varstvo kulturne dediščine. Dopustna je kombinacija|
|historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s   |
|sodobnimi.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|Za gradnje zidanic, vinotočev, hramov in vinskih kleti na      |
|površinah Av se smiselno uporabljajo merila in pogoji za       |
|oblikovanje, določeni v PIP za površine Az v vinogradniških    |
|območjih.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):
+---------------------------------------------------------------+
|24. Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih    |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: trad    icionalna ali sodobna oblika    |
|zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa       |
|stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni      |
|oziroma značilni vzorec postavitve objektov).                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: k metijstvo, vinogradništvo in vinarstvo|
|ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična          |
|dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje  |
|vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne |
|dejavnosti (organiziranje prireditev).                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: zi  danice, hrami in vinotoči kot posebna  |
|oblika zidanice, vinske kleti in nestanovanjske stavbe,        |
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje s kladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ob upoštevanju naslednjih pogojev:       |
|– novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na  |
|zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine    |
|pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te        |
|preglednice (Druga merila in pogoji);                          |
|– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do    |
|največjega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede  |
|na velikost vinograda;                                         |
|– rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih,  |
|ki ne izpolnjujejo pogojev glede najmanjših zasajenih površin z|
|vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in   |
|meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo;               |
|– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba   |
|območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se           |
|rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka  |
|oziroma dvorišča ali prometne površine;                        |
|– sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede   |
|dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti   |
|ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz    |
|objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z|
|dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne).       |
|Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne. |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: U poštevajo|
|se določila 65. člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in  |
|oblikovanju objektov), poleg tega pa še:                       |
|a) Zidanica: zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova se|
|podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali |
|sodobna.                                                       |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko      |
|površino naj ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,4 |
|do 1:2 z dopustnimi prizidki in nadstreški k osnovnemu volumnu |
|stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni;              |
|– zazidana površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali   |
|prizidkov, lahko znaša največ 50 m2;                           |
|– zazidano površino je v kletnem delu, ki je pretežno vkopan,  |
|                                                               |
|dopustno povečati za 1 m2 za vsakih 0,5 ara dodatnega vinograda|
|ali sadovnjaka, ki pripada funkcionalni zemljiški posesti, s   |
|tem da skupna zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je |
|pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m2 v primeru kleti,        |
|namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko  |
|                                                               |
|pridelavo pa 200 m2. Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna  |
|zazidana površina zidanice v kletnem delu ni omejena;          |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha   |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki  |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi  |
|podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti vsaj 1 m   |
|nižje od slemena osnovne stavbe. Dopustna je tudi gradnja      |
|kletnih prizidkov, če so le-ti v celoti ali pretežno vkopani v |
|zemljo tako, da je vidna le čelna stran kleti;                 |
|– maksimalni višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana) +|
|M (kolenčni zid vključno s kapno lego do največ 1,40 m). V     |
|primerih, kadar je višinska razlika naklona raščenega terena,  |
|kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali     |
|večja višini kletne etaže, je namesto mansarde nad kletjo      |
|dopustna gradnja pritličja, nad katerim se izvede streha v     |
|obliki simetrične dvokapnice naklona od 35° do 45°;            |
|– odmiki: treba je zagotoviti najmanj razmik dvakratne širine  |
|zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko  |
|tudi manjši glede na najmanjše požarnovarstvene odmike, če to  |
|pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, |
|kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno.    |
|Zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele |
|drugega lastnika je vsaj 2 m in je lahko manjši ob soglasju    |
|lastnika sosednje zemljiške parcele;                           |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko          |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika  |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik |
|vsaj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne     |
|ceste;                                                         |
|– ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto,  |
|ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske       |
|površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na|
|gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi        |
|lokaciji, ki omogoča peš dostop;                               |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. |
|Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m, razen v|
|primerih, skladno s tretjim odstavkom 66. (splošni PIP o       |
|oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih   |
|površin) tega odloka. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z   |
|uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z        |
|betonom, opeko in lesom. Parkirna mesta ob zidanicah so lahko z|
|največ treh strani obzidana z opornimi zidovi, morebitna       |
|nadkritja se izvedejo le z ozelenjeno ravno streho ali pergolo,|
|katere najvišji del ne sme segati več kot 2.5 m nad tlemi      |
|parkirnega mesta.                                              |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35 do 45°;|
|– na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in prezračevalne|
|frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki strešini.    |
|Tlorisna površina frčad je do 20% tlorisne projekcije strehe;  |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma      |
|prevladujoči;                                                  |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na  |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi|
|in temno sivi barvi;                                           |
|– orientacija slemena se prilagaja vzorcu postavitve zidanic na|
|območju.                                                       |
|Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno.  |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in   |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                             |
|b) Vinska klet: vi  nska klet je objekt z visoko tehnološko    |
|opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji   |
|kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad     |
|zemeljsko površino, ki naj ima pravokoten tloris z dopustnim   |
|prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so       |
|osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove prizidkov |
|in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar ne          |
|neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet, lahko|
|z ozelenjeno streho.                                           |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna;     |
|– objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz ali |
|gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z neposrednim  |
|dostopom do javne ceste in tako, da je zagotovljeno parkiranje;|
|– tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v razmerju |
|od 1:1,4 do 1:3 z dopustnimi prizidki. Dopusten je sestavljen  |
|tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega objekta      |
|volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je gradnja  |
|kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno vkopani v       |
|zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti;                 |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha   |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki  |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi  |
|podrejeni;                                                     |
|– višinski gabarit: do K+P+M;                                  |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je   |
|skrit pod kapom strehe. Kolenčni zid vključno s kapno lego pri |
|manjših višinskih gabaritih je lahko visok do največ 1,40 m,   |
|vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno         |
|členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s 3. odstavkom 65.   |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka;                                                        |
|– odmiki: zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje         |
|zemljiške parcele drugega lastnika je vsaj 2 m in je lahko     |
|manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele;           |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko          |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika  |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik |
|vsaj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne     |
|ceste;                                                         |
|– ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna   |
|mesta in manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče     |
|zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna     |
|mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop;     |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. |
|Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m.        |
|Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih        |
|materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.|
+---------------------------------------------------------------+
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do    |
|45°. Za stavbe, širše od 10 m, so dopustne tudi dvokapne strehe|
|manjšega naklona, enokapne in ravne strehe;                    |
|– na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne  |
|frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki       |
|strešini. Tlorisna površina frčad je do 20% tlorisne projekcije|
|strehe;                                                        |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma      |
|prevladujoči;                                                  |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na  |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi|
|in temno sivi barvi.                                           |
|Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno.  |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in   |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih    |
|zemljišč:                                                      |
|a) Zidanice                                                    |
|– gradnja nove zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču      |
|oziroma gradbeni parceli, če je zemljišče v sklopu             |
|funkcionalnega zemljiškega posestva s površino vsaj 30 arov    |
|vinograda ali/in sadovnjaka, ki je v lasti in obdelavi         |
|lastnika;                                                      |
|– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih    |
|pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina             |
|funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 6    |
|arov vinograda ali/in sadovnjaka;                              |
|– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj minimalne    |
|površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja.     |
|b) Vinske kleti                                                |
|Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma |
|gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:           |
|– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu    |
|funkcionalnega zemljiškega posestva, katerega površina je vsaj |
|50 arov vinograda ali/in sadovnjaka ali več;                   |
|– da skupna površina funkcionalnega zemljiškega posestva in    |
|površina ostalih, lahko dislociranih zemljiških parcel, na     |
|katerih je vinograd ali sadovnjak, doseže najmanj 200 arov     |
|vinograda ali/in sadovnjaka;                                   |
|– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali    |
|turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost,        |
|povezano s turizmom ali proizvodnjo vina.                      |
|c) Hrami in vinotoči                                           |
|Za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila|
|tega odloka, ki veljajo za zidanice.                           |
|7.2. Pogoji za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj:      |
|– Za stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka|
|brez gradbenega dovoljenja ali so bile zgrajene oziroma se     |
|uporabljajo v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim         |
|gradbenim dovoljenjem, je dopustna ureditev in sanacija skladno|
|z določbami tega odloka.                                       |
|– Pri legalizacijah zidanic, zgrajenih najmanj do tretje       |
|gradbene faze pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna        |
|površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša|
|od 8 arov.                                                     |
|– Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih      |
|ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih             |
|konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na     |
|relativno majhno odstopanje od podrobnejših PIP za zidanice in |
|vinske kleti v vinogradniških območjih, so dopustne tolerance  |
|do 20% glede pogojev o razmerju stranic objekta, naklonu       |
|strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini kolenčnega  |
|zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in slemeni prizidkov |
|in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu.                 |
|Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila        |
|sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi |
|strokovnimi utemeljitvami – tako po merilih prostorskega       |
|konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva zidanic v danem     |
|vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije |
|stavbe v okolje naj obsegajo vsaj eventualne prilagoditve      |
|volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih        |
|stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v |
|skladu z določbami PIP za zidanice in vinske kleti v           |
|vinogradniških območjih (Az), kot jih določa ta odlok.         |
|7.3 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih:           |
|V vinogradniških območjih je večje parcele, na katerih so      |
|zgrajene zidanice, dopustno deliti na manjše parcele le ob     |
|zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in   |
|sadovnjaka, ki mora imeti minimalno površino 30 arov trajnega  |
|nasada vinograda ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le         |
|parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele|
|in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu   |
|parcelacije v okoliškem prostoru.                              |
|7.4 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja:                |
|Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja površina FZP, zasajena z  |
|vinogradom ali/in sadovnjakom ne sme biti manjša od 30 a,      |
|oziroma ne sme biti manjša od površine, na katero je bilo      |
|pridobljeno gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo tega odloka.|
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):
+---------------------------------------------------------------+
|25. As – površine razpršene poselitve                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: en  o in dvostanovanjske prostostoječe  |
|stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd.),|
|tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni dopolnilnim    |
|dejavnostim na kmetiji.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih|
|dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti,|
|kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene |
|in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 |
|m2 – omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne        |
|dejavnosti na kmetiji za dejavnost predelave kmetijskih        |
|pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni   |
|naslednji pogoji:                                              |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne       |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi   |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in      |
|obiskovalcev);                                                 |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;            |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov okolje.           |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe,|
|gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti,  |
|ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: U poštevajo se določila 65. |
|člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega   |
|odloka, poleg tega pa še:                                      |
|a) Stanovanjske stavbe:                                        |
|Gabariti:                                                      |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m      |
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2. |
|Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni        |
|podolgovati tloris (v L, U obliki);                            |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali |
|delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov do K+P+1+M.  |
|Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna|
|etažnost je do K+P+M;                                          |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno      |
|streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v  |
|tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja|
|so dopustna v skladu s tretjim odstavkom 65. člena (splošni PIP|
|o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.              |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so   |
|dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe  |
|ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu;              |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;        |
|– izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselja so      |
|dopustne tudi enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°;      |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali       |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,      |
|zimskih vrtov in drugih dozidav;                               |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;    |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma       |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim      |
|naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko do   |
|tri frčade;                                                    |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na  |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno sivi |
|barvi.                                                         |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje   |
|drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi |
|objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne      |
|podobe objekta;                                                |
|– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine|
|naj bodo načeloma pokončne oblike;                             |
|– dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja  |
|in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in      |
|oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali      |
|enokapnimi strehami;                                           |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom, detajli|
|na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih     |
|objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah naj se uporabi     |
|rezan les.                                                     |
|b) Nestanovanjske stavbe:                                      |
|Lokacija in gabariti:                                          |
|– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka   |
|postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma   |
|vrstni tip organizacije dvorišča;                              |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 12 m       |
|širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3; |
|– višinski gabarit: (K)+P+p ali P+1+p;                         |
|– kolenčni zid je skrit pod kapom. Odstopanja so dopustna v    |
|skladu s 3. odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in    |
|oblikovanju objektov) tega odloka;                             |
|– izjemoma se dopustijo odstopanja od v tem členu določenih    |
|tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi        |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam        |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena  |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in če objekt ni   |
|vidno izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo.             |
|Streha:                                                        |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°.   |
|Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to  |
|usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru kmetije. |
|V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, |
|pa tudi enokapna ali ravna streha;                             |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;    |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na  |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno sivi |
|barvi.                                                         |
|Fasade:                                                        |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,   |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi   |
|gospodarskimi objekti;                                         |
|– dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega    |
|oblikovanja in materialov;                                     |
|– zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;    |
|– pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.                |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko   |
|stavbo, namenjeno menjavi generacij.                           |
+---------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za osamele kmetije (Ak):
+---------------------------------------------------------------+
|26. Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije       |
+---------------------------------------------------------------+
|Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so |
|s tem odlokom določeni za površine SKk.                        |
+---------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske objekte (Ag):
+---------------------------------------------------------------+
|27. Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske objekte     |
+---------------------------------------------------------------+
|Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so |
|s tem odlokom določeni za površine SKg.                        |
+---------------------------------------------------------------+
105. člen
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1):
+---------------------------------------------------------------+
|28. K1 – najboljša kmetijska zemljišča                         |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: d opustni so objekti, navedeni v 88. členu |
|(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka|
|ter enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v          |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, skladno z določili|
|66. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja|
|nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.               |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še:                       |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih           |
|zemljiščih;                                                    |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim |
|delovanjem voda;                                               |
|– sanacije površinskih kopov;                                  |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja |
|tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja;           |
|– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno  |
|zgrajene objekte.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Drugi merila in pogoji                                       |
|– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih    |
|zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča              |
|rekultivirati;                                                 |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti |
|taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni     |
|gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v    |
|prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob  |
|njih;                                                          |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in |
|prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči          |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito |
|pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad |
|dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v|
|kmetijsko rabo;                                                |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo    |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi      |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se    |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;    |
|– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za    |
|ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin |
|ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;                   |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin  |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu    |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske    |
|namene;                                                        |
|– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka    |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem  |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|dovoljena.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):
+---------------------------------------------------------------+
|29. K2 – druga kmetijska zemljišča                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: d opustni so objekti, navedeni v 88. členu |
|(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka|
|ter enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v          |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, skladno z določili|
|66. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja|
|nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka. Dovoljeno je  |
|redno vzdrževanje objekta, vključno z deli v zvezi z zunanjo   |
|ureditvijo objekta.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, poleg tega pa še:                       |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih           |
|zemljiščih;                                                    |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim |
|delovanjem voda;                                               |
|– sanacije površinskih kopov;                                  |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja |
|tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja;           |
|– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;                    |
|– odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč|
|(npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi ustrezna     |
|sanacija in rekultivacija;                                     |
|– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno  |
|zgrajene objekte.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Drugi merila in pogoji:                                      |
|– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih    |
|zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča              |
|rekultivirati;                                                 |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti |
|taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni     |
|gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v    |
|prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob  |
|njih;                                                          |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in |
|prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči          |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito |
|pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad |
|dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v|
|kmetijsko rabo;                                                |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo    |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi      |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se    |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;    |
|– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev |
|za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti     |
|krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;            |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin  |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu    |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske    |
|namene;                                                        |
|– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka    |
|opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem  |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na|
|mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni|
|dovoljena.                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
106. člen
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg):
+---------------------------------------------------------------+
|30. Gg – gozd gospodarskega pomena                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni     |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega |
|odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za      |
|opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti.              |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del, hkrati pa še:                           |
|– gozdarske prostorskoureditvene operacije, skladno s predpisi |
|o gozdovih;                                                    |
|– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;    |
|– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne|
|javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih;                  |
|– dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da     |
|raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega      |
|stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah       |
|zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.                            |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka        |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem     |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki   |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.         |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom  |
|gozdov dostop do gozdnih zemljišč;                             |
|– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba      |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;   |
|– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju |
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo|
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi         |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od    |
|pristojne javne gozdarske službe;                              |
|– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov  |
|za brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so   |
|lokacije predhodno preverjene in utemeljene.                   |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (Gv):
+---------------------------------------------------------------+
|31. Gv – varovalni gozd                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na  |
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni     |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega |
|odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za      |
|opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti.              |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ter:                                     |
|– izvajanje raziskav;                                          |
|– v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne       |
|zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje,  |
|poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti).                  |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– varovalni gozd ima poudarjeno ekološko in varovalno funkcijo |
|zlasti na strmih legah, zato je raba omejena;                  |
|– v varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni        |
|izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem javne gozdarske  |
|službe. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter |
|enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih          |
|značilnosti območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja;    |
|– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom  |
|gozdov dostop do gozda;                                        |
|– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba      |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;   |
|– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju |
|z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo   |
|osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi         |
|gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od    |
|pristojne javne gozdarske službe.                              |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom – rezervate (Gpr):
+---------------------------------------------------------------+
|32. Gpr – gozd s posebnim namenom – rezervat                   |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na  |
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: objekti niso dopustni.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: gradnje niso dopustne.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:  upošteva se varstveni režim, določen|
|s predpisom o razglasitvi.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
107. člen
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za celinske vode (VC):
+---------------------------------------------------------------+
|33. VC – celinske vode                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  dejavnosti, vezane na rabo in varstvo  |
|površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, |
|vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter          |
|dejavnosti, ki so v skladu z veljavnimi predpisi s področja    |
|voda.                                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka,                   |
|– objekti javne infrastrukture, komunalne in druge             |
|infrastrukture ter komunalni priključki na javno               |
|infrastrukturo,                                                |
|– objekti grajenega javnega dobra skladno s predpisi o varstvu |
|voda in drugimi predpisi,                                      |
|– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in    |
|bioloških lastnosti površinskih voda,                          |
|– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,                 |
|– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe  |
|in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,  |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,           |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju      |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.      |
|Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno     |
|pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno      |
|vezanih na vodotok na podlagi predhodne prostorske preveritve, |
|hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na     |
|okolje in soglasja pristojnih služb. Gradnja ribogojnic in     |
|zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč sta dopustna pod   |
|pogojem, da predhodno pridobi vodno soglasje in se zagotovi    |
|ekološko sprejemljivi pretok.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ter:                                     |
|– dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na       |
|izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih|
|voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter ukrepi za|
|oživljanje reguliranih vodotokov;                              |
|– za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem     |
|zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča      |
|rekonstrukcija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti|
|in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode|
|in vodni režim;                                                |
|– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka      |
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem     |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom |
|niso določeni kot dopustni, gradnja novih objektov ni dopustna;|
|– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem         |
|zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna|
|varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter  |
|je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok;                   |
|– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in|
|ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati|
|kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to   |
|treba zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora    |
|investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe;                 |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje MHe|
|so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in       |
|obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih |
|vrst oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter|
|habitatnih tipov;                                              |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje    |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti       |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov|
|ter obvodnega prostora; pri poseganju na območje celinskih voda|
|je prepovedano povzročanje ovir za pretok visokih voda in      |
|zmanjševanje retenzijskega območja;                            |
|– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje |
|in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov,      |
|mlinov in žag.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo   |
|opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki        |
|onemogočajo dostop do vodotokov, niso dopustni;                |
|– pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se|
|v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo|
|avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije;|
|– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z      |
|vegetacijskimi materiali;                                      |
|– zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na  |
|krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda  |
|prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne              |
|infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh);      |
|– gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka,  |
|da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti      |
|varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno    |
|višino;                                                        |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s        |
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven     |
|gnezdilne sezone ptic.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za vodno infrastrukturo (VI):
+---------------------------------------------------------------+
|34. VI – vodna infrastruktura                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: veslanje in podobni vodni športi        |
+---------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                            |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v            |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                   |
|– gradbeno inženirski objekti;                                 |
|– pregrade in jezovi, plovne poti;                             |
|– objekti, potrebni za rabo voda, objekti za črpanje,          |
|filtriranje in zajem vode;                                     |
|– objekti za vodne športe na prostem, ureditve dostopov do     |
|vode, privezov;                                                |
|– objekti za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva|
|pred utopitvami v naravnih kopališčih;                         |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju      |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;      |
|– ureditve manjših zajemališč požarne vode.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ter:                                     |
|– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem         |
|zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna|
|varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter  |
|je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                      |
|– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z      |
|vegetacijskimi materiali;                                      |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje brežin, vključno s           |
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven     |
|gnezdilne sezone ptic.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
108. člen
(podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo splošni PIP, PIP za PNR in EUP, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo PIP za As, za kmetije PIP za Ak, za zidanice PIP za Az, za objekte GJI PIP za P ali O, za kapelice in znamenja PIP za CDv.
3.6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
109. člen
(posebni PIP za EUP na območju, ki se ureja na podlagi urbanističnega načrta Straža)
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ŠIFRA    |IME EUP      |POSEBNI PIP                            |
|EUP      |             |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Straža       |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-     |soseska      |Predviden OPPN z    a ureditev nove    |
|OPPN1    |Straža –     |soseske z individualnimi hišami v      |
|         |zahod        |nizih (vrstne hiše, atrijske hiše),    |
|         |             |višine do K+P+M. V jugovzhodnem kareju |
|         |             |so dopustni tudi manjši                |
|         |             |večstanovanjski objekti (vila blok,    |
|         |             |blok), višine do K+P+2. V pritličjih   |
|         |             |večstanovanjskih objektov so dopustne  |
|         |             |dejavnosti kot velja za območje z      |
|         |             |namensko rabo SSv.                     |
|         |             |Zasnova nove soseske mora smiselno     |
|         |             |nadaljevati strukturo obstoječe        |
|         |             |soseske (predvsem glede zazidalnega    |
|         |             |vzorca, višin objektov, smeri slemen), |
|         |             |od katere jo loči nova parkovna        |
|         |             |površina. Ta se mora funkcionalno      |
|         |             |navezovati tudi na obstoječo sosesko,  |
|         |             |hkrati pa zagotavljati cezuro v        |
|         |             |pozidavi in omogočati javni prehod na  |
|         |             |Straško goro. Pri zasnovi se upošteva  |
|         |             |nagnjen teren na severnem delu         |
|         |             |območja. Nova soseska se na obstoječo  |
|         |             |naveže z vsaj eno prometno povezavo.   |
|         |             |Glavni uvoz v sosesko se uredi z       |
|         |             |regionalne ceste prek industrijskega   |
|         |             |tira ali z javne poti ob njem. Uredijo |
|         |             |se povezave za pešce in kolesarje,     |
|         |             |tudi prečne peš povezave v smeri       |
|         |             |sever–jug. Vzdolž železniške proge se  |
|         |             |oblikuje poenoteno oblikovanje         |
|         |             |fasadnega niza z ustreznim odmikom od  |
|         |             |proge. Vse parkirne površine za        |
|         |             |potrebe soseske se uredijo v tej       |
|         |             |enoti, po potrebi tudi v kleteh        |
|         |             |oziroma podzemnih garažah. Upoštevajo  |
|         |             |se omejitve zaradi bližine             |
|         |             |industrijskega železniškega tira.      |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-     |jedro Straže |Predviden OPPN  prenove za preureditev |
|OPPN2    |– sever      |območja jedra Straže, kamor se         |
|         |             |umeščajo predvsem storitvene, družbene |
|         |             |in poslovne dejavnosti. Vzdolž         |
|         |             |osrednje ulice se preuredita obcestna  |
|         |             |pozidava in obcestni prostor z         |
|         |             |drevoredom, trgi in drugimi javnimi    |
|         |             |odprtimi površinami ter tržnico.       |
|         |             |Zelene in druge odprte javne površine  |
|         |             |se urejajo kot linearna poteza skozi   |
|         |             |celotno jedro naselja in kot           |
|         |             |povezovalni element med različnimi     |
|         |             |javnimi programi (družbene dejavnosti, |
|         |             |stanovanja, gospodarske dejavnosti,    |
|         |             |kajakaška steza idr.). Osrednja ulica  |
|         |             |se preoblikuje v urejen urbani prostor |
|         |             |z medsebojno usklajeno oblikovanimi    |
|         |             |objekti, nanizanimi ob enotni gradbeni |
|         |             |liniji, ki bodo oblikovali usklajene   |
|         |             |fasadne nize. To velja predvsem za     |
|         |             |osrednjo prometnico lokalno cesto      |
|         |             |Straža–Prečna. Večji zidani objekti so |
|         |             |lahko višine do (K) P+2, paviljonski   |
|         |             |objekti pa so pritlični. Ob južnem     |
|         |             |robu lokalne ceste se uredi drevored.  |
|         |             |Prostor osrednje ulice se mestoma      |
|         |             |razširi na javne prostore (trge,       |
|         |             |parke, zelenice), in sicer na          |
|         |             |območjih:                              |
|         |             |– avtobusne postaje, ki se preuredi,   |
|         |             |– nekdanjega vrtca (umestitev objekta  |
|         |             |v javne namene in parkovna ureditev    |
|         |             |okolice objekta ter otroško igrišče),  |
|         |             |– ranžirne postaje (možna ureditev     |
|         |             |niza prodajnih paviljonov ali podobnih |
|         |             |za javnih programov ter parkirišča,    |
|         |             |zelenic in utrjenih površin),          |
|         |             |Na območju degradiranega prostora na   |
|         |             |vzhodnem delu območja, v bližini       |
|         |             |gospodarske cone Novoles, se umestijo  |
|         |             |centralne dejavnosti, ob katerih se    |
|         |             |uredi tudi odprta površina kot del     |
|         |             |javnih odprtih površin jedra naselja;  |
|         |             |zagotovi se ureditev površinskega      |
|         |             |odtoka. Uredijo se parkirne površine   |
|         |             |za potrebe naselja. Dopustna je        |
|         |             |ureditev železniške potniške postaje.  |
|         |             |Upoštevajo se omejitve zaradi bližine  |
|         |             |železniškega tira. Celotno območje se  |
|         |             |lahko razdeli na manjša območja in     |
|         |             |ureja fazno, vendar pa obvezno na      |
|         |             |podlagi kompleksne zasnove za celotno  |
|         |             |območje centralnega dela naselja       |
|         |             |Straža. Kompleksna urbanistična        |
|         |             |zasnova se pridobi na podlagi          |
|         |             |variantnih rešitev ali natečaja.       |
|         |             |Ob morebitni najdbi netopirjev pred    |
|         |             |pričetkom obnove obstoječih objektov   |
|         |             |se o tem obvesti pristojno službo za   |
|         |             |varstvo narave. Če je ugotovljeno, da  |
|         |             |se na podstrehah posameznega objekta   |
|         |             |zbirajo breje in doječe samice         |
|         |             |netopirjev s svojimi mladiči, se       |
|         |             |obnova ne izvaja v času od konca       |
|         |             |aprila do začetka septembra.           |
|         |             |Pri obnovi stavb, v katerih so         |
|         |             |netopirji, se ohranjajo strukture, ki  |
|         |             |zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj   |
|         |             |na lokaciji (preletne odprtine,        |
|         |             |notranje strukture). Zaščitna sredstva |
|         |             |za les ne smejo vsebovati snovi, ki    |
|         |             |škodujejo sesalcem.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-     |Novoles      |Predviden OPPN  prenove – za ureditev  |
|OPPN3    |             |proizvodnih in storitvenih dejavnosti. |
|         |             |Vzdolž ceste in železnice se na        |
|         |             |severnem robu območja preuredita       |
|         |             |pozidava in odprti prostor, tako da se |
|         |             |s potezo kakovostno oblikovanih        |
|         |             |objektov (v urejeni gradbeni liniji),  |
|         |             |z zunanjimi ureditvami in ozelenitvami |
|         |             |oblikuje urejena fasada gospodarske    |
|         |             |cone. Na območje se umeščajo           |
|         |             |mestotvorne centralne – storitvene     |
|         |             |ipd. dejavnosti. Dopustne so           |
|         |             |dejavnosti v zvezi z ravnanjem z       |
|         |             |nenevarnimi odpadki. Uredijo se        |
|         |             |parkirne površine za potrebe naselja.  |
|         |             |Dopustna je ureditev železniške        |
|         |             |potniške postaje. Zagotovi se          |
|         |             |namestitev urbane opreme, usklajene z  |
|         |             |urbano opremo na območju jedra Straže  |
|         |             |– sever. Višine objektov ne smejo      |
|         |             |presegati obstoječih.                  |
|         |             |Južni del območja se nahaja v          |
|         |             |poplavnem območju, v katerem so        |
|         |             |dovoljeni le rekonstrukcija,           |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje.              |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-X1   |Soseska      |Predvideno celostno urejanje: No     vi|
|         |Straža –     |stanovanjski objekti se postavijo      |
|         |sever        |vzdolžno ob lokalno cesto, pri čemer   |
|         |             |se upoštevajo postavitev in smeri      |
|         |             |slemen obstoječih objektov južno in    |
|         |             |vzhodno od območja urejanja.           |
|         |             |Oblikovanje in dimenzije parcel ter    |
|         |             |morfologija gradnje morajo smiselno    |
|         |             |povzeti značilnosti obstoječe okoliške |
|         |             |suburbane gradnje. Barva fasad: bela   |
|         |             |ali svetlo peščeni odtenki. Dostop na  |
|         |             |območje se lahko uredi z obstoječe     |
|         |             |javne poti in z lokalne ceste. Na      |
|         |             |severnem delu enote se ohrani gozdni   |
|         |             |rob.                                   |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-X2   |Soseska Nad  |Predvideno celostno urejanje:          |
|         |Reso         |Oblikovanje in dimenzije parcel ter    |
|         |             |morfologija gradnje morajo smiselno    |
|         |             |povzeti značilnosti obstoječe okoliške |
|         |             |suburbane gradnje in smiselno          |
|         |             |nadaljevati gradbeno linijo vzdolž     |
|         |             |lokalne ceste ter pri tem upoštevati   |
|         |             |načrtovani profil te ceste. Dostop na  |
|         |             |območje se uredi z obstoječe javne     |
|         |             |poti. Dopustni so sodobnejši pristopi  |
|         |             |k arhitekturnemu oblikovanju, vendar   |
|         |             |pa mora biti oblikovanje novih         |
|         |             |objektov in morebitnih prenov ali      |
|         |             |dozidav k obstoječim objektom          |
|         |             |usklajeno z gabariti, strehami         |
|         |             |(dvokapnice), smerjo slemen in         |
|         |             |oblikovanjem ter barvo fasad (bele ali |
|         |             |svetlo peščeni odtenki) objektov v     |
|         |             |obstoječi soseski. V delu, ki posega   |
|         |             |na arheološko območje Dolenja Straža   |
|         |             |(EŠD 22750) je pred kakršnimikoli      |
|         |             |posegi v tla obvezna izvedba           |
|         |             |predhodnih arheoloških raziskav,       |
|         |             |katerih obseg in metodo določi         |
|         |             |pristojna služba za varstvo kulturne   |
|         |             |dediščine. V čim večji možni meri se   |
|         |             |ohranjajo visokodebelni sadovnjak,     |
|         |             |posamezna drevesa in skupine dreves.   |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-1    |jedro Straže |Ob prenovah objektov se ob regionalni  |
|         |– zahod      |cesti oblikuje poteza gabaritno in     |
|         |             |oblikovno usklajenih objektov. Pri     |
|         |             |prenovah stanovanjskih blokov na       |
|         |             |zahodnem delu enote se upošteva        |
|         |             |obstoječ vertikalni gabarit K+P+1+M    |
|         |             |ali K+P+2. Novogradnje in ureditve z   |
|         |             |gradbenimi posegi na površinah ob Krki |
|         |             |niso dovoljene.                        |
|         |             |Skrajni južni del območja se nahaja na |
|         |             |poplavnem območju, tu je dopustna      |
|         |             |postavitev visokovodnega zidu ali      |
|         |             |nasipa za zavarovanje obstoječih       |
|         |             |stanovanjskih hiš pred poplavami.      |
|         |             |Sicer pa so na poplavnem območju       |
|         |             |dovoljeni le rekonstrukcija,           |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje.              |
|         |             |Območja varstva narave se v čim večji  |
|         |             |meri ohranjajo nepozidana. Na območju  |
|         |             |centralnih dejavnosti ob vstopu v      |
|         |             |Stražo se omeji nočno osvetljevanje    |
|         |             |objektov. Za osvetljevanje se          |
|         |             |uporabljajo svetilke, ki ne            |
|         |             |privabljajo žuželk (ne svetijo v       |
|         |             |modrem in belem spektru, npr.          |
|         |             |visokotlačne natrijeve svetilke) ter   |
|         |             |so nameščene tako, da ne sevajo nad    |
|         |             |vodoravnico.                           |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-2    |jedro Straže |Na površinah za centralne dejavnosti   |
|         |– vzhod      |se uredi poslovni objekt oziroma       |
|         |vstopno      |objekti, povezani s turističnimi       |
|         |območje      |dejavnostmi v navezavi na Krko in      |
|         |             |vodne športe. Z zasnovo objekta        |
|         |             |oziroma objektov in zunanjih ureditev  |
|         |             |se oblikuje kakovosten in prepoznaven  |
|         |             |vstopni prostor v naselje (glavna      |
|         |             |fasada objekta vzporedna s cesto) z    |
|         |             |objektom oziroma objekti višine do     |
|         |             |K+P+1+M. Dopustna je postavitev        |
|         |             |pritličnega paviljonskega objekta. Na  |
|         |             |zunanjih površinah za centralne        |
|         |             |dejavnosti se uredijo parkirišča in    |
|         |             |manipulacijske površine. Območja       |
|         |             |varstva narave se v čim večji meri     |
|         |             |ohranjajo nepozidana. Na območju       |
|         |             |centralnih dejavnosti ob vstopu v      |
|         |             |Stražo se omeji nočno osvetljevanje    |
|         |             |objektov. Za osvetljevanje se          |
|         |             |uporabljajo svetilke, ki ne            |
|         |             |privabljajo žuželk (ne svetijo v       |
|         |             |modrem in belem spektru, npr.          |
|         |             |visokotlačne natrijeve svetilke) ter   |
|         |             |so nameščene tako, da ne sevajo nad    |
|         |             |vodoravnico.                           |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-3    |Pod vinogradi|Posamezna drevesa in drevesne linije   |
|         |–            |se v čim večji meri ohranjajo.         |
|         |prostostoječe|Pozidava je možna na mestih in na      |
|         |hiše         |način, da ne zastira in ne moti        |
|         |             |pogledov na cerkev sv. Tomaža z        |
|         |             |dostopne ceste, kar velja tudi za      |
|         |             |ureditve ob hišah. K posegom je treba  |
|         |             |pridobiti kulturnovarstvene pogoje in  |
|         |             |soglasje.                              |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-4    |Pod vinogradi|Ob morebitni najdbi netopirjev pred    |
|         |– vrstne hiše|pričetkom obnove obstoječih objektov   |
|         |in bloki     |se o tem obvesti pristojno službo za   |
|         |             |varstvo narave. Če je ugotovljeno, da  |
|         |             |se na podstrehah posameznega objekta   |
|         |             |zbirajo breje in doječe samice         |
|         |             |netopirjev s svojimi mladiči, se       |
|         |             |obnova ne izvaja v času od konca       |
|         |             |aprila do začetka septembra.           |
|         |             |Pri obnovi stavb, v katerih so         |
|         |             |netopirji, se ohranjajo strukture, ki  |
|         |             |zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj   |
|         |             |na lokaciji (preletne odprtine,        |
|         |             |notranje strukture). Zaščitna sredstva |
|         |             |za les ne smejo vsebovati snovi, ki    |
|         |             |škodujejo sesalcem.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-5a   |razpršene    |Ohranja se gozdni rob v enotah, kjer   |
|do STR-  |domačije pod |je prisoten.                           |
|5h       |Straško goro |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-6    |cerkev sv.   |Pri prenovah in dozidavah,             |
|         |Tomaža z     |rekonstrukcijah in novogradnjah na     |
|         |okolico      |mestu obstoječih objektov se višine    |
|         |             |objektov prilagajajo bližini cerkve in |
|         |             |ne smejo presegati obstoječih višin.   |
|         |             |Za vse posege je treba pridobiti       |
|         |             |kulturnovarstvene pogoje in soglasje.  |
|         |             |Na pokopališču je vojno grobišče, kjer |
|         |             |je prepovedano spreminjati zunanji     |
|         |             |videz grobišč v nasprotju z zakonom,   |
|         |             |poškodovati grobišča ali odtujiti      |
|         |             |njihove sestavne elemente ter izvajati |
|         |             |vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev |
|         |             |spoštovanja do grobišč ali je v        |
|         |             |nasprotju s pokopališkim redom vojnih  |
|         |             |grobišč.                               |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-7    |območje      |Ohranja se obstoječa raba, prenove so  |
|         |silosa       |dovoljene v sedanjih gabaritih in za   |
|         |             |obstoječi namen. Zelene površine se    |
|         |             |urejajo kot funkcionalne odprte        |
|         |             |površine v sklopu območja silosa,      |
|         |             |novogradnje razen pomožnih objektov,   |
|         |             |povezanih z osnovno dejavnostjo na tem |
|         |             |območju, niso dovoljene. Fasade        |
|         |             |objektov silosa morajo biti v          |
|         |             |temnejših zemeljskih oziroma           |
|         |             |sivozelenih barvnih odtenkih, tako da  |
|         |             |se zagotovi čim manjša vidnost.        |
|         |             |Za obstoječe stanovanjsko območje v    |
|         |             |tej enoti ni posebnih PIP.             |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-8    |zaselek pri  |Območja varstva narave naj v čim večji |
|         |silosu       |meri ostanejo nepozidana. V čim večji  |
|         |             |možni meri se ohranjajo obstoječe      |
|         |             |drevesne, grmovne in travniške         |
|         |             |površine.                              |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-9    |Straža –     |Pri zapolnitvi območja stavbnih        |
|         |sever        |zemljišč z novogradnjami se novi       |
|         |             |objekti postavijo vzdolžno ob lokalno  |
|         |             |cesto z ustreznim odmikom od vozišča   |
|         |             |glede na obstoječo gradbeno linijo in  |
|         |             |profil, ki je predviden za to cesto.   |
|         |             |Oblikovanje in dimenzije parcel ter    |
|         |             |morfologija gradenj morajo smiselno    |
|         |             |povzeti značilnosti obstoječe          |
|         |             |suburbane gradnje na tem območju.      |
|         |             |Zaradi lege na arheološke območju      |
|         |             |Dolenja Straža (EŠD 22750) je obvezna  |
|         |             |pridobitev mnenja službe, pristojne za |
|         |             |varstvo kulturne dediščine. Dostopi do |
|         |             |objektov se načrtujejo z interne       |
|         |             |ceste, nov priključek na regionalno    |
|         |             |cesto se ne načrtuje. Ohranja se       |
|         |             |gozdni rob na jugozahodnem delu enote. |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-10   |zaselek Resa |V čim večji m   ožni meri se ohranja   |
|         |             |visokodebelni sadovnjak.               |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-11   |GC Novoles   |Ohranja in      ureja se obstoječa     |
|         |             |gospodarska cona. Zagotovi se          |
|         |             |kakovostno oblikovanje fasad, zunanjih |
|         |             |ureditev, zasaditev drevesne           |
|         |             |vegetacije na južnem robu cone, ki     |
|         |             |meji na kmetijske površine ob Krki. V  |
|         |             |tem delu se zagotovi namestitev urbane |
|         |             |opreme, usklajene z urbano opremo na   |
|         |             |območju jedra Straže – sever. Višine   |
|         |             |objektov ne smejo presegati            |
|         |             |obstoječih. Dopustne so dejavnosti v   |
|         |             |zvezi z ravnanjem z nenevarnimi        |
|         |             |odpadki. Pred gradnjo (v skladu s      |
|         |             |predpisi o graditvi objektov) je treba |
|         |             |pridobiti gradbeno dovoljenje za vso   |
|         |             |GJI na območju te EUP.                 |
|         |             |Južni del območja se nahaja v          |
|         |             |poplavnem območju, v katerem so        |
|         |             |dovoljeni le rekonstrukcija,           |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje.              |
|         |             |Nepozidana območja varstva narave se v |
|         |             |čim večji meri ohranjajo nepozidana.   |
|         |             |Za osvetljevanje objektov, prometnih   |
|         |             |in manipulativnih površin se           |
|         |             |uporabljajo svetilke, ki ne            |
|         |             |privabljajo žuželk (ne svetijo v       |
|         |             |modrem in belem spektru, npr.          |
|         |             |visokotlačne natrijeve svetilke) ter   |
|         |             |so nameščene tako, da ne sevajo nad    |
|         |             |vodoravnico.                           |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-12   |Kopališče in |Uredi se rekreacijska površina za      |
|         |šotorišče    |naravno kopališče in druge obvodne     |
|         |             |dejavnosti. V okviru naravnega         |
|         |             |kopališča se uredijo: šotorišče na     |
|         |             |severnem delu enote (v pasu do 1/3     |
|         |             |površine območja vzdolž severnega roba |
|         |             |tega območja), dostop do vode in       |
|         |             |pomoli. Pomoli se uredijo kot          |
|         |             |pontonski ali grajeni leseni (enojni,  |
|         |             |dvojni), tlorisnih dimenzij širine do  |
|         |             |4 m , ki lahko segajo do 5 m v strugo  |
|         |             |Krke. Oblikovanje pomolov mora biti    |
|         |             |poenoteno na celotnem območju občine.  |
|         |             |Sanitarije se lahko postavijo le izven |
|         |             |poplavnega območja, na skrajnem        |
|         |             |severovzhodnem delu enote.             |
|         |             |Na poplavnem območju in na arheološkem |
|         |             |območju niso dopustne gradnje in       |
|         |             |nasipavanja – nadvišanja terena.       |
|         |             |Ohranja se naravna struktura dna       |
|         |             |struge in brežin Krke. V čim večji     |
|         |             |meri se ohranja obstoječa obrežna      |
|         |             |zarast. Pri novih zasaditvah se        |
|         |             |uporabljajo avtohtone in hidrofilne    |
|         |             |vrste drevnine. V strugo vodotoka se   |
|         |             |ne umešča ovir in se ne posega na      |
|         |             |način, ki bi prekinil naravno dinamiko |
|         |             |vodotoka in s tem negativno vplivali   |
|         |             |na habitat vseh vrst, vezanih na vodno |
|         |             |okolje. Ob dostopu na kopališče in     |
|         |             |pomolih se postavijo informativne      |
|         |             |table z opozorili o prepovedi          |
|         |             |povzročanja škode in uničevanja        |
|         |             |makrofitov, njihovih habitatov in s    |
|         |             |tem pomembnega habitatnega tipa ter    |
|         |             |njihove biotske funkcije in            |
|         |             |biodiverzitete. Informativne table se  |
|         |             |zasnujejo in postavijo v sodelovanju s |
|         |             |pristojno službo za varstvo narave in  |
|         |             |strokovnjaki za makrofite. Vsi posegi  |
|         |             |in ureditve območju urejanja se        |
|         |             |uskladijo s službami, pristojnimi za   |
|         |             |ohranjanje narave in upravljanje voda  |
|         |             |ter s predpisi za varstvo kulturne     |
|         |             |dediščine. Območje se delno nahaja v   |
|         |             |poplavnem območju, v katerem novi      |
|         |             |objekti niso dopustni. S kakršnimi     |
|         |             |koli posegi na poplavnem območju se ne |
|         |             |sme poslabšati obstoječa poplavna      |
|         |             |varnost. Za vsak poseg na poplavnem    |
|         |             |območju se pridobi vodno soglasje. Na  |
|         |             |območju, kjer je predvidena trasa ene  |
|         |             |od variant obvoznice Straže, do        |
|         |             |odločitve o končni trasi obvoznice ni  |
|         |             |dopustno postavljati stalnih objektov, |
|         |             |dopustni pa so začasni objekti v       |
|         |             |skladu z drugimi pogoji tega odloka in |
|         |             |te EUP.                                |
|         |             |Zaradi lege na arheološkem območju     |
|         |             |Gorenja Straža (EŠD 9475) je pred      |
|         |             |morebitnimi posegi v tla obvezna       |
|         |             |izvedba predhodnih arheoloških         |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-13   |kajakaška    |Območje se ureja kot rekreacijska      |
|         |steza        |površina z ureditvami za vodne športe. |
|         |             |Načrtovana je ureditev približno 220 m |
|         |             |dolge kajakaške steze z betonskim dnom |
|         |             |in širino korita največ 6–10 m, ki se  |
|         |             |uredi na ravnici na levem bregu Krke z |
|         |             |začetkom v bližini oziroma na območju  |
|         |             |obstoječega cestnega mostu prek Krke.  |
|         |             |Na vtoku se namesti zapornica za       |
|         |             |uravnavanje količine vode na poligonu. |
|         |             |Del prelivnega dela pragu – jezu ob    |
|         |             |levi brežini Krke se v dolžini 5       |
|         |             |premakne za cca 10 m dolvodno, da se   |
|         |             |omogočita izvedba korita in namestitev |
|         |             |zapornice. Preureditev tega dela jezu  |
|         |             |se izvede tako, da bo poseg v strugo   |
|         |             |Krke čim manjši in da bo kajakaška     |
|         |             |steza služila tudi kot ribja steza in  |
|         |             |kot koridor/prehod za druge vodne      |
|         |             |živali in živali vezane na vodno       |
|         |             |okolje (vidra, bober in močvirska      |
|         |             |sklednica, raki, nevretenčarji idr.).  |
|         |             |Pred posegom se izvedejo dodatne       |
|         |             |inventarizacije obravnavanega odseka   |
|         |             |(predvsem rib in drstišč), na podlagi  |
|         |             |katerih se določi čas izvajanja del in |
|         |             |rekreativnih aktivnosti (kajakštvo,    |
|         |             |rafting) glede na prisotnost oziroma   |
|         |             |reproduktivna obdobja prisotnih        |
|         |             |ogroženih vrst. Obstoječa brežina Krke |
|         |             |z obvodno drevnino se ohrani v širini  |
|         |             |6 m ; v okviru te brežine je dopustna  |
|         |             |samo ureditev poti in dostopov do      |
|         |             |rečne vode ter ureditev iztoka         |
|         |             |kajakaške steze v Krko. Na območju     |
|         |             |ureditve iztoka kajakaške steze v Krko |
|         |             |je dopustna odstranitev obstoječega    |
|         |             |objekta. Vzdolž kajakaške steze se po  |
|         |             |potrebi namesti obojestranska          |
|         |             |varovalna ograja. Dopustna je ureditev |
|         |             |premostitev kajakaške steze. Na levi   |
|         |             |brežini kajakaške steze se uredijo     |
|         |             |površine ter ureditve in urbana oprema |
|         |             |za gledalce in udeležence športnih     |
|         |             |prireditev. Na zahodnem robu območja   |
|         |             |se na stiku s stanovanjskim območjem   |
|         |             |zasadi drevje kot zelena bariera.      |
|         |             |Vzdolž leve brežine kajakaške steze se |
|         |             |uredi pešpot, ki se naveže na pot      |
|         |             |vzdolž leve brežine Krke. Pri          |
|         |             |izgradnji kajakaške steze se           |
|         |             |betoniranje ne sme izvajati v strugi   |
|         |             |reke Krke.                             |
|         |             |Ob urejanju celotnega območja je       |
|         |             |obvezna uskladitev s službama,         |
|         |             |pristojnima za upravljanje z vodami in |
|         |             |za ohranjanje narave.                  |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-14   |Zaselek      |Ni posebnih PIP.                       |
|         |nasproti     |                                       |
|         |Novolesa     |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|STR-15   |Krka z       |Prepovedana je gradnja novih objektov  |
|         |obvodnim     |na bregovih Krke.                      |
|         |prostorom na |Obvezni sta ureditev in vzdrževanje    |
|         |območju      |obstoječih in predvidenih pešpoti ob   |
|         |Straže       |Krki. Dovoljena je ureditev novih      |
|         |             |dostopov do vode in manjših pristanov  |
|         |             |za plovila, ki se uredijo na obrežju,  |
|         |             |ter postavitev čolnarn v leseni        |
|         |             |izvedbi, ki bodo usklajene tudi s      |
|         |             |službami, pristojnimi za ohranjanje    |
|         |             |narave in varstvo okolja ter za        |
|         |             |upravljanje voda. Pomoli se uredijo    |
|         |             |kot pontonski ali grajeni leseni       |
|         |             |(enojni, dvojni), tlorisnih dimenzij   |
|         |             |širine do 4 m, ki lahko segajo do 5 m  |
|         |             |v strugo Krke. Oblikovanje dostopov do |
|         |             |vode in pomolov mora biti poenoteno na |
|         |             |območju celotne enote. Zagotovi se     |
|         |             |možnost dovoza do pomola in čolnarne,  |
|         |             |parkirna mesta pa se ne urejajo. V     |
|         |             |bližini osnovne šole se postavi nova   |
|         |             |premostitev, ki se naveže na obstoječe |
|         |             |in načrtovano omrežje poti. Pri        |
|         |             |vzdrževanju obstoječih in gradnji      |
|         |             |novih mostov prek Krke se zagotavljajo |
|         |             |rešitve in ukrepi, s katerimi bo       |
|         |             |zagotovljeno ohranjanje naravnih       |
|         |             |kakovosti Krke v največji možni meri.  |
|         |             |Obvezno je ohranjanje in vzdrževanje   |
|         |             |obstoječe obrežne vegetacije; v        |
|         |             |primerih dovoljenih novih posegov in   |
|         |             |ob vzdrževanju se odstranjena          |
|         |             |vegetacija nadomesti z novo, z uporabo |
|         |             |avtohtonih hidrofilnih vrst. V celotni |
|         |             |enoti je dopustna splošna raba vode    |
|         |             |(čolnarjenje, kopanje, plavanje ipd.), |
|         |             |organizirana raba (kajkaštvo, rafting  |
|         |             |ipd.) pa je dovoljena le na odseku med |
|         |             |jezom v Rumanji vasi in načrtovanim    |
|         |             |mostom pri osnovni šoli. V obvodnem    |
|         |             |prostoru niso dovoljena nadvišanja     |
|         |             |terena in gradnje ter posegi, ki bi    |
|         |             |zmanjševali odtočne razmere. Na levem  |
|         |             |bregu Krke tik nad mostom v Straži je  |
|         |             |dopustna postavitev visokovodnega zidu |
|         |             |ali nasipa za zavarovanje obstoječih   |
|         |             |stanovanjskih hiš pred poplavami.      |
|         |             |Urejanje obvodnega prostora Krke se    |
|         |             |izvaja na podlagi strokovno            |
|         |             |utemeljenih in medsebojno usklajenih   |
|         |             |rešitev. Posegi v vodotok in obvodni   |
|         |             |prostor se ne izvajajo v času drsti in |
|         |             |gnezdenja ptic. Za vse posege v vodni  |
|         |             |in obvodni prostor Krke je treba       |
|         |             |pridobiti soglasje pristojnih služb za |
|         |             |varstvo narave in upravljanje voda.    |
|         |             |Posege v Krko in njen obvodni prostor  |
|         |             |zaradi gradnje obvoznice in mostov je  |
|         |             |treba podrediti zahtevam za ohranjanje |
|         |             |narave in varstvo kulturne dediščine.  |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Dolnja Straža|                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-     |Stanovanjsko |Predviden OPPN za            razširitev|
|OPPN1    |območje      |obstoječega naselja. Oblikovanje in    |
|         |Dolnja Straža|dimenzije parcel ter morfologija       |
|         |             |gradnje morajo smiselno povzeti        |
|         |             |značilnosti obstoječe suburbane        |
|         |             |gradnje na tem območju in smiselno     |
|         |             |nadaljevati gradbeno linijo vzdolž     |
|         |             |lokalne ceste ter pri tem upoštevati   |
|         |             |načrtovani profil te ceste. Območje se |
|         |             |naveže z enim priključkom na lokalno   |
|         |             |cesto na južnem robu območja, uredijo  |
|         |             |pa s še dodatni dostopi z javne poti.  |
|         |             |Dopustni so sodobnejši pristopi k      |
|         |             |arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa  |
|         |             |mora biti oblikovanje novih objektov   |
|         |             |in morebitnih prenov ali dozidav k     |
|         |             |obstoječim objektom usklajeno z        |
|         |             |gabariti, strehami (dvokapnice),       |
|         |             |smerjo slemen in oblikovanjem ter      |
|         |             |barvo fasad (bele ali svetlo peščeni   |
|         |             |odtenki) objektov v obstoječi soseski. |
|         |             |Zaradi lege na arheološkem območju     |
|         |             |Dolenja Straža (EŠD 22750) je pred     |
|         |             |kakršnimikoli posegi v tla obvezna     |
|         |             |izvedba predhodnih arheoloških         |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-1    |vas          |Na  pokopališču je vojno grobišče, kjer|
|         |             |je prepovedano spreminjati zunanji     |
|         |             |videz grobišč v nasprotju z zakonom,   |
|         |             |poškodovati grobišča ali odtujiti      |
|         |             |njihove sestavne elemente ter izvajati |
|         |             |vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev |
|         |             |spoštovanja do grobišč ali je v        |
|         |             |nasprotju s pokopališkim redom vojnih  |
|         |             |grobišč.                               |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-2    |vas – sever  |Ni posebnih PIP.                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-3    |zaselek na   |Ni posebnih PIP.                       |
|         |Straški gori |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-4    |vas –        |Dopustna je zapolnitev obstoječe       |
|         |osrednji del |soseske s pozidavo neustrezno          |
|         |             |izrabljenih stavbnih zemljišč. Vsa     |
|         |             |nova pozidava se mora navezovati na    |
|         |             |obstoječe priključke na lokalno cesto  |
|         |             |Straža–Prečna; novi priključki niso    |
|         |             |dopustni. Zagotovi se ureditev         |
|         |             |osrednje ceste, na katero se navežejo  |
|         |             |vse novogradnje. Oblikovanje in        |
|         |             |dimenzije parcel ter morfologija       |
|         |             |gradnje morajo smiselno povzeti        |
|         |             |značilnosti obstoječe suburbane        |
|         |             |gradnje na tem območju in nadaljevati  |
|         |             |gradbeno linijo vzdolž lokalne ceste.  |
|         |             |Dopustni so sodobnejši pristopi k      |
|         |             |arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa  |
|         |             |mora biti oblikovanje novih objektov   |
|         |             |in morebitnih prenov ali dozidav k     |
|         |             |obstoječim objektom usklajeno z        |
|         |             |gabariti, strehami (dvokapnice),       |
|         |             |smerjo slemen in oblikovanjem ter      |
|         |             |barvo fasad (bele ali svetlo peščeni   |
|         |             |odtenki) objektov v obstoječi soseski. |
|         |             |V delu, ki posega na arheološko        |
|         |             |območje Dolenja Straža (EŠD 22750) je  |
|         |             |pred novimi posegi v tla obvezna       |
|         |             |izvedba predhodnih arheoloških         |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|DST-5    |zaselek pri  |Ni posebnih PIP.                       |
|         |letališki    |                                       |
|         |stezi        |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Vavta vas    |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-X1   |rekreacijsko |Predvideno celostno urejanje:  Uredi se|
|         |območje Vavta|obsežna rekreacijska površina z        |
|         |vas – jug    |igrišči, streliščem, potmi,            |
|         |             |počivališči, piknik prostori, večjimi  |
|         |             |utrjenimi in travnatimi površinami za  |
|         |             |igre in prireditve na prostem ter s    |
|         |             |parkirnimi površinami. Območje se      |
|         |             |komunalno opremi. Dopustna je          |
|         |             |postavitev nadstrešnic, ograj, tribun  |
|         |             |z lahko konstrukcijo in začasnih       |
|         |             |objektov za potrebe prireditev na      |
|         |             |prostem ter ureditev za šotorišča in   |
|         |             |kurišča na prostem. Vse ureditve na    |
|         |             |območju enote morajo biti funkcionalno |
|         |             |povezane in medsebojno oblikovno       |
|         |             |usklajene. Na območju predlagane       |
|         |             |naravne vrednote nista dovoljeni       |
|         |             |uporaba težke mehanizacije in          |
|         |             |spreminjanje reliefa, ohranjajo se     |
|         |             |obstoječe hidrološke razmere ter       |
|         |             |drevje. Na območju, kjer je predvidena |
|         |             |trasa ene od variant obvoznice Straže, |
|         |             |do odločitve o končni trasi obvoznice  |
|         |             |ni dopustno postavljati stalnih        |
|         |             |objektov, dopustni pa so začasni       |
|         |             |objekti v skladu z namensko rabo ZS in |
|         |             |začasni objekti kot rastlinjaki,       |
|         |             |geosonde ipd.                          |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-1    |Jedro – zahod|Jedro vasi se    postopno prenovi, pri |
|         |             |čemer se upošteva tradicionalna        |
|         |             |struktura objektov ter spodbuja        |
|         |             |notranji razvoj naselja. Faktorji FI   |
|         |             |in FZ, ki so določeni za posamezne     |
|         |             |podrobne namenske rabe, v tej enoti    |
|         |             |niso zavezujoči; pri posameznih        |
|         |             |gradnjah se faktorji FI in FZ          |
|         |             |prilagodijo morfološkim značilnostim   |
|         |             |obstoječe kakovostne strnjene          |
|         |             |pozidave. Dopustna je umestitev        |
|         |             |stanovanjskih, poslovnih in poslovno-  |
|         |             |stanovanjskih objektov. Opuščeni       |
|         |             |objekti se preurejajo za potrebe       |
|         |             |centralnih dejavnosti, stanovanj ali   |
|         |             |turistične ponudbe in drugih           |
|         |             |dopolnilnih dejavnosti. Ohranja se     |
|         |             |nizka struktura posamičnih objektov,   |
|         |             |med katerimi cerkev (sicer zunaj te    |
|         |             |enote) izstopa kot dominanta. Zagotovi |
|         |             |se tudi ureditev odprtih javnih        |
|         |             |površin, lahko v obliki trga ali       |
|         |             |predprostorov objektov, ki niso samo   |
|         |             |stanovanjski. Objekti in ureditve v    |
|         |             |bližini mostu se podredijo potrebam    |
|         |             |preureditve križišča. Na območju       |
|         |             |Nature 2000 se posegi pod koto         |
|         |             |obstoječih kleti objektov ne izvajajo, |
|         |             |na preostalih površinah pa se ne       |
|         |             |uporablja težka mehanizacija in se ne  |
|         |             |izvajajo spremembe reliefa.            |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-2    |vas          |Zagotovi se postopna prenova starega   |
|         |             |dela vasi in posameznih objektov in    |
|         |             |ureditev. Prednost imajo novogradnje   |
|         |             |in prenove objektov za bivanje,        |
|         |             |kmetije se postopno umikajo iz         |
|         |             |stanovanjskega območja. Dopustna je    |
|         |             |umestitev stanovanjskih, poslovnih in  |
|         |             |poslovno-stanovanjskih objektov za     |
|         |             |storitvene dejavnosti, trgovine in     |
|         |             |podobno. Ob prenovah in novogradnjah   |
|         |             |na lokacijah obstoječih objektov se    |
|         |             |zagotovi usklajen fasadni niz ob       |
|         |             |osrednji cesti, ob kateri se uredijo   |
|         |             |pločniki in kolesarske steze ter       |
|         |             |obulični javni prostor v obliki        |
|         |             |manjših javnih ali poljavnih prostorov |
|         |             |med cestnimi ureditvami in objekti.    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-3    |jedro –      |Ohranjajo se oskrbne, storitvene       |
|         |osrednji del |dejavnosti. Območje se postopno        |
|         |             |prenovi, tako da se kmetije postopno   |
|         |             |umikajo in nadomestijo s               |
|         |             |stanovanjskimi ali poslovnimi in       |
|         |             |poslovno-stanovanjskimi objekti.       |
|         |             |Zagotovi se usklajen fasadni niz ob    |
|         |             |osrednji cesti, ob kateri se uredijo   |
|         |             |pločniki in kolesarske steze ter       |
|         |             |obulični javni prostor v obliki        |
|         |             |manjših javnih ali poljavnih prostorov |
|         |             |med cestnimi ureditvami in objekti.    |
|         |             |Faktorji FI in FZ, ki so določeni za   |
|         |             |posamezne podrobne namenske rabe, v    |
|         |             |tej enoti niso zavezujoči; pri         |
|         |             |posameznih gradnjah se faktorji FI in  |
|         |             |FZ prilagodijo morfološkim             |
|         |             |značilnostim obstoječe kakovostne      |
|         |             |strnjene pozidave.                     |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-4    |Dom ostarelih|Območje se nameni ureditvi doma za     |
|         |Vavta vas    |ostarele in varovanim stanovanjem ter  |
|         |             |spremljajočim dejavnostim, ki se       |
|         |             |povezujejo z osnovno dejavnostjo in z  |
|         |             |dejavnostjo osnovne šole. Dopustna je  |
|         |             |postavitev enega ali več objektov z    |
|         |             |višinskim gabaritom (K) + P + 1 + M    |
|         |             |oziroma z višino objekta, katerega     |
|         |             |najvišji del mora biti nižji ali enak  |
|         |             |višini objekta osnovne šole. Gradbena  |
|         |             |linija ob regionalni cesti se          |
|         |             |prilagodi liniji obstoječih            |
|         |             |stanovanjskih objektov. Oblikovanje    |
|         |             |novega objekta oziroma objektov in     |
|         |             |njihovih fasad vzdolž ceste, ob kateri |
|         |             |se uredijo pločniki in kolesarske      |
|         |             |steze z javno razsvetljavo, morajo     |
|         |             |zagotavljati, oblikovanje kakovostnega |
|         |             |vstopa v naselje ob smiselnem          |
|         |             |upoštevanju oblikovanja objektov       |
|         |             |osnovne šole. Dopustna je uporaba tudi |
|         |             |sodobnih oblikovnih pristopov          |
|         |             |(enostavna členitev fasade, uporaba    |
|         |             |sodobnih materialov, ravne strehe ali  |
|         |             |enokapnice z blagim nagibom); barva    |
|         |             |fasade: bela, peščeni odtenki, svetli  |
|         |             |zemeljski toni. Na stiku z obstoječo   |
|         |             |sosesko se uredi parkovna površina kot |
|         |             |zelena bariera. Ureditev celotne enote |
|         |             |se načrtuje na podlagi variantnih      |
|         |             |rešitev ali natečaja, ki jih potrdi    |
|         |             |občinska strokovna služba za prostor.  |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-5    |pokopališče  |Območje se ureja kot osrednja javna    |
|         |in cerkev    |odprta površina, z oblikovno           |
|         |             |poenotenimi prvinami urbane opreme,    |
|         |             |utrjenih in zelenih površin. Vsi       |
|         |             |posegi so podrejeni ohranjanju in      |
|         |             |prezentaciji spomeniških lastnosti     |
|         |             |območja – za vse posege je treba       |
|         |             |pridobiti kulturnovarstvene pogoje in  |
|         |             |soglasje.                              |
|         |             |Na pokopališču je vojno grobišče, kjer |
|         |             |je prepovedano spreminjati zunanji     |
|         |             |videz grobišč v nasprotju z zakonom,   |
|         |             |poškodovati grobišča ali odtujiti      |
|         |             |njihove sestavne elemente ter izvajati |
|         |             |vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev |
|         |             |spoštovanja do grobišč ali je v        |
|         |             |nasprotju s pokopališkim redom vojnih  |
|         |             |grobišč.                               |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-6    |Dularjev mlin|Mlin s pripada   jočimi površinami se  |
|         |             |prenovi za izrabo vodne energije po    |
|         |             |določilih tega odloka in za bivanje    |
|         |             |ali za potrebe turistične dejavnosti,  |
|         |             |lahko kot gostinski objekt ali         |
|         |             |turistična informacijska točka.        |
|         |             |Dopustna je ureditev apartmajev v      |
|         |             |objektu ali umestitev gostinskega      |
|         |             |lokala, vse v okviru obstoječih        |
|         |             |gabaritov. Pretok na mlinščici se ne   |
|         |             |sme povečati. Mlinščica mora omogočati |
|         |             |prehodnost za ribe. Vse ureditve in    |
|         |             |morebitna odstopanja od obstoječih     |
|         |             |gabaritov se uskladijo s pristojnimi   |
|         |             |službami za ohranjanje narave,         |
|         |             |upravljanje voda in s predpisi za      |
|         |             |varstvo kulturne dediščine.            |
|         |             |Območje se nahaja v poplavnem območju, |
|         |             |v katerem so dovoljeni le              |
|         |             |rekonstrukcija, odstranitev, sprememba |
|         |             |namembnosti in vzdrževanje obstoječih  |
|         |             |objektov. Gradnja novih objektov je    |
|         |             |dovoljena le kot nadomestna gradnja,   |
|         |             |na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa  |
|         |             |novi objekti niso dovoljeni. S         |
|         |             |kakršnimi koli posegi na poplavnem     |
|         |             |območju se ne smeta poslabšati odtočni |
|         |             |režim in poplavna varnost. Za vsak     |
|         |             |poseg na poplavnem območju je treba    |
|         |             |predhodno pridobiti vodno soglasje.    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-7    |območje šole |Objekt šole  s pripadajočimi ureditvami|
|         |             |se ureja kot funkcionalna in oblikovno |
|         |             |usklajena celota, ki je namenjena      |
|         |             |šolskim in obšolskim ter s temi        |
|         |             |povezanim dejavnostim, lahko tudi      |
|         |             |dejavnostim, povezanim z delovanjem    |
|         |             |doma za ostarele in varovanih          |
|         |             |stanovanj. Morebitne prenove in        |
|         |             |dozidave ali nadzidave objekta šole v  |
|         |             |smeri proti regionalni cesti niso      |
|         |             |dopustne. Na zelenih površinah za      |
|         |             |šport in rekreacijo se vsi posegi na   |
|         |             |območju pojavljanja poplav niso        |
|         |             |dovoljena nadvišanja terena in gradnje |
|         |             |ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne  |
|         |             |razmere; vsi posegi se načrtujejo v    |
|         |             |skladu z zahtevami pristojne službe za |
|         |             |upravljanje z vodami. Na vhodnem delu  |
|         |             |območja ni dovoljena postavitev        |
|         |             |novogradenj, dopustna pa je širitev    |
|         |             |parkirnih površin. Ureditve pred šolo  |
|         |             |se prilagodijo načrtovanemu profilu    |
|         |             |osrednje ceste, ob kateri se uredijo   |
|         |             |pločniki in kolesarske steze. Območje  |
|         |             |se naveže na načrtovano pešpot in novo |
|         |             |premostitev Krke.                      |
|         |             |Na območju zelenih površin se uredijo  |
|         |             |športne in rekreacijske ureditve za    |
|         |             |potrebe šole. Na severnem delu enote   |
|         |             |se zasadi grmovna ali/in drevesna      |
|         |             |vegetacija, ki služi kot vizualna in   |
|         |             |protihrupna bariera med območjem šole  |
|         |             |in reko Krko, s čimer se vzdržuje in   |
|         |             |izboljšuje habitat želve sklednice.    |
|         |             |Skrajni severovzhodni del območja se   |
|         |             |nahaja v poplavnem območju, v katerem  |
|         |             |so dovoljeni le rekonstrukcija,        |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje.              |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-8    |bencinska    |Obstoječa bencinska črpalka se         |
|         |črpalka      |ohranja. Dopustne so ureditve v zvezi  |
|         |             |z zagotavljanjem uvoza na območje doma |
|         |             |za ostarele v bližini.                 |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-9    |stanovanjske |Ob prenovah objektov se oblikuje       |
|         |hiše vzdolž  |poenoten obulični niz objektov z       |
|         |Krke         |upoštevanjem gradbene linije in višin  |
|         |             |objektov ter oblikovanjem fasad.       |
|         |             |Novogradnje in ureditve z gradbenimi   |
|         |             |posegi na površinah ob Krki niso       |
|         |             |dovoljene. Objekti in ureditve v       |
|         |             |bližini mostu se podredijo potrebam    |
|         |             |preureditve križišča. Ob preureditvi   |
|         |             |križišča se zagotovi preureditev       |
|         |             |kakovostnega ambienta spomenika NOB na |
|         |             |isti ali na novi lokaciji, vse ob      |
|         |             |upoštevanju predpisov za varstvo       |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-10   |Gospodarska  |Območje gospodarske cone se ureja kot  |
|         |cona Gorjanci|funkcionalno in oblikovno zaključena   |
|         |             |celota z enim glavnim vhodom.          |
|         |             |Parkirišče ob osrednji (regionalni)    |
|         |             |cesti se ohranjajo kot javna parkirna  |
|         |             |površina, ohranja se tudi niz dreves   |
|         |             |(listavcev) ob njem. Višina objektov v |
|         |             |coni ne sme presegati višine           |
|         |             |obstoječih objektov enoti. Fasade      |
|         |             |objektov na vzhodnem in zahodnem robu  |
|         |             |cone se predvidijo v svetlih           |
|         |             |zemeljskih, peščenih, srednje sivih    |
|         |             |ali sivozelenih barvah. Na zahodnem in |
|         |             |vzhodnem robu cone se zasadi niz       |
|         |             |drevesne vegetacije.                   |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-11   |zaselek pri  |Za obstoječe objekte ni posebnih PIP.  |
|         |GC Gorjanci  |Dopustna je postavitev stanovanjskih   |
|         |             |oziroma poslovno stanovanjskih         |
|         |             |objektov ali ureditev parkirišč ob     |
|         |             |regionalni cesti, pri čemer mora biti  |
|         |             |dosežen zadosten odmik od ceste. Na    |
|         |             |območju Nature 2000 se posegi pod koto |
|         |             |obstoječih kleti objektov ne izvajajo, |
|         |             |na preostalih površinah pa se ne       |
|         |             |uporablja težka mehanizacija in se ne  |
|         |             |izvajajo spremembe reliefa.            |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|VAV-12   |osamela      |Ni posebnih PIP.                       |
|         |domačija na  |                                       |
|         |jugu         |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Jurka vas    |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|JUV-X1   |Gospodarska  |Predvideno celostno urejanje:          |
|         |cona Jurka   |Gospodarska cona se ureja kot          |
|         |vas          |funkcionalno in oblikovno zaključena   |
|         |             |celota objektov in odprtih površin. Na |
|         |             |stiku z obstoječo poselitvijo se       |
|         |             |predvidijo odprte površine z drevesno  |
|         |             |vegetacijo. Postavitev in tipologija   |
|         |             |objektov se morata prilagoditi smeri   |
|         |             |in tipologiji obstoječih objektov,     |
|         |             |višina novogradenj pa ne sme presegati |
|         |             |višine obstoječih objektov v coni.     |
|         |             |Fasade objektov na vzhodnem in         |
|         |             |zahodnem robu se predvidijo v svetlih  |
|         |             |zemeljskih, peščenih, srednje sivih    |
|         |             |ali toplozelenih ali sivozelenih       |
|         |             |barvah. Vzdolž teh fasad se zasadi     |
|         |             |visokoraslo drevje. Po izgradnji       |
|         |             |obvozne ceste na jugu se glavni dovoz  |
|         |             |v cono uredi s te ceste, s sedanje     |
|         |             |regionalne ceste se dopusti sekundarni |
|         |             |dovoz za osebna vozila. Zaradi lege na |
|         |             |arheološkem območju Pučne (EŠD 21413)  |
|         |             |je pred kakršnimikoli posegi v tla     |
|         |             |obvezna izvedba predhodnih arheoloških |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|JUV-1    |Jurka vas    |Zagotovi  se postopna prenova območja, |
|         |             |s prenovami posameznih objektov in     |
|         |             |ureditev. Ob prenovah in novogradnjah  |
|         |             |se zagotovi usklajen fasadni niz ob    |
|         |             |osrednji cesti, kjer je treba gradbene |
|         |             |linije objektov prilagoditi            |
|         |             |načrtovanemu profilu regionalne ceste, |
|         |             |kar pa ni obvezno na območjih kmetij.  |
|         |             |Faktorji FI in FZ, ki so določeni za   |
|         |             |posamezne podrobne namenske rabe, v    |
|         |             |tej enoti niso zavezujoči; pri         |
|         |             |posameznih gradnjah ter ureditvah in   |
|         |             |sanacijah nedovoljenih gradenj se      |
|         |             |faktorji FI in FZ prilagodijo          |
|         |             |morfološkim značilnostim obstoječe     |
|         |             |kakovostne strnjene pozidave. Posegi   |
|         |             |na obvodni prostor Krke z              |
|         |             |novogradnjami in posegi v relief niso  |
|         |             |dovoljeni. Na zahodni strani enote so  |
|         |             |dopustne novogradnje ob smiselnem      |
|         |             |upoštevanju gradbene linije, dimenzij  |
|         |             |in oblikovanja obstoječih              |
|         |             |stanovanjskih objektov v neposredni    |
|         |             |bližini; barve fasad: bela, peščeni    |
|         |             |odtenki. Nepozidane površine na        |
|         |             |območju varstva narave (EPO) se v čim  |
|         |             |večji meri ohranjajo nepozidane.       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|JUV-2    |Poslovno-    |Obstoječi objekt (nekdanja sušilnica   |
|         |stanovanjski |oziroma silos za hmelj) se prenovi in  |
|         |objekt       |preuredi za namen gostinstva oziroma   |
|         |             |druge poslovne dejavnosti in bivanja.  |
|         |             |Nov oziroma preurejeni objekt ne sme   |
|         |             |presegati obstoječega gabarita;        |
|         |             |dopustna je ohranitev razmerij         |
|         |             |obstoječega objekta, lahko pa se       |
|         |             |razmerja spremenijo, ob pogoju, da se  |
|         |             |najmanj polovica objekta oziroma       |
|         |             |njegovega tlorisnega gabarita uredi v  |
|         |             |višini (K)+P+1 in v preostalem delu v  |
|         |             |višini (K)+P+2. Zagotovi se en uvoz na |
|         |             |območje z regionalne ceste, ob objektu |
|         |             |se uredi parkirišče. Upošteva se       |
|         |             |obstoječa gradbena linija objekta      |
|         |             |oziroma odmik od regionalne ceste.     |
|         |             |Oblikovanje novega objekta mora        |
|         |             |zagotavljati oblikovanje kakovostnega  |
|         |             |vstopa v naselje (barva fasade: bela,  |
|         |             |peščeni odtenki, svetli zemeljski      |
|         |             |toni). Ureditev celotne enote se       |
|         |             |načrtuje na podlagi strokovne          |
|         |             |prostorske preveritve. Nepozidane      |
|         |             |površine na območju varstva narave     |
|         |             |(EPO) se v čim večji meri ohranjajo    |
|         |             |nepozidane.                            |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Rumanja vas  |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|RUV-1    |vas          |Ob   prenovah objektov se oblikuje     |
|         |             |poenoten obulični niz objektov z       |
|         |             |upoštevanjem gradbene linije in višin  |
|         |             |objektov ter oblikovanjem fasad.       |
|         |             |Novogradnje in ureditve z gradbenimi   |
|         |             |posegi na površinah ob Krki niso       |
|         |             |dopustne. Nepozidane površine na       |
|         |             |območju varstva narave (EPO) se v čim  |
|         |             |večji meri ohranjajo nepozidane. Pri   |
|         |             |posegih v neposredni bližini drevesne  |
|         |             |naravne vrednote lipa pri kapelici se  |
|         |             |mora le-ta ustrezno zavarovati, da ne  |
|         |             |pride do poškodb. Okrog drevesa se     |
|         |             |ohranja neutrjena površina. Na         |
|         |             |zemljišču s parcelno številko 3170/2   |
|         |             |in delu zemljišča s parcelno številko  |
|         |             |3170/1, obe k.o. Jurka vas, se dopusti |
|         |             |ureditev in sanacija nedovoljene       |
|         |             |gradnje (mladinski dom) ob upoštevanju |
|         |             |pogojev: povečanje višinskih gabaritov |
|         |             |ni dopustno, uredita se fasada v       |
|         |             |temnejših zemeljskih barvah in temna   |
|         |             |streha, na severnem delu tega območja  |
|         |             |in vzdolž javne poti se zagotovijo     |
|         |             |parkovne ureditve – zasaditve z        |
|         |             |avtohtono vegetacijo, območje se       |
|         |             |oblikuje prepoznavno v prostoru – kot  |
|         |             |točka identifikacije.                  |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|RUV-2    |mlin Rumanja |Spodbuja se revitalizacija in ustrezna |
|         |vas          |izraba območja mlina na Krki za izrabo |
|         |             |vodne energije po določilih tega       |
|         |             |odloka in za bivanje. Dopustne so      |
|         |             |rekonstrukcije obstoječih objektov in  |
|         |             |ureditev vse ob uskladitvi z zahtevami |
|         |             |služb za ohranjanje narave,            |
|         |             |upravljanje voda in s predpisi za      |
|         |             |varstvo kulturne dediščine.            |
|         |             |Novogradnje, ki bi zunaj stavbnega     |
|         |             |zemljišča mlina posegale na območje    |
|         |             |naravne vrednote, niso dovoljene.      |
|         |             |Pretok na mlinščici se ne sme          |
|         |             |povečati. Mlinščica mora omogočati     |
|         |             |prehodnost za ribe.                    |
|         |             |Območje se nahaja v poplavnem območju, |
|         |             |v katerem so dovoljeni le              |
|         |             |rekonstrukcija, odstranitev, sprememba |
|         |             |namembnosti in vzdrževanje obstoječih  |
|         |             |objektov. Gradnja novih objektov je    |
|         |             |dovoljena le kot nadomestna gradnja,   |
|         |             |na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa  |
|         |             |novi objekti niso dovoljeni. S         |
|         |             |kakršnimi koli posegi na poplavnem     |
|         |             |območju se ne smeta poslabšati odtočni |
|         |             |režim in poplavna varnost. Za vsak     |
|         |             |poseg na poplavnem območju je treba    |
|         |             |predhodno pridobiti vodno soglasje.    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|RUV-3    |Rumanjške    |Ni posebnih PIP.                       |
|         |košenice –   |                                       |
|         |zahod        |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|RUV-4    |Rumanjške    |Območje se nameni prostostoječim       |
|         |košenice –   |stanovanjskim objektom. Pri postavitvi |
|         |vzhod        |objektov se upošteva gradbena linija,  |
|         |             |ki se prilagodi prvemu obstoječemu     |
|         |             |objektu zahodno od območja predvidenih |
|         |             |novih gradenj. Predvidijo se enaki     |
|         |             |gabariti vseh objektov in sicer K + P  |
|         |             |+ M, slemena vzporedna z regionalno    |
|         |             |cesto; bele oziroma svetlo peščene     |
|         |             |barve fasad. Kote pritličij objektov   |
|         |             |vzdolž regionalne ceste ne smejo       |
|         |             |presegati kote regionalne ceste za več |
|         |             |kot 0,5 m. Za celotno območje se       |
|         |             |zagotovi en sam uvoz z regionalne      |
|         |             |ceste. Večja drevesa se v čim večji    |
|         |             |meri ohranjajo ali na novo             |
|         |             |vzpostavijo, predvsem na robovih       |
|         |             |parcel (linijske strukture zasaditve). |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Sela         |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|SEL-1    |vas          |Južni del območja se nahaja v          |
|         |             |poplavnem območju, v katerem so        |
|         |             |dovoljeni le rekonstrukcija,           |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje. Nepozidane   |
|         |             |površine na območju varstva narave se  |
|         |             |v čim večji meri ohranjajo nepozidane. |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|SEL-2    |Sela – sever |Dostop se ur  edi z obstoječe lokalne  |
|         |             |ceste. Dimenzije parcel in tipologija  |
|         |             |gradnje morajo nadaljevati značilnosti |
|         |             |pozidave v vasi. Upoštevajo se         |
|         |             |omejitve zaradi bližine železniškega   |
|         |             |tira. Visokodebelni sadovnjaki se      |
|         |             |ohranjajo v čim večji meri.            |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|SEL-3    |Sela –       |Uredi se rekreacijska površina za      |
|         |kopališče    |naravno kopališče in druge obvodne     |
|         |             |dejavnosti. V okviru naravnega         |
|         |             |kopališča se uredijo: dostop do vode   |
|         |             |in pomol kot pontonski ali grajeni     |
|         |             |leseni (enojni, dvojni), tlorisnih     |
|         |             |dimenzij širine do 4 m, ki lahko sega  |
|         |             |do 5 m v strugo Krke. Oblikovanje      |
|         |             |pomolov mora biti poenoteno na         |
|         |             |celotnem območju občine. Na poplavnem  |
|         |             |območju in na arheološkem območju niso |
|         |             |dopustne gradnje in nasipavanja –      |
|         |             |nadvišanja terena. Ohranja se naravna  |
|         |             |struktura dna struge in brežin Krke. V |
|         |             |čim večji meri se ohranja obstoječa    |
|         |             |obrežna zarast. Pri novih zasaditvah   |
|         |             |se uporabljajo avtohtone in hidrofilne |
|         |             |vrste drevnine. V strugo vodotoka se   |
|         |             |ne umešča ovir in se ne posega na      |
|         |             |način, ki bi prekinil naravno dinamiko |
|         |             |vodotoka in s tem negativno vplivali   |
|         |             |na habitat vseh vrst, vezanih na vodno |
|         |             |okolje. Ob dostopu na kopališče in     |
|         |             |pomolih se postavijo informativne      |
|         |             |table z opozorili o prepovedi          |
|         |             |povzročanja škode in uničevanja        |
|         |             |makrofitov, njihovih habitatov in s    |
|         |             |tem pomembnega habitatnega tipa ter    |
|         |             |njihove biotske funkcije in            |
|         |             |biodiverzitete. Informativne table se  |
|         |             |zasnujejo in postavijo v sodelovanju s |
|         |             |pristojno službo za varstvo narave in  |
|         |             |strokovnjaki za makrofite. Vsi posegi  |
|         |             |in ureditve območju urejanja se        |
|         |             |uskladijo s službami, pristojnimi za   |
|         |             |ohranjanje narave in upravljanje voda  |
|         |             |ter s predpisi za varstvo kulturne     |
|         |             |dediščine.                             |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Zgornji      |                                       |
|         |Hruševec     |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-     |Turistično-  |Predviden OPPN:   Območje se uredi v   |
|OPPN1    |storitvena   |smislu oblikovanja funkcionalno in     |
|         |cona Hruševec|oblikovno usklajene celote območja za  |
|         |             |turistično rekreativne dejavnosti in   |
|         |             |dejavnosti, kot so sejmi, razstave,    |
|         |             |parkiranje, prireditve na prostem,     |
|         |             |pikniki. Območje se naveže na          |
|         |             |obstoječo javno pot in prek nje na     |
|         |             |lokalno cesto. Načrtuje se oblikovno   |
|         |             |poenoteno urejanje območja. Pri        |
|         |             |višinskih gabaritih objektov na        |
|         |             |celotnem območju se upoštevajo         |
|         |             |omejitve zaradi bližine letališke      |
|         |             |steze.                                 |
|         |             |Ohranja se linijski koridor drevesne   |
|         |             |vegetacije na vzhodni strani enote, ki |
|         |             |se navezuje na območja varstva narave  |
|         |             |(Natura 2000/EPO) ter čim več drugih   |
|         |             |gozdnih površin. V času priprave OPPN  |
|         |             |se območje strokovno pregleda zaradi   |
|         |             |možne prisotnosti kvalifikacijskih     |
|         |             |vrst in habitatnih tipov za Natura     |
|         |             |2000 ter drugih naravovarstveno        |
|         |             |pomembnih vrst živali in rastlin,      |
|         |             |glede na podrobnejše načrte se         |
|         |             |določijo dodatni omilitveni ukrepi.    |
|         |             |Na vzhodnem delu, ki posega na         |
|         |             |arheološko območje Zalog (EŠD 15642)   |
|         |             |je pred kakršnimikoli posegi v tla     |
|         |             |obvezna izvedba predhodnih arheoloških |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-1    |vas          |V p   rimeru uničenja ali poškodb      |
|         |             |gozdnega roba se le-ta ponovno         |
|         |             |vzpostavi oziroma sanira.              |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-2    |Jazbec       |V prim   eru uničenja ali poškodb      |
|         |             |gozdnega roba se le-ta ponovno         |
|         |             |vzpostavi oziroma sanira. Na vzhodnem  |
|         |             |delu, ki posega na arheološko območje  |
|         |             |Zalog (EŠD 15642), je pred             |
|         |             |kakršnimikoli posegi v tla obvezna     |
|         |             |izvedba predhodnih arheoloških         |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-3    |domačija nad |Ni posebnih PIP.                       |
|         |Novolesom    |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-4    |centralne    |Dopustna je umestitev poslovno-        |
|         |dejavnosti   |storitvenih in obrtnih dejavnosti,     |
|         |pri          |povezanih z letališko ali s turistično |
|         |turističnem  |dejavnostjo. Višina objektov ne sme    |
|         |območju      |presegati P + 1; dopustne so ravne     |
|         |             |strehe, zagotovi se sodobno            |
|         |             |oblikovanje objektov; barva fasad:     |
|         |             |beli in svetlo peščeni in zemeljski    |
|         |             |toni. V primeru uničenja ali poškodb   |
|         |             |gozdnega roba se le-ta ponovno         |
|         |             |vzpostavi oziroma sanira. V času       |
|         |             |priprave OPPN se območje strokovno     |
|         |             |pregleda zaradi možne prisotnosti      |
|         |             |kvalifikacijskih vrst in habitatnih    |
|         |             |tipov za Natura 2000 ter drugih        |
|         |             |naravovarstveno pomembnih vrst živali  |
|         |             |in rastlin, glede na podrobnejše       |
|         |             |načrte se določijo dodatni omilitveni  |
|         |             |ukrepi. Na delu, ki posega na          |
|         |             |arheološko območje Zalog (EŠD 15642)   |
|         |             |je pred kakršnimikoli posegi v tla     |
|         |             |obvezna izvedba predhodnih arheoloških |
|         |             |raziskav, katerih obseg in metodo      |
|         |             |določi pristojna služba za varstvo     |
|         |             |kulturne dediščine.                    |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|ZHR-5    |parkirišča   |Uredijo se parkirišča, ki se namenijo  |
|         |pri Novolesu |dejavnostim v GC Novoles in v enoti    |
|         |             |SHR-X. Upoštevajo se omejitve zaradi   |
|         |             |bližine železniškega tira.             |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|         |Spodnji      |                                       |
|         |Hruševec     |                                       |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|SHR-X1   |Hruševec –   |Predvideno celostno urejanje za        |
|         |sever        |stanovanja. Dostop na območje se uredi |
|         |             |z obstoječih javnih poti. Dopustni so  |
|         |             |sodobnejši pristopi k arhitekturnemu   |
|         |             |oblikovanju, vendar pa mora biti       |
|         |             |oblikovanje objektov usklajeno po      |
|         |             |gabaritih, strehah, smereh slemen,     |
|         |             |oblikovanju ter barvi fasad.           |
|         |             |Upoštevajo se omejitve zaradi bližine  |
|         |             |železniškega tira. Na zahodnem delu se |
|         |             |uredi zelena bariera na stiku z        |
|         |             |obstoječo gospodarsko cono.            |
+---------+-------------+---------------------------------------+
|SHR-1    |vas          |Južni del območja se nahaja v          |
|         |             |poplavnem območju, v katerem so        |
|         |             |dovoljeni le rekonstrukcija,           |
|         |             |odstranitev, sprememba namembnosti in  |
|         |             |vzdrževanje obstoječih objektov.       |
|         |             |Gradnja novih objektov je dovoljena le |
|         |             |kot nadomestna gradnja, na nepozidanih |
|         |             |stavbnih zemljiščih pa novi objekti    |
|         |             |niso dovoljeni. S kakršnimi koli       |
|         |             |posegi na poplavnem območju se ne      |
|         |             |smeta poslabšati odtočni režim in      |
|         |             |poplavna varnost. Za vsak poseg na     |
|         |             |poplavnem območju je treba predhodno   |
|         |             |pridobiti vodno soglasje. Nepozidane   |
|         |             |površine na območju varstva narave se  |
|         |             |v čim večji meri ohranjajo nepozidane. |
+---------+-------------+---------------------------------------+
110. člen
(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij (N), razpršene poselitve (R) in odprtega prostora (O))
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ŠIFRA   |   |IME EUP           |POSEBNI PIP                    |
|EUP     |   |                  |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Dolnje Mraševo    |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DOM-1   |N  |vas               |Ohranjata se zeleni pas in     |
|        |   |                  |visoka obrežna vegetacija ob   |
|        |   |                  |Potoku. V primeru uničenja ali |
|        |   |                  |poškodb gozdnega roba se le-ta |
|        |   |                  |ponovno vzpostavi oziroma      |
|        |   |                  |sanira.                        |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DOM-2   |R  |zaselek južno od  |Ni posebnih PIP.               |
|        |   |vasi              |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Drganja sela      |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-1   |N  |vas               |Ohranjajo se pogledi na        |
|        |   |                  |cerkev. Ob cerkvi in pri       |
|        |   |                  |Mladinskem domu se vse         |
|        |   |                  |ureditve načrtujejo tudi kot   |
|        |   |                  |del javnega prostora oziroma   |
|        |   |                  |jedra vasi. Visokodebelni      |
|        |   |                  |sadovnjaki se ohranjajo v čim  |
|        |   |                  |večji meri. Na pokopališču     |
|        |   |                  |Drganja sela je vojno          |
|        |   |                  |grobišče, kjer je prepovedano  |
|        |   |                  |spreminjati zunanji videz      |
|        |   |                  |grobišč v nasprotju z zakonom, |
|        |   |                  |poškodovati grobišča ali       |
|        |   |                  |odtujiti njihove sestavne      |
|        |   |                  |elemente ter izvajati vsako    |
|        |   |                  |drugo dejanje, ki pomeni       |
|        |   |                  |krnitev spoštovanja do grobišč |
|        |   |                  |ali je v nasprotju s           |
|        |   |                  |pokopališkim redom vojnih      |
|        |   |                  |grobišč.                       |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-2a  |N  |zaselek Reber jug |Ni posebnih PIP.               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-2b  |R  |zaselek Reber     |Ni posebnih PIP.               |
|        |   |sever             |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-3a  |N  |zaselek Stara     |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |Reber             |pozidave.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-3b  |R  |Domačija pri Stari|Ni posebnih PIP.               |
|        |   |Rebri             |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-4   |N  |zaselek Sredine   |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |                  |pozidave.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-5   |N  |zaselek pod       |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |Ljubnom           |pozidave.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-6   |R  |nad vinogradniškim|Ni posebnih PIP.               |
|        |   |območjem Stara    |                               |
|        |   |Reber             |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-7a  |R  |vzhodno od Stare  |Območji se urejata kot območji |
|in DRS- |   |Rebri             |tradicionalnih domačij, z      |
|7b      |   |                  |značilnimi objekti po          |
|        |   |                  |namembnosti in oblikovanju     |
|        |   |                  |(dimenzije in proporci         |
|        |   |                  |objektov ter elementi          |
|        |   |                  |tradicionalne arhitekture).    |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|DRS-8a  |R  |domačije pod      |Ni posebnih PIP.               |
|in DRS- |   |Ljubnom           |                               |
|8b      |   |                  |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Loke              |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|LOK-1   |N  |vas               |V zaledju vasi je dopustno     |
|        |   |                  |graditi le gospodarske in      |
|        |   |                  |pomožne objekte, stanovanjske  |
|        |   |                  |hiše pa le, če je zagotovljen  |
|        |   |                  |ustrezen javni dostop. Osnovni |
|        |   |                  |volumni stavb so lahko         |
|        |   |                  |orientirani le v smeri V–Z.    |
|        |   |                  |Objekti ne smejo presegati     |
|        |   |                  |višine obstoječih objektov v   |
|        |   |                  |srednjem delu vasi ob lokalni  |
|        |   |                  |cesti. Ohranjata se zeleni pas |
|        |   |                  |in visoka obrežna vegetacija   |
|        |   |                  |ob Krki.                       |
|        |   |                  |Skrajni južni del območja se   |
|        |   |                  |nahaja v poplavnem območju, v  |
|        |   |                  |katerem so dovoljeni le        |
|        |   |                  |rekonstrukcija, odstranitev,   |
|        |   |                  |sprememba namembnosti in       |
|        |   |                  |vzdrževanje obstoječih         |
|        |   |                  |objektov. Gradnja novih        |
|        |   |                  |objektov je dovoljena le kot   |
|        |   |                  |nadomestna gradnja, na         |
|        |   |                  |nepozidanih stavbnih           |
|        |   |                  |zemljiščih pa novi objekti     |
|        |   |                  |niso dovoljeni. S kakršnimi    |
|        |   |                  |koli posegi na poplavnem       |
|        |   |                  |območju se ne smeta poslabšati |
|        |   |                  |odtočni režim in poplavna      |
|        |   |                  |varnost. Za vsak poseg na      |
|        |   |                  |poplavnem območju je treba     |
|        |   |                  |predhodno pridobiti vodno      |
|        |   |                  |soglasje. Visokodebelni        |
|        |   |                  |sadovnjaki se ohranjajo v čim  |
|        |   |                  |večji meri.                    |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|LOK-2   |O  |Loke – kopališče  |Uredi se rekreacijska površina |
|        |   |                  |za naravno kopališče in druge  |
|        |   |                  |obvodne dejavnosti. V okviru   |
|        |   |                  |naravnega kopališča se         |
|        |   |                  |uredijo: dostop do vode in     |
|        |   |                  |pomol kot pontonski ali        |
|        |   |                  |grajeni leseni (enojni,        |
|        |   |                  |dvojni), tlorisnih dimenzij    |
|        |   |                  |širine do 4 m, ki lahko sega   |
|        |   |                  |do 5 m v strugo Krke.          |
|        |   |                  |Oblikovanje pomolov mora biti  |
|        |   |                  |poenoteno na celotnem območju  |
|        |   |                  |občine. Na poplavnem območju   |
|        |   |                  |in na arheološkem območju niso |
|        |   |                  |dopustne gradnje in            |
|        |   |                  |nasipavanja – nadvišanja       |
|        |   |                  |terena. Ohranja se naravna     |
|        |   |                  |struktura dna struge in brežin |
|        |   |                  |Krke. V čim večji meri se      |
|        |   |                  |ohranja obstoječa obrežna      |
|        |   |                  |zarast. Pri novih zasaditvah   |
|        |   |                  |se uporabljajo avtohtone in    |
|        |   |                  |hidrofilne vrste drevnine. V   |
|        |   |                  |strugo vodotoka se ne umešča   |
|        |   |                  |ovir in se ne posega na način, |
|        |   |                  |ki bi prekinil naravno         |
|        |   |                  |dinamiko vodotoka in s tem     |
|        |   |                  |negativno vplivali na habitat  |
|        |   |                  |vseh vrst, vezanih na vodno    |
|        |   |                  |okolje. Ob dostopu na          |
|        |   |                  |kopališče in pomolih se        |
|        |   |                  |postavijo informativne table z |
|        |   |                  |opozorili o prepovedi          |
|        |   |                  |povzročanja škode in           |
|        |   |                  |uničevanja makrofitov,         |
|        |   |                  |njihovih habitatov in s tem    |
|        |   |                  |pomembnega habitatnega tipa    |
|        |   |                  |ter njihove biotske funkcije   |
|        |   |                  |in biodiverzitete.             |
|        |   |                  |Informativne table se          |
|        |   |                  |zasnujejo in postavijo v       |
|        |   |                  |sodelovanju s pristojno službo |
|        |   |                  |za varstvo narave in           |
|        |   |                  |strokovnjaki za makrofite. Vsi |
|        |   |                  |posegi in ureditve območju     |
|        |   |                  |urejanja se uskladijo s        |
|        |   |                  |službami, pristojnimi za       |
|        |   |                  |ohranjanje narave in           |
|        |   |                  |upravljanje voda ter s         |
|        |   |                  |predpisi za varstvo kulturne   |
|        |   |                  |dediščine.                     |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Podgora           |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-1   |N  |Podgora – jug     |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |                  |pozidave. V primeru uničenja   |
|        |   |                  |ali poškodb gozdnega roba se   |
|        |   |                  |le-ta ponovno vzpostavi        |
|        |   |                  |oziroma sanira.                |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-2   |N  |Podgora – srednji |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |del               |pozidave. V primeru uničenja   |
|        |   |                  |ali poškodb gozdnega roba se   |
|        |   |                  |le-ta ponovno vzpostavi        |
|        |   |                  |oziroma sanira.                |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-3a  |N  |Podgora – sever   |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |                  |pozidave. V primeru uničenja   |
|        |   |                  |ali poškodb gozdnega roba se   |
|        |   |                  |le-ta ponovno vzpostavi        |
|        |   |                  |oziroma sanira.                |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-3b  |R  |Podgora – sever   |Ohranja se obcestna struktura  |
|        |   |domačija          |pozidave.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-4   |R  |domačija Tišlan   |V primeru uničenja ali poškodb |
|        |   |                  |gozdnega roba se le-ta ponovno |
|        |   |                  |vzpostavi oziroma sanira.      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-5a  |R  |Zabukovica        |Ni posebnih PIP.               |
|in POD- |   |                  |                               |
|5b      |   |                  |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-6   |R  |pri Dolenji Straži|Ni posebnih PIP.               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-7   |R  |Luknja            |Spodbuja se umestitev          |
|        |   |                  |kulturnih in turističnih       |
|        |   |                  |programov.                     |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-8a  |R  |ob cesti na Novo  |V primeru uničenja ali poškodb |
|do POD- |   |goro              |gozdnega roba se le-ta ponovno |
|8d      |   |                  |vzpostavi oziroma sanira.      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POD-9a  |R  |na Novi gori      |Ni posebnih PIP.               |
|in POD- |   |                  |                               |
|9b      |   |                  |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Potok             |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POT-    |N  |Stanovanjska      |Predviden OPPN  za stanovanjsko|
|OPPN1   |   |soseska Volavče   |pozidavo. Pri umeščanju        |
|        |   |                  |objektov vzdolž regionalne     |
|        |   |                  |ceste se vzpostavi enotna      |
|        |   |                  |gradbena linija. Dostop do     |
|        |   |                  |območja na jugovzhodu se uredi |
|        |   |                  |z obstoječe lokalne ceste, ki  |
|        |   |                  |se navezuje na regionalno      |
|        |   |                  |cesto, dostop do zahodnega     |
|        |   |                  |dela območja pa se uredi z     |
|        |   |                  |enim novim priključkom z       |
|        |   |                  |regionalne ceste, ki se locira |
|        |   |                  |na zadostni oddaljenosti od    |
|        |   |                  |obstoječega križišča           |
|        |   |                  |regionalne ceste z lokalnimi   |
|        |   |                  |cestami. Predvidijo se         |
|        |   |                  |dimenzije parcel 600–1000 m2.  |
|        |   |                  |Dopustni so sodobnejši         |
|        |   |                  |pristopi k arhitekturnemu      |
|        |   |                  |oblikovanju. Dopustne so tudi  |
|        |   |                  |ravne ali enokapne strehe in   |
|        |   |                  |uporaba sodobnih materialov za |
|        |   |                  |fasade; barve fasad v belih    |
|        |   |                  |ali svetlo peščenih in svetlo  |
|        |   |                  |zemeljskih barvah. Zagotovi se |
|        |   |                  |poenoteno oblikovanje vseh     |
|        |   |                  |novih objektov. Visokodebelni  |
|        |   |                  |sadovnjaki se ohranjajo v čim  |
|        |   |                  |večji meri.                    |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POT-1a  |N  |Vas               |Ohranjata naj se zeleni pas in |
|POT-1b  |   |                  |obrežna vegetacija ob potoku.  |
|        |   |                  |Novogradnje so dovoljene le    |
|        |   |                  |vzdolž osrednje cestne         |
|        |   |                  |povezave v vasi. V koridorju   |
|        |   |                  |predvidene obvoznice se        |
|        |   |                  |ohranja nepozidan prostor,     |
|        |   |                  |dovoljena ni nobena gradnja do |
|        |   |                  |sprejetja prostorskega načrta  |
|        |   |                  |za obvoznico.                  |
|        |   |                  |Na parceli 1573 je treba       |
|        |   |                  |posebno pozornost posvetiti    |
|        |   |                  |oblikovanju objekta, ker gre   |
|        |   |                  |za oblikovanje vstopa v        |
|        |   |                  |naselje Potok.                 |
|        |   |                  |Skrajni severni del območja se |
|        |   |                  |nahaja v poplavnem območju, v  |
|        |   |                  |katerem so dovoljeni le        |
|        |   |                  |rekonstrukcija, odstranitev,   |
|        |   |                  |sprememba namembnosti in       |
|        |   |                  |vzdrževanje obstoječih         |
|        |   |                  |objektov. Gradnja novih        |
|        |   |                  |objektov je dovoljena le kot   |
|        |   |                  |nadomestna gradnja, na         |
|        |   |                  |nepozidanih stavbnih           |
|        |   |                  |zemljiščih pa novi objekti     |
|        |   |                  |niso dovoljeni. S kakršnimi    |
|        |   |                  |koli posegi na poplavnem       |
|        |   |                  |območju se ne smeta poslabšati |
|        |   |                  |odtočni režim in poplavna      |
|        |   |                  |varnost. Za vsak poseg na      |
|        |   |                  |poplavnem območju je treba     |
|        |   |                  |predhodno pridobiti vodno      |
|        |   |                  |soglasje.                      |
|        |   |                  |V primeru uničenja ali poškodb |
|        |   |                  |gozdnega roba se le-ta ponovno |
|        |   |                  |vzpostavi oziroma sanira.      |
|        |   |                  |Nepozidane površine na območju |
|        |   |                  |varstva narave se v čim večji  |
|        |   |                  |meri ohranjajo nepozidane.     |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POT-2   |N  |Volavče – zahod   |Nepozidane površine na območju |
|        |   |                  |varstva narave se v čim večji  |
|        |   |                  |meri ohranjajo nepozidane.     |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POT-3   |N  |Volavče – vzhod in|Nepozidane površine na območju |
|        |   |mlin Volavče      |varstva narave se v čim večji  |
|        |   |                  |meri ohranjajo nepozidane.     |
|        |   |                  |Spodbuja se revitalizacija in  |
|        |   |                  |ustrezna izraba območja mlina  |
|        |   |                  |na Krke za izrabo vodne        |
|        |   |                  |energije po določilih tega     |
|        |   |                  |odloka in za bivanje. Dopustne |
|        |   |                  |so rekonstrukcije obstoječih   |
|        |   |                  |objektov. Novogradnje, ki bi   |
|        |   |                  |zunaj stavbnega zemljišča      |
|        |   |                  |mlina posegale na območje      |
|        |   |                  |naravne vrednote, niso         |
|        |   |                  |dovoljene. Dovoljene so le     |
|        |   |                  |tiste ureditve, ki pomenijo    |
|        |   |                  |vzpostavljanje prvotnega       |
|        |   |                  |stanja (npr. rekonstrukcija in |
|        |   |                  |vzdrževanje mlinščic in        |
|        |   |                  |zapornic), vse ob uskladitvi z |
|        |   |                  |zahtevami služb za ohranjanje  |
|        |   |                  |narave, upravljanje voda ter s |
|        |   |                  |predpisi za varstvo kulturne   |
|        |   |                  |dediščine. Pretok na mlinščici |
|        |   |                  |se ne sme povečati. Mlinščica  |
|        |   |                  |mora omogočati prehodnost za   |
|        |   |                  |ribe.                          |
|        |   |                  |Območje se nahaja v poplavnem  |
|        |   |                  |območju, v katerem so          |
|        |   |                  |dovoljeni le rekonstrukcija,   |
|        |   |                  |odstranitev, sprememba         |
|        |   |                  |namembnosti in vzdrževanje     |
|        |   |                  |obstoječih objektov. Gradnja   |
|        |   |                  |novih objektov je dovoljena le |
|        |   |                  |kot nadomestna gradnja, na     |
|        |   |                  |nepozidanih stavbnih           |
|        |   |                  |zemljiščih pa novi objekti     |
|        |   |                  |niso dovoljeni. S kakršnimi    |
|        |   |                  |koli posegi na poplavnem       |
|        |   |                  |območju se ne smeta poslabšati |
|        |   |                  |odtočni režim in poplavna      |
|        |   |                  |varnost. Za vsak poseg na      |
|        |   |                  |poplavnem območju je treba     |
|        |   |                  |predhodno pridobiti vodno      |
|        |   |                  |soglasje.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|POT-4   |O  |rekreacijsko      |Uredi se poligon za paintball  |
|        |   |območje Volavče   |ali podobne športe (v naravnem |
|        |   |                  |okolju), brez stalnih          |
|        |   |                  |objektov. Parkirišče za        |
|        |   |                  |potrebe tega območja se uredi  |
|        |   |                  |v vasi. Športne aktivnosti     |
|        |   |                  |niso dopustne v času gnezdenja |
|        |   |                  |ptic.                          |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Prapreče pri      |                               |
|        |   |Straži            |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|PRA-1   |N  |Vas               |V zaledju vasi je dopustno     |
|        |   |                  |graditi le gospodarske in      |
|        |   |                  |pomožne objekte, stanovanjske  |
|        |   |                  |hiše pa le, če je zagotovljen  |
|        |   |                  |ustrezen javni dostop. Ob      |
|        |   |                  |Mladinskem domu se lahko uredi |
|        |   |                  |jedro vasi. Preprečijo se novi |
|        |   |                  |posegi na območja varstva      |
|        |   |                  |narave.                        |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|PRA-2   |R  |kmetija južno od  |Preprečijo se novi posegi na   |
|        |   |vasi              |območja varstva narave.        |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|        |   |Zalog             |                               |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-    |R  |UN TRC Ostanek    |Ureditveni načrt T   uristično-|
|OPPN1   |   |                  |rekreacijski center »Ostanek«  |
|        |   |                  |v Zalogu (Uradni list RS, št.  |
|        |   |                  |68/01) ostane v veljavi do     |
|        |   |                  |preklica. Nujna je sanacija    |
|        |   |                  |objekta (prilagoditev          |
|        |   |                  |vertikalnega gabarita) in      |
|        |   |                  |zunanjih površin (odstranitev  |
|        |   |                  |nasutega materiala na obrežju  |
|        |   |                  |Temenice) ter nova ureditev v  |
|        |   |                  |skladu z navodili pristojnih   |
|        |   |                  |služb za varstvo narave,       |
|        |   |                  |kulturne dediščine in          |
|        |   |                  |upravljanje voda.              |
|        |   |                  |Območje se nahaja v poplavnem  |
|        |   |                  |območju, v katerem so          |
|        |   |                  |dovoljeni le rekonstrukcija,   |
|        |   |                  |odstranitev, sprememba         |
|        |   |                  |namembnosti in vzdrževanje     |
|        |   |                  |obstoječih objektov. Gradnja   |
|        |   |                  |novih objektov je dovoljena le |
|        |   |                  |kot nadomestna gradnja, na     |
|        |   |                  |nepozidanih stavbnih           |
|        |   |                  |zemljiščih pa novi objekti     |
|        |   |                  |niso dovoljeni. S kakršnimi    |
|        |   |                  |koli posegi na poplavnem       |
|        |   |                  |območju se ne smeta poslabšati |
|        |   |                  |odtočni režim in poplavna      |
|        |   |                  |varnost. Za vsak poseg na      |
|        |   |                  |poplavnem območju je treba     |
|        |   |                  |predhodno pridobiti vodno      |
|        |   |                  |soglasje.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-    |N  |Gospodarska cona  |Odlok o občinskem podrobnem    |
|OPPN2   |   |Zalog             |prostorskem načrtu Gospodarska |
|        |   |                  |cona Zalog (Uradni list RS,    |
|        |   |                  |št. 18/12) ostane v veljavi do |
|        |   |                  |preklica.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-1   |N  |vas               |Ohranjajo se kvalitetni        |
|        |   |                  |pogledi na cerkev, ob kateri   |
|        |   |                  |se lahko uredi jedro vasi.     |
|        |   |                  |Ohranjata se zelena pasova ob  |
|        |   |                  |Krki in Temenici.              |
|        |   |                  |Del območja se nahaja v        |
|        |   |                  |poplavnem območju, v katerem   |
|        |   |                  |so dovoljeni le                |
|        |   |                  |rekonstrukcija, odstranitev,   |
|        |   |                  |sprememba namembnosti in       |
|        |   |                  |vzdrževanje obstoječih         |
|        |   |                  |objektov. Gradnja novih        |
|        |   |                  |objektov je dovoljena le kot   |
|        |   |                  |nadomestna gradnja, na         |
|        |   |                  |nepozidanih stavbnih           |
|        |   |                  |zemljiščih pa novi objekti     |
|        |   |                  |niso dovoljeni. S kakršnimi    |
|        |   |                  |koli posegi na poplavnem       |
|        |   |                  |območju se ne smeta poslabšati |
|        |   |                  |odtočni režim in poplavna      |
|        |   |                  |varnost. Za vsak poseg na      |
|        |   |                  |poplavnem območju je treba     |
|        |   |                  |predhodno pridobiti vodno      |
|        |   |                  |soglasje.                      |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-2   |N  |Posamične kmetije |Zaradi lege na arheološkem     |
|        |   |na polju          |območju Zalog (EŠD 15642) je   |
|        |   |                  |pred novimi posegi v tla       |
|        |   |                  |obvezna izvedba predhodnih     |
|        |   |                  |arheoloških raziskav, katerih  |
|        |   |                  |obseg in metodo določi         |
|        |   |                  |pristojna služba za varstvo    |
|        |   |                  |kulturne dediščine.            |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-3   |N  |zaselek pri GC    |Obstoječi stanovanjski objekti |
|        |   |Zalog             |(bloki) se ohranjajo, lahko se |
|        |   |                  |prenavljajo v obstoječih       |
|        |   |                  |gabaritih. Zaradi lege na      |
|        |   |                  |arheološkem območju Zalog (EŠD |
|        |   |                  |15642) je pred novimi posegi v |
|        |   |                  |tla obvezna izvedba predhodnih |
|        |   |                  |arheoloških raziskav, katerih  |
|        |   |                  |obseg in metodo določi         |
|        |   |                  |pristojna služba za varstvo    |
|        |   |                  |kulturne dediščine.            |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
|ZAL-4   |N  |Zaselek ob        |Območje se nameni              |
|        |   |železniškem tiru  |prostostoječim stanovanjskim   |
|        |   |                  |objektom. Pri postavitvi       |
|        |   |                  |objektov se upošteva gradbena  |
|        |   |                  |linija, ki se prilagodi prvemu |
|        |   |                  |obstoječemu objektu zahodno od |
|        |   |                  |območja predvidenih novih      |
|        |   |                  |gradenj. Predvidijo se enaki   |
|        |   |                  |gabariti vseh objektov in      |
|        |   |                  |sicer K + P + M, slemena       |
|        |   |                  |vzporedna z lokalno cesto;     |
|        |   |                  |bele oziroma svetlo peščene    |
|        |   |                  |barve fasad. Kote pritličij    |
|        |   |                  |objektov vzdolž regionalne     |
|        |   |                  |ceste ne smejo presegati kote  |
|        |   |                  |lokalne ceste za več kot 0,5   |
|        |   |                  |m. Za celotno območje se       |
|        |   |                  |zagotovi en sam uvoz z lokalne |
|        |   |                  |ceste. Upoštevajo se omejitve  |
|        |   |                  |zaradi bližine železniške      |
|        |   |                  |proge. Zaradi lege na          |
|        |   |                  |arheološkem območju Zalog (EŠD |
|        |   |                  |15642) je pred novimi posegi v |
|        |   |                  |tla obvezna izvedba predhodnih |
|        |   |                  |arheoloških raziskav, katerih  |
|        |   |                  |obseg in metodo določi         |
|        |   |                  |pristojna služba za varstvo    |
|        |   |                  |kulturne dediščine.            |
+--------+---+------------------+-------------------------------+
111. člen
(posebni PIP za EUP vinogradniška območja)
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |ŠIFRA EUP        |IME EUP                 |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-1            |Nova gora sever         |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-2            |Nova gora jug           |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-3            |Podgora                 |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-4            |Stara gora              |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-5            |Straška gora            |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-6            |Stara reber             |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-7            |Ljuben                  |
+--------------------+-----------------+------------------------+
|                    |VIN-8            |Stara reber jug         |
+--------------------+-----------------+------------------------+
(1) V EUP vinogradniških območij se prepleta več vrst namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A.
(2) Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča, zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjami. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake.
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
(4) Stavbna zemljišča v vinogradniških EUP se v pretežni meri namenjajo za pozidavo z zidanicami kot gospodarskimi objekti, v katerih je manjši del površin namenjen tudi za občasno bivanje, z vinotoči, z vinskimi kletmi (namenska raba Az), v manjši meri pa za pozidavo s stanovanjskimi stavbami in osamelimi kmetijami (namenska raba Av).
(5) Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, določenimi v preglednicah NO in EO v prilogi tega odloka,
– objekti, naprave in omrežja GJI, ki je potrebna za oskrbo objektov, ki se praviloma izvaja v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le v primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra,
– oporni in podporni zidovi višine do 2,5 m na območjih VIN-03, VIN-04 in VIN-05, ob pogoju, da se zagotovi njihova ozelenitev,
– ureditev enega parkirnega mesta na zidanico tik ob zidanici ali ob tik ob cesti oziroma poti, kadar tehnično ni mogoče zagotoviti parkirnega mesta pri zidanici in postavitev pergole nad parkirnim mestom,
– parkirna mesta ob zidanicah oziroma ob dostopnih poteh so lahko z največ treh strani obzidana z opornimi zidovi, morebitna nadkritja se izvedejo le z ozelenjeno ravno streho ali pergolo, katere najvišji del ne sme segati več kot 2,5 m nad tlemi parkirnega mesta.
(6) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le ob zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka, ki mora imeti minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(7) Drugi pogoji:
– golosek vinograda ni dopusten, razen v času premene,
– dopustno je ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja, jabolk, sliv, češpelj idr., tudi z obnovo travniških sadovnjakov,
– ohranja se način obdelave z vrstami po padnicah, izjemoma je dopustno tudi urejanje obdelovalnih teras,
– dopustne so arondacije in komasacije, ob pogoju, da se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcelnih enot, ki ne smejo presegati 5000 m2,
– morebitna umestitev drugih dejavnosti in objektov, ki za vinogradniške EUP s tem odlokom niso dopustni, se lahko opredelijo samo na podlagi posebnega OPPN, v okviru katerega se zagotovi ustrezna strokovna prostorska preveritev in okoljska utemeljitev,
– namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dopustni v skladu s celostno podobo vinogradniškega območja. Svetlobni panoji so dopustni samo na vinotočih v površini do 0,5 m2 v višini do 3 m od kote terena ob vinotoču in vinski kleti v smeri javne poti,
– bazne postaje mobilne telefonije so dopustne izven območij stavbnih zemljišč in ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene.
112. člen
(posebni PIP za EUP na območju izjemne krajine)
Na območju EUP izjemne krajine Dolina Temenice (IKR-1) veljajo posebni PIP:
– dopustna je postavitev ograj za pašo in lovskih prež,
– infrastrukturni objekti, kot so čistilne naprave, vodohrani, transformatorji oziroma trafo postaje, zračni vodi, antenski stebri in antenski drogovi ter drugi nadzemni infrastrukturni objekti se ne umeščajo v ta prostor,
– za umestitev vseh drugih objektov je obvezna predhodna strokovna prostorska preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja,
– pri morebitnih izboljševalnih ukrepih (ureditev odvodnjavanja in hidromelioracije, komasacije, arondacije) je treba zagotoviti ohranitev parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in drevesne živice, posamična drevesa),
– odstranjevale osamelih dreves in živic ni dopustno, razen v primerih, ko gre za vzdrževanje travniških površin in obrežne vegetacije,
– uvajanje novih, neavtohtonih kultur in sajenje neavtohtone drevnine nista dovoljeni,
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso dovoljeni,
– v strugo vodotokov in v obrežno rastje se ne posega,
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih je treba zagotavljati sprotno sanacijo poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti,
113. člen
(posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)
+------------------+--------------------------------------------+
|ŠIFRA EUP         |IME EUP                                     |
+------------------+--------------------------------------------+
|OPR-1 do OPR-4    |Preostali del odprtega prostora             |
+------------------+--------------------------------------------+
|OPR-OPPN1         |Predviden OPPN za letališče Straža          |
+------------------+--------------------------------------------+
(1) Preostali prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov. Pri tem se smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Treba je zagotavljati predvsem ohranjanje ekološki procesi v kulturni krajini in na naravnih območjih ter krajinskih značilnosti:
– gozdnih območij,
– doline Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, jezovi, lehnjakovi pragovi) ter ožjih obvodnih prostorov Krke in Temenice ter njenih drugih pritokov z mlini in žagami,
– kraških območij (obdelovalne terase, drobna parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur),
– stičnih območij z med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja).
(2) Posebni PIP za OPR-1 in OPR-2 (odprti prostor – sever): Na območjih z namensko rabo ZS se dovoli ureditev pokritih kurišč (lesena nadstrešnica), postavitev klopi in miz, posod za odpadke za namen manjših piknik prostorov. Posek gozdne vegetacije na površini, večji od okoli 100 m2, niso dovoljene, prav tako ne izravnave terena in druge spremembe reliefa. Pred načrtovanjem in gradnjo obvoznice Straže je treba ob morebitnem poseganju v Arheološko najdišče Gorenja Straža (EŠD 9475) izvesti predhodne arheološke raziskave.
(3) Posebni PIP za OPR-3 (odprti prostor – jug): Na območju med enotama VAV/1 in VAV/11 zaradi lege nad podzemno jamo (območje Natura 2000) nista dovoljeni uporaba težke mehanizacije in spreminjanje reliefa. Na območjih z namensko rabo ZS se dovoli ureditev pokritih kurišč (lesena nadstrešnica), postavitev klopi in miz, posod za odpadke v okviru manjših piknik prostorov. Poseki gozdne vegetacije na površini, večji od 100 m2, niso dovoljeni, prav tako ne izravnave terena in druge spremembe reliefa. Pred načrtovanjem in gradnjo obvoznice Straže je treba ob morebitnem poseganju v arheološki najdišči Vavta vas – Arheološko najdišče Loke (EŠD 21420) in Rumanja vas – Arheološko območje Rumanja vas (EŠD 21412) izvesti predhodne arheološke raziskave.
(4) Posebni PIP za OPR-OPPN1 (letališče Straža): Predviden OPPN skupnega pomena za celotno območje letališča, z možnostjo sodelovanja Mestne občine Novo mesto. Na območju PL je predviden nadaljnji razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni zračni promet nižje kategorije. Letališče se namenja vzletanju in pristajanju letal, organizaciji šole letenja, panoramskih letov, padalske šole in spremljajočim dejavnostim (storitve in dejavnosti, povezane z letališčem, npr. sestavljanje letal, gostinstvo, turizem, storitvene dejavnosti). Uredita se heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči. Južno od steze se uredijo površine in objekti za letališke dejavnosti, ki se razvijajo tudi v povezavi z gospodarsko cono Zalog. Uredijo se površine za parkiranje letal, parkirne površine za avtomobile, razširitev, posodobitev in modernizacija letališke steze, umestijo se novi objekti za potrebe letališke in spremljajočih dejavnosti, površine za padalstvo in večje prireditve, kamp in športno rekreacijske naprave. Območji za turizem in za centralne dejavnosti se urejata (glede izbora dejavnosti, urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) ob upoštevanju funkcionalnih povezav z letališkimi ureditvami in kakovosti okoliške kmetijske in obvodne krajine, zato se na robovih zagotovi ohranitev obstoječe gozdne vegetacije, znotraj območja pa se predvidi ureditev zelenih odprtih površin z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Površine za turizem in centralne dejavnosti se lahko urejajo z ločenim OPPN, ob pogoju, da se predhodno pripravi strokovna podlaga za območje letališča, v kateri se prikažejo funkcionalne povezave med območjem za turizem in centralne dejavnosti ter preostalimi ureditvami letališča in širšega prostora. Arhitekturne in krajinsko arhitekturne rešitve za objekte in zunanje ureditve po sprejetju OPPN se pridobijo vsaj z vabljenim natečajem. Na območju letališča se omogoči uporaba objektov in ureditev za potrebe obrambe v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje vojska z uskladitvijo aktivnosti z lastnikom oziroma upravljavcem letališča. Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo ukrepi:
– rekreacijske površine (poti, kolesarske poti) se urejajo po že obstoječih kolovozih ali poteh in se usmerjajo izven 15 m širokega obvodnega prostora. Pomembne površine vrst in habitatnih tipov, ki bodo uničene zaradi letališča se v vsaj enaki površini nadomestijo z medsebojno sklenjeno povezanimi nadomestnimi habitati, vključno s koridorskimi povezavami med obstoječimi habitati znotraj SCI območja. Nadomestni habitati se vzpostavijo izven kmetijske namenske rabe. Nadomestni habitati se vzpostavijo še pred uničenjem obstoječih. Podrobno se umestitev in obseg nadomestnih habitatov predvidita v pripravi OPPN,
– na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov kot tudi med njihovim obratovanjem,
– letalski promet naj se ureja tako, da zrakoplovi ne bodo presegali dopustnih ravni hrupa, kar se doseže zlasti z omejevanjem števila poletov v nočnem času; za območje OPPN je zaradi preprečevanja prekomerne obremenitve s hrupom treba v postopku OPPN izdelati karto hrupa in v primeru preseženih vrednosti hrupa zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito oziroma omejitve letalskega prometa,
– v okviru postopka priprave OPPN na arheološkem območju se izvedejo predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), na podlagi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji. Vse ureditve se uskladijo s službami, pristojnimi za upravljanje voda, varstvo narave in kulturne dediščine.
3.7 PIP na območjih predvidenih OPPN
114. člen
(splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)
Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|Zap.   |Ime naselja     |Šifra enote  |Ime enote               |
|št.    |                |             |                        |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|1      |Straža          |STR-OPPN1    |Soseska Straža – zahod  |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|2      |Straža          |STR-OPPN2    |Jedro Straže – sever    |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|3      |Straža          |STR-OPPN3    |Novoles                 |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|4      |Dolnja Straža   |DST-OPPN1    |Stanovanjsko območje    |
|       |                |             |Dolnja Straža           |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|5      |Zgornji         |ZHR-OPPN1    |Turistično-storitvena   |
|       |Hruševec        |             |cona Hruševec           |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|6      |Potok           |POT-OPPN1    |Stanovanjska pozidava   |
|       |                |             |Volavče                 |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
|7      |Odprti prostor  |OPR-OPPN1    |Letališče Straža        |
+-------+----------------+-------------+------------------------+
115. člen
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje.
(3) PNR in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v kartografskem delu tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje.
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo.
(6) Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN.
(7) Na območjih veljavnih OPPN so v kartografskem delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.
116. člen
(splošni pogoji za parcelacije na območjih, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN.
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom.
117. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 1 ha,
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in con in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom,
– urejanje širšega obvodnega prostora Krke in pritokov, ki poleg varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve),
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij,
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(3) Za OPPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, je treba v okviru strokovnih podlag obvezno izdelati tudi krajinske preveritve in utemeljitve.
4 PREHODNE, POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA
4.1 Prehodne določbe
118. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
+---------+---------------------------------+-------------------+
|NASELJE  |IME DOKUMENTA                    |OBJAVA ODLOKA      |
+---------+---------------------------------+-------------------+
|Straža   |Lokacijski načrt                 |Skupščinski        |
|         |(kanalizacijskega sistema) in ČN |Dolenjski list, št.|
|         |v Straži (Dolenjske Toplice –    |18/87, 19/87       |
|         |Straža)                          |                   |
+---------+---------------------------------+-------------------+
|Zalog    |Ureditveni načrt turistično-     |Uradni list RS, št.|
|         |rekreacijski center »Ostanek« v  |68/01              |
|         |Zalogu                           |                   |
+---------+---------------------------------+-------------------+
|Zalog    |Občinski podrobni prostorski     |Uradni list RS, št.|
|         |načrt Gospodarska cona Zalog     |18/12              |
+---------+---------------------------------+-------------------+
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
+-----------------------+---------------------------------------+
|IME DOKUMENTA          |OBJAVA ODLOKA                          |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Prostorske sestavine   |Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, |
|dolgoročnega plana     |18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter   |
|Občine Novo mesto za   |Uradni list RS, št. 17/92,             |
|obdobje od leta 1986 do|58/95,11/96, 16/96, 21/97, 80/97,      |
|leta 2000 – s          |39/98, 59/98, 21/99, 92/99, 52/00,     |
|spremembami in         |12/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02,      |
|dopolnitvami           |22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03,     |
|                       |57/03, 97/03,15/04, 99/04, 31/06,      |
|                       |47/06 – popravek, 53/07 – popravek,    |
|                       |11/09 – popravek, 37/09 – popravek     |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Prostorske sestavine   |Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, |
|srednjeročnega         |18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter  |
|družbenega plana Občine|Uradni list RS, št. 7/92, 23/92,       |
|Novo mesto za obdobje  |28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93,      |
|od leta 1986 do leta   |32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94,     |
|1990 – s spremembami in|71/94, 78/94, 23/95, 58/95,            |
|dopolnitvami           |8/95,11/96, 16/96, 32/96, 21/97,       |
|                       |80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99,     |
|                       |63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01,     |
|                       |49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02,      |
|                       |35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03,     |
|                       |97/03, 15/04, 99/04, 31/06, 47/06 –    |
|                       |popravek, 53/07 – popravek, 11/09 –    |
|                       |popravek, 37/09 – popravek             |
+-----------------------+---------------------------------------+
|Prostorsko ureditveni  |Uradni list RS, št. 72/06 – UPB-1,     |
|pogoji za zunajmestni  |53/07 – popravek, 65/07 – obvezna      |
|prostor Mestne občine  |razlaga, 64/08, 57/09 – popravek       |
|Novo mesto (PUP MONM   |                                       |
|ZMP-UBP-1)             |                                       |
+-----------------------+---------------------------------------+
119. člen
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 83. člena (varstvo kulturne dediščine) tega odloka. »Smernice varstva kulturne dediščine za PRO MO Novo mesto (ZVKDS OE Novo mesto, oktober 2006)« se hranijo na sedežu Občine Straža in na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto.
4.2 Posebne določbe
120. člen
(odstopanja od PIP)
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če:
– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,
– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30%,
– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.
121. člen
(nedovoljene gradnje)
Objekti, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, lahko pridobijo ustrezna dovoljenja s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka. Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
122. člen
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
123. člen
(gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih veljavnih OPPN)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN, navedenih v prvem odstavku 118. člena (veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN in je skladna z določili 68. člena (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) tega odloka.
124. člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katere so bile vloge oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
125. člen
(hramba OPN)
(1) OPN Občine Straža je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Občine Straža v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Straža, Upravne enote Novo mesto in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
126. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad OPN Občine Straža opravljajo pristojna ministrstva.
4.3 Končna določba
127. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-2/2008-218
Straža, dne 13. decembra 2012
Župan
Občine Straža
Alojz Knafelj l.r.