Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2012 z dne 27. 12. 2012

Kazalo

4044. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Goričica ob Stari vasi – enota urejanja prostora – PO 59/5, stran 11483.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10) je Občinski svet Občine Postojna na 12. seji dne 11. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Goričica ob Stari vasi – enota urejanja prostora – PO 59/5
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem Odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za enoto urejanja prostora Goričica ob Stari vasi PO 59/5.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
3. člen
(vsebina OPPN)
Vsebina OPPN določa:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
4. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|I.     |Besedilo odloka                            |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|II.    |Grafični del, ki obsega naslednje grafične |           |
|       |načrte:                                    |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|1.     |Načrt namenske rabe prostora               |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|1.1.   |Izsek iz Odloka o Občinskem prostorskem    |   M 1:5000|
|       |načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št.|           |
|       |84/10, 90/10, 110/10, 105/11, 79/12)       |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|2.     |Vplivi in povezave s sosednjimi enotami    |           |
|       |prostora                                   |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|2.1.   |Vplivi in povezave s sosednjimi enotami    |   M 1:1000|
|       |prostora                                   |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|3.     |Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije   |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|3.1.   |Katastrski načrt s prikazom območja OPPN   |   M 1:1000|
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|3.2.   |Geodetski načrt s prikazom območja OPPN    |   M 1:1000|
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|3.3.   |Načrt obodne parcelacije in parcelacije    |   M 1:1000|
|       |zemljišč                                   |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|3.4.   |Načrt zakoličbe                            |    M 1:500|
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|4.     |Načrt arhitekturnih, krajinskih in         |           |
|       |oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|4.1.   |Ureditvena situacija                       |    M 1:500|
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|4.2.   |Značilni prerezi                           |    M 1:500|
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|4.3.   |Prometna ureditev in načrt intervencijskih |    M 1:500|
|       |poti                                       |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
|4.4.   |Zbirni načrt komunalnih vodov              |    M 1:500|
|       |in naprav                                  |           |
+-------+-------------------------------------------+-----------+
5. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 90/10, 110/10, 105/11, 79/12),
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
Obseg:
Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora PO 59/5 v Postojni.
Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji. Površina območja OPPN je 35587 m2.
Meja:
Območje obsega naslednje parcele: 780, 781, 784, 785/1, 824/1, 804/3, 804/2, 818/2, 818/1, 819/2, 820, 822, 823, 824/3, 824/2, 821, 824/4, 932/1, 848/2, 848/1, 849/2, 883, 885, 891, vse k.o. Stara vas.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:
list. št.: 1.1 Izsek iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 90/10, 110/10),
list št.: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev,
list št.: 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja)
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih in predvidenih cestah, in sicer se navezuje na lokalno cesto Pod Jelovico (enota urejanja prostora PO 58/1) in javno pot – skozi Staro vas (enota urejanja prostora PO 56/1). Območje je prehodno za peš promet in upošteva obstoječe pešpoti na območju in na sosednjih območjih. Poljska pot, ki je v naravi nadaljevanje javne poti iz Stare vasi se na območju OPPN uredi kot javna cesta in se nadaljuje kot poljska pot.
Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta:
list št.: 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje OPPN je namenjeno izgradnji enodružinskih prostostoječih objektov, ureditvi zelenih površin z otroškim igriščem ter ureditvi potrebnih prometnih in komunalnih površin.
Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot (PE):
– PE1, PE2, PE3, PE4 so območja prostorskih enot namenjenih gradnji stanovanjskih stavb,
– PE5 – območje prostorske enote namenjene ureditvi otroškega igrišča in gradnji komunalne infrastrukture.
Členitev območja na prostorske enote je razvidna iz grafičnih načrtov:
list št.: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN,
list št.: 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN,
list št.: 4.1. Ureditvena situacija.
1. Namembnost
Prostorske enote: PE1, PE2, PE3, PE4:
– 11100 Enostanovanjske stavbe – samostojne hiše,
– Garaže (dimenzije 4,00 m x 8,00 m),
– Pokrita parkirišča (največ 5,0 x 5,0 m),
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 23020 Energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Prostorska enota PE5:
– 21120 Pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča, parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
2. Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Območje OPPN je namenjeno izključno gradnji individualnih stanovanjskih stavb.
Zazidalna zasnova obsega pet prostorskih enot: PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5. Prostorske enote obsegajo zemljiške parcele za gradnjo (gradbene parcele) 36 prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš. Na vsaki parceli je potrebno zagotoviti najmanj tri parkirna mesta. V garaži, pod nadstreškom ali kot nepokrito parkirišče skladno z zazidalno zasnovo.
Stavbe so dostopne s predvidenih dostopnih cest. Stavbe, ki so dostopne z mestnih zbirnih cest morajo imeti izvedene potrebne utrjene površine za obračanje vozil, vzvratna vožnja na zbirno cesto ni dovoljena. Lega stavb sledi poteku plastnic. Stavbe so locirane pravokotno na os ceste.
Na območju prostorske enote PE5 je predvidena ureditev pešpoti, ki poteka po severnem robu prostorske enote in ureditvi otroškega igrišča. Celotna vrtača se ohranja kot urejene zelene površine. Na območju prostorske enote PE5 se ob zbirni cesti uredi ekološki otok.
Obstoječa vegetacija na območju se ohranja.
10. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
V prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
Nezahtevni objekti
Objekti za lastne potrebe: garaža, steklenjak, uta, senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa in utrjene dovozne poti.
Ograje, škarpe in podporni zidovi, lesena, žična ali zelena ograja nižja od 1,60 m.
Enostavni objekti
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča.
Cestni priključek na javno občinsko cesto.
Pomožni infrastrukturni objekti: priključki na NN distribucijsko elektro omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.
Urbana oprema
Na površine streh se lahko umesti fotovoltaične celice.
Prostorska enota PE 5
Pomožni infrastrukturni objekti, pomožni energetski in komunalni objekti in urbana oprema. Vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem.
Nadstrešnica v okviru otroškega igrišča.
Ekološki otok z nadstrešnico.
V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– namestitev vetrnice za proizvodnjo električne energije,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin)
Enostanovanjski prostostoječi objekti obsegajo: klet, pritličje in mansardo. Gradnja kleti ni obvezna.
Streha se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona 40 do 42 stopinj, lahko v kombinaciji z ravnimi strehami, ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne strehe lahko pokrivajo do 40 % tlorisnega gabarita. Širine kapi so dovoljene do širine 0,50 m. Dvokapne strehe so obvezno rdeče barve krite z opečnimi strešniki. Na strešinah je dovoljena namestitev fotovoltaičnih celic in sončnih kolektorjev. Fotovoltaične celice in kolektorji morajo biti vgrajeni oziroma nameščeni v strešino stanovanjskega objekta.
Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice s slemenom pravokotno na sleme objekta z enakim naklonom strešine in s kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj.
Objekti so lahko grajeni kot pasivne hiše.
Fasade vseh stanovanjskih objektov so ometane in barvane s svetlimi pastelnimi toni naslednjih barv (lestvica RAL DESIGN, oziroma barva istega odtenka RAL 0407005 do RAL 0407050, 0507040, 0508030, 0607010 do 0607060). Posamezni deli fasade so lahko poudarjeni z izbiro druge barve iz navedenega razpona barv.
K stanovanjskim objektom so dovoljene prizidave garaž ali nadstreškov, katerih streha služi kot terasa, ali pa je oblikovana kot ravna streha, ki je ozelenjena ali streha z blagim naklonom do 10 stopinj skrita za vencem iz pločevine. Oblikovanje nadstreškov nad parkirišči mora biti enovito. Strehe nadstreškov nad parkirišči ob dovoznih cestah so ravne ali grajene v naklonu do 10 stopinj skrite za vencem iz pločevine.
Ureditev zunanjih površin
Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
Območje posameznega zemljišča namenjenega gradnji se lahko ogradi z ograjo do višine 1,6 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene. Škarpe in podporni zidovi se lahko gradijo do višine 1,5 m. Škarpe in podporni zidovi se zgradijo ali pa so obložene z naravnim kamnom. Kadar je potrebno premostiti večjo višinsko razliko terena kot je 1,5 m se zgradi več podpornih zidov, vsak največ do dovoljene višine 1,50 m v zamiku najmanj enega metra. V primeru, da je ograja hkrati podporni zid ali škarpa skupna višina v najvišjem delu ne sme presegati 1,6 m. Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
Gradnja objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena do dopustne pozidanosti zemljiške parcele, ki pripada k stavbi, in sicer: 40 %.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti
Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je prikazana v grafičnem prikazu:
list št. 3.4.: Načrt zakoličbe.
Tlorisne dimenzije posameznega osnovnega stanovanjskega objekta so 8,00 m x 12,00 m.
Objektu se lahko prizidajo garaže ali nadstreški tlorisne dimenzije 4,0 m x 8,0 m.
Nad parkirišči se lahko postavijo nadstrešnice dimenzije 5,00 m x 5,00 m.
2. Višinski gabariti
Višinski gabariti: K+P+M.
Deli objekta kriti z ravno streho so klet in pritličje. Višina pritličja mora biti enako visoka za cel objekt in v istem nivoju.
Višina kapnega zidu je največ 1,20 m.
Gradnja kleti ni obvezna.
Višina nadstreškov do 3,00 m.
3. Absolutne kote terena:
+----------------+----------------------------+
|   ŠT. OBJEKTA  |       KOTA PRITLIČJA       |
|                |     m nadmorske višine     |
+----------------+----------------------------+
|        1       |           544.40           |
+----------------+----------------------------+
|        2       |           542.40           |
+----------------+----------------------------+
|        3       |           541.40           |
+----------------+----------------------------+
|        4       |           540,50           |
+----------------+----------------------------+
|        5       |           540,10           |
+----------------+----------------------------+
|        6       |           539,60           |
+----------------+----------------------------+
|        7       |           538,90           |
+----------------+----------------------------+
|        8       |           538,50           |
+----------------+----------------------------+
|        9       |           538,20           |
+----------------+----------------------------+
|       10       |           543,80           |
+----------------+----------------------------+
|       11       |           544,00           |
+----------------+----------------------------+
|       12       |           543,20           |
+----------------+----------------------------+
|       13       |           541,80           |
+----------------+----------------------------+
|       14       |           540,70           |
+----------------+----------------------------+
|       15       |           543,80           |
+----------------+----------------------------+
|       16       |           541,20           |
+----------------+----------------------------+
|       17       |           544,50           |
+----------------+----------------------------+
|       18       |           544,00           |
+----------------+----------------------------+
|       19       |           544,00           |
+----------------+----------------------------+
|       20       |           543,70           |
+----------------+----------------------------+
|       21       |           539,50           |
+----------------+----------------------------+
|       22       |           538,50           |
+----------------+----------------------------+
|       23       |           541,90           |
+----------------+----------------------------+
|       24       |           540,50           |
+----------------+----------------------------+
|       25       |           539,00           |
+----------------+----------------------------+
|       26       |           538,60           |
+----------------+----------------------------+
|       27       |           537,50           |
+----------------+----------------------------+
|       28       |           537,60           |
+----------------+----------------------------+
|       29       |           537,20           |
+----------------+----------------------------+
|       30       |           537,00           |
+----------------+----------------------------+
|       31       |           536,80           |
+----------------+----------------------------+
|       32       |           536,50           |
+----------------+----------------------------+
|       33       |           537,80           |
+----------------+----------------------------+
|       34       |           537,10           |
+----------------+----------------------------+
|       35       |           537,60           |
+----------------+----------------------------+
|       36       |           537,20           |
+----------------+----------------------------+
4. Regulacijski elementi
Vse stanovanjske stavbe morajo obvezno segati do gradbene linije.
Najmanjši odmik vseh objektov od meje zemljišča je 4,0 m. Najmanjši odmik objekta od dostopne ali zbirne ceste je 6,0 m. Manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m, enostavni objekti za lastne potrebe pa najmanj 1,5 metra.
Najmanjši odmik vseh stavb od cestnega telesa je 6,00 m. Nadstrešnice nad parkirnimi mesti ob cesti morajo biti odmaknjeni od cestnega telesa 0,50 m.
Ograje, podporni zidovi in škarpe se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče. Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj, podpornih zidov in škarp 0,5 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,0 m.
Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov:
list št.: 3.4: Načrt zakoličbe
list št.: 4.2.: Značilni prerezi.
13. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcelacije je prikazan na karti:
list št.: 3.3: Načrt parcelacije.
IV. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
14. člen
(etapnost gradnje)
Gradnja v območju OPPN bo potekala v več fazah.
Prva faza predstavlja obvezno izgradnjo zbirne ceste A ter dostopnih cest tako, da je omogočen krožni promet, in gradnjo komunalne, energetske in ostale infrastrukture v območju enot PE3 in PE4 v skladu z OPPN. Za zaključek prve faze se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
Druga faza predstavlja gradnjo objektov v območju enot PE3 in PE4 in jo lahko investitorji izvajajo neodvisno.
Na območju prostorske enote PE2 se gradnja lahko izvaja po dokončani prvi fazi, potekati pa mora v dveh etapah, in sicer:
– 1. etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
– 2. etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.
Na območju prostorske enote PE1 se gradnja lahko izvaja neodvisno od prve faze, ker se cesta B priključuje direktno na cesto Pod Jelovico, potekati pa mora v dveh etapah, in sicer:
– 1. etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
– 2. etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.
Ureditev zelenih površin – prostorska enota PE5 se izvede neodvisno od izvedbe ostalih faz.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
15. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Pred kakršnim koli posegom v zemeljske plasti je treba skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine izvesti predhodne arheološke raziskave.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
16. člen
(varstvo okolja in naravni viri)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo nadzemnih in podzemnih voda
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti. Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne sme poslabšati obstoječih odvodnih razmer na območju OPPN in na območju dolvodno od njega. Odvod zalednih voda se mora ustrezno urediti.
Obravnavano območje je del vodovarstvenega območja, za katerega je v pripravi Uredba o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov območja Občine Postojna in Občine Cerknica. Po sprejetju te uredbe bodo na vodovarstvenih območjih dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z določili uredbe.
Za vsako rabo vode (geosonde), ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico pred izdajo vodnega soglasja.
Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike. Meteorne vode iz teh površin morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla,
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje,
– Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč,
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena,
– Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
5. Odstranjevanje odpadkov
Na območje PE5 se umesti ekološki otok.
Posamezni individualni stanovanjski objekti organizirajo vsak svoje zbirno mesto za zbiranje ostanka odpadkov. Za te namene je potrebno predvideti plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki) v velikosti najmanj 1,5 m2. Plato ne sme biti oddaljen več kot 10 m od javne ceste.
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo. Ob cestah je prepovedano nameščati ali odlagati gradbeni in odpadni material.
Mesta za zbiranje odpadkov so prikazana na karti:
list št. 4.4.: Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav.
17. člen
(ohranjanje narave)
Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča, fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti Ministrstvu za okolje, Agenciji za varstvo okolja in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
Obstoječo vegetacijo na območju OPPN se ohranja, kjer je to mogoče.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi nesrečami.
2. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– odmike objektov od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
VIII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Motorni promet
Območje OPPN se prometno navezuje na lokalno cesto Pod Jelovico in na javno pot cesta skozi Staro vas. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvidene nove dostopne ceste.
2. Cestno omrežje
Notranje prometno omrežje je sestavljeno iz:
– dostopnih zbirnih cest: Pod Jelovico in cesta A,
– vzdolžne ceste: cesta B in cesta G,
– prečne ceste: cesta C, cesta D, cesta E in cesta F,
– krožna cesta: cesta H.
Vse ceste so namenjene dvosmernemu prometu.
Dostopne ceste
Dostopna cesta v območje nove zazidave je nadaljevanje ceste v Staro vas in ceste Pod Jelovico, ki poteka proti vzhodu do križišča s cesto A. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. Cesta Pod Jelovico je širine 6,00 m z dvostranskim pločnikom širine 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Glavna dostopna cesta v območje nove zazidave je cesta A in se navezuje na cesto Pod Jelovico. Poteka na zahodnem delu zazidave proti jugu do križišča s cesto F in cesto E. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. Cesta A je širine 6,00 m z dvostranskim pločnikom v širini 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Na dostopne ceste se priključujejo izvozi objektov nove zazidave.
Vzdolžne ceste
Vzdolžna cesta B se naveže na dostopno cesto Pod Jelovico s potekom proti jugu zazidave ter pokriva zahodni del zazidave. Je slepa ulica z urejenim obračališčem z elementi, ki omogočajo obračanje smetarskim in urgentnim vozilom. Nanjo se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Cesta B je širine 5,00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Vzdolžna cesta G se naveže na prečni cesti C in E, ter pokriva zahodni del nove in obstoječe zazidave. Nanjo se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Cesta je širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Prečne ceste
Prečna cesta D (zbirna cesta) se naveže na dostopno cesto A s potekom proti vzhodu zazidave z navezavo na obstoječo poljsko pot. S širitvijo zazidave proti vzhodu bo cesta dobila funkcijo dostopne zbirne krožne ceste. Nanjo se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Cesta D je širine 6,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
V liniji ceste D proti zahodu in obstoječi zazidavi poteka cesta C v širini 5,50 m, ki se na robu obstoječe zazidave priključi na obstoječo širino vaške poti. Cesta ima enostranski pločnik širine 1,50 m. Nanjo se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Vzporedno s cesto C in cesto D potekata cesti E in F. Cesta F je širine 5,00 m. Cesta E je širine 5,50 m in ima enostranski 1,50 m širok pločnik. Na cesti se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Krožna cesta
Krožna cesta H se naveže na dostopno cesto A in omogoča dostop do zazidave locirane med cesto A in dostopno Cesto v Staro vas. Nanjo se priključujejo izvozi objektov nove zazidave. Cesta je širine 5,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki. Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Križišča, priključki
Primarna križišča znotraj območja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopnih, vzdolžnih, krožnih in prečnih cest. Križišča ulic se zaradi nemotene manipulacije s smetarskimi vozili izvedejo z minimalnim priključnim radijem 7,00 m.
V območju obdelave so vsi priključki izvedeni za nemoteno manipulacijo z osebnim vozilom.
Kolesarski promet, peš promet
Na območju ni kolesarskih poti. Kolesarski promet se odvija na površinah za motorni promet.
Pločnik minimalne širine 1,50 m poteka dvostransko vzdolž ceste A. Cesta v Staro vas, cesta D, cesta C, cesta G, cesta E in cesta F imajo enostranski pločnik širine 1,50 m, ki je od vozišča ločen z dvignjenim betonskim robnikom.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem, ponikanje je urejeno preko lovilcev olj.
Mirujoči promet
Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer najmanj treh parkirnih mest v sklopu gradbene parcele objekta.
20. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošno
Novi objekti morajo biti priključeni na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi. V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti projektirani in locirani na posamezni gradbeni parceli oddaljeni min. 1 m od utrjene površine ceste ali vsaj 0,5 m od pločnikov.
2. Vodovod
Naselje Stara vas se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja mesta Postojna, ki se napaja iz sistemskega rezervoarja R-Sovič, preko raztežilnika (V=100M3, 587,50 m.n.v.).
Zgradi se javno vodovodno omrežje, ki se na severu območja OPPN, v cestišču ulice Pod Jelovico poveže na obstoječi vodovod PE HD DN125 mm. Predvidi se nov cevovod NL DN 125 mm, ki nadalje poteka vzhodno od območja (predvidi se cevovod NL DN 200 mm) in se krožno poveže (predvidi se vodovod NL DN 100 mm) na obratujoči vodovod PE HD DN 90 mm, katerega se rekonstruira v NL DN 100 mm.
Omrežje z večjim ali enakim premerom 80 mm bo izvedeno z NL (nodularne litine z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2) cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise.
Nad cevovodom mora biti 50 cm nad temenom vodovoda vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »pozor vodovod«.
Predviden vodovod se polaga na globino, ki ni manjša od 1,00 m, merjeno od kote dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Predviden vodovod mora biti povsod tam, kjer poteka pod cestno površino ustrezno zaščiten glede na vpliv statičnih in dinamičnih obremenitev v odnosu na komunalni vod. Zasutja pri prečkanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih Kovod-a Postojna d.o.o.
Pred obratovanjem vodovoda je potrebno izvršiti tlačni preizkus cevovoda po določilih standarda SIST EN 805 in dezinfekcijo cevovoda pod nadzorom pooblaščene organizacije, po določilih standarda SIST EN 805, navodila DVGW W 291.
Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s sledečimi pogoji:
– vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljišču lastnika stavbe,
– za vodovodne priključke, dimenzije do DN50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno zahtevano trdnostjo 10MPa, priključki enaki ali večji od DN80 pa morajo biti izdelani z nodularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščitni cevi PVC ali Pe cev (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do DN50 je DN+5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN6.
Dimenzije priključnih vodovodov se določi na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih v okviru standardnih dimenzij, ki pa ne smejo biti manjše od DN25. Obračunski vodomeri se vgradijo v vodomernih jaških, ki bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij maksimalno oddaljeni 20 m od linije javnega vodovoda.
Lahko se uporabijo tipski PVC jaški »Danwell« ali armirano betonski z vgrajenim kovinskim vodotesnim pokrovom dimenzije 600/600 mm z nosilnostjo največ 150 kN.
Koridorje varovalnega pasu javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki, je potrebno varovati kot nezazidljive s podzemnimi in nadzemnimi objekti in stavbami, prepovedano je postavljanje ograj, drogov, jaškov, kanalet, sajenje dreves,drugih trajnih nasadov in podobno, ki bi upravljavcu ovirale dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja vodovoda-kanalizacije.
3. Kanalizacijsko omrežje
Splošno
Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. Komunalne odpadne vode bodo z mrežo sekundarnih komunalnih kanalov priključene na obstoječi komunalni kanalizacijski zbiralnik b.c. 315 mm, ki poteka po zasebnih kmetijskih površinah, južno od obravnavane enote urejanja in se priključuje na čistilno napravo. Del objektov se bo priključeval na komunalni kanal, ki poteka zahodno od predvidene zazidave.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodila v posamezne sisteme ponikanja. Padavinske vode posamezne zazidave se bodo zbirale v sklopu posamezne parcele v zbiralnikih vode ali pa se bodo vodile v ponikanje.
Drenažnih in zalednih vod iz parcel ni dovoljeno priključiti v javni kanalizacijski sistem, namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.
V primeru, da padavinska in komunalna kanalizacija potekata v istem jarku, mora biti padavinski kanal nivojsko vgrajen nad kanalom za komunalne vode.
Načrtovana kanalizacija mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogoju za njegovo izvajanje, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode
Komunalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na obstoječo komunalno kanalizacijo, ki je vezana na ČN Stara vas. Kanalizacija poteka težnostno v vozišču ceste. Vsak objekt se priključi na kanalizacijo preko enega komunalnega priključka.
Minimalna začetna globina projektiranih javnih kanalov za komunalno odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz pritličja bližnjih stavb v gravitacijskem odvajanju z upoštevanjem najmanj 1,00 m nadkritja.
Direktno na javno kanalizacijo se lahko priključujejo le odpadne vode iz stavb, katerih tla so iznad kote zajezitvene višine, ki je praviloma definirana z višino terena na mestu priključka na javni kanal. Prostore in površine, ki ležijo izpod zajezitvenih višin je potrebno ustrezno proti zajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk ali namestitvijo internih črpališč.
Priključki odpadnih vod se zaključijo z zadnjim revizijskim jaškom, lociranim na robu posameznih investitorjevih parcel ter od tu, priključijo v predvideno javno kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih vod. Spoji priključkov na javno kanalizacijo se praviloma izvedejo v revizijskih jaških v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
Meteorne vode tlakovanih in strešnih površin
Meteorne vode z utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode z javnih parkirišč in garaž vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikov in peskolovov v meteorno kanalizacijo.
Separatorji morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. Meteorna kanalizacija poteka težnostno. Meteorne vode se vodi v sistem ponikanja. Odvod meteornih vod s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta.
Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.
Meteorne odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije in ponikanja na lokaciji posameznega objekta.
Cevi, revizijski jaški, cestni požiralniki in kanalete
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi.
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju kanalizacije in
elektro NN kabel                      1,00 m
elektro VN kabel                      1,00 m
telefonski kabel                      1,00 m
vodovod                               2,00 m
plinovod                              1,00 m
– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
elektro NN kabel                      0,30 m
elektro VN kabel                      0,30 m
telefonski kabel                      0,30 m
vodovod                               0,30 m
plin                                 0,30 m.
Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0,50 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0,20 m.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2,00 m in vertikalna manjša od 0,30 m, se vodovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2,00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 30 cm nad temenom cevi.
Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja med 45° in 90°.
Kolikor ni mogoče zagotoviti minimalnih odmikov se s strokovno službo upravljavcev posamezne infrastrukture določi ustrezen način izvedbe ter vzdrževanje.
Ponikovalnice in deponije s škodljivimi vodotopnimi substancami morajo biti od javnega vodovoda in kanalizacije ter njihovih priključkov oddaljene najmanj 5,00 m.
4. Elektroenergetsko omrežje
Potrebno je zgraditi skupinski nizkonapetostni podzemni vod od obstoječe transformatorske postaje SN/NN z oznako TN 559 Stara vas1.
Obstoječo TP Stara vas1 je potrebno preurediti tako, da bo mogoč priklop novih odjemalcev. Za napajanje novih odjemalcev – objektov na območju urejanja se predvidi izgradnja novega NN omrežja od obstoječe TP Stara vas 1 vzdolž celotnega novega naselja.
Trasa NN kabelske kanalizacije poteka znotraj območja OPPN v predvidenih cestah in pločnikih in mora biti usklajena z ostalo infrastrukturo.
Za napajanje novo predvidenih objektov so predvidene vozliščne in priključne merilne omarice, ki morajo biti nameščene na stalno dostopnih mestih. Vozliščne in priključno merilne omarice posameznih objektov bodo napajane iz obstoječe TP Stara vas.
Na vseh mestih lomljena trase pred vozliščnimi in priključno merilnimi omaricami so predvideni tipski betonski jaški z LTŽ pokrovi.
Traso NN je potrebno izvesti z ustreznimi tipiziranimi zemeljskimi kabli. V samem naselju je za potrebe oskrbe objektov z električno energijo potrebno izvesti NN razvode v kabelskih kanalizacijskih ceveh stigmafleks fi 110 mm in stigmafleks fi 63 mm. Uporabi se prefabricirane jaške dimenzij 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m.
Za izvedbo NNO je predviden uvlek kabla NAYY 4x150+2,5 mm2 v cev stigmafleks fi 110 mm od obstoječe TP do glavne vozliščne omare. Razvod do ostalih PMO za posamezne objekte oziroma skupine objektov se predvidi uvlek kabla NAYY 4x70+2,5 mm2 in NAYY 4x35+2,5 mm2 v cev stigmafleks fi 110 mm. Za izvedbo javne razsvetljave se uporabi cev stigmafleks fi 63 mm. Cev se uvede in odvede iz temelja kandelabra, prav tako cev uvedemo tudi v jaške. Cevne povezave med priključno merilnimi omaricami (PMO) in bližnjimi jaški bodo izdelane s štirimi cevmi stigmafleks fi 110 mm.
Ozemljitev trase kablovoda
Po celotni trasi kablovoda je predvidena na globini ca. 45 cm postavitev ozemljitvenega traku, valjanca Fe/Zn 25/4 mm. Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki jo nameravana gradnja zajema.
Tehnični pogoji
Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na območju OPPN.
Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za dela v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
Vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na elektroenergetskih napravah je izvajalec dolžan odpraviti na lastne stroške.
Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo se bo izvajal na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4kV – 2 m.
Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih ali načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 z dne 13. 12. 2010).
Do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
Rekonstrukcija DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas
Za potrebe gradnje na območju prostorske enote PE 1 je potrebna rekonstrukcija DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas. Pod delom obstoječega daljnovoda DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas, je predvidena zidava stanovanjskih hiš. Z omenjeno pozidavo bo investitor posegal v varovalni pas omenjenega daljnovoda.
Glede na dejstvo da je na območju Stare vasi že zgrajena kabelska kanalizacija za potrebe pokablitve daljnovoda DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas, je smiselno da se del daljnovoda DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas pokabli.
Daljnovod DV 20 kV odcep Primorje–Stara vas se v delu med TP Stara vas 1 in med TP Primorje–Stara vas demontira. Obstoječo vrv Al/Fe 25/4 mm2 vseh treh faznih vodnikov se demontira, odstrani se 5 stojnih mest (št. 3, 4, 5, 6 in 7).
Na TP Stara vas 1, je potrebno obstoječo vrv Al/Fe 25/4 mm2, v smeri TP Stara vas zatezno vpeti na zgornjo Fe konzolo z izolatorji 3 x 3 x U 120 BS, električno povezavo na SN podnožje varovalk pa se izvede z vrvjo preko obstoječih podpornih izolatorjev 3 x D20.
5. Javna razsvetljava – JR
Urediti je potrebno JR s primernimi kandelaberskimi svetilkami katere bodo razmeščene v samem naselju ob poteh v enakomernih razdaljah cca 25 metrov.
Drogovi morajo biti kovinski vroče cinkani z minimalno debelino nanosa cinka 100 um – proizvod mora zaradi izgleda in kvalitete biti tipski kot sestavni del celotne svetilke. Predvidijo se stikalni bloki (omarice), ki morajo biti prostostoječe izvedbe. Material za omarico je armirani poliester.
Svetilke in omarice morajo imeti zaščito proti brizgajoči vodi.
Svetilke se napajajo z napetostjo 230 V in so opremljene z visokotlačnimi sijalkami HST-70W. Svetilke so izdelane v zaščitni stopnji IP65. Pri montaži je potrebno paziti, da zaradi malomarne montaže ne poslabšamo razreda mehanske stopnje zaščite.
Merilno-krmilni del javne razsvetljave se izvede v prostostoječi krmilno-napajalni omarici ob obstoječi trafo-postaji oziroma v skladu z dogovorom in pogoji »ELEKTRO PRIMORSKA«.
Kabelska trasa poteka po trasi ob poti vzporedno z ostalimi vodi. Do posameznih svetilk se kabelska kanalizacija izvede tako, da se izkoplje jarek v katerega se položijo rebraste fleksibilne zaščitne cevi PC-E Ø 63 mm in v njih položi elektroenergetski kabel. Vkopna globina kabla znaša minimalno 0,7 m, oziroma 1,0 m pod cestno površino od zgornje površine tal. Za zaščitno ozemljitev se uporabi pocinkani jekleni trak (FeZn 25x4 mm), ki je pokončno položen v zemljo na globini najmanj 0,5 m vzdolž celotne kabelske trase in je spojen z drogovi svetilk. Vzdolž celotne trase se na globini cca 0,3 m ohlapno položita dva opozorilna plastična trakova rdeče barve.
6. Telekomunikacijsko omrežje
Za predvideno območje se izvede obstoječa širitev komunalne infrastrukture – sistem optičnih TK priključkov posameznih objektov. Priključna točka je obstoječ komunikacijski jašek v katerem se nahajajo prosta optična vlakna. V ta namen se izvede ustrezne dovodne TK omarice in ustrezni cevni dovod. Uvlačenje vodnikov se izvede v polnostenske PE cevi fino ožlebljena notranja stena, ki omogoča lažje drsenje, ter prepreči uvijanje vodnika v cevi katere omogočajo fleksibilno zasnovo telekomunikacijskega omrežja z optičnimi kabli in večjo obratovalno zanesljivost.
V celotni trasi kabelske kanalizacije se položijo alkaten cevi 2×50 mm oziroma Ø 110 mm, razen pri prebojih, kjer se te uvlečejo v zaščitne cevi. V novi kabelski kanalizaciji so predvideni betonski kabelski jaški premera najmanj 600 mm z litoželeznimi pokrovi v bankinah in na asfaltnih površinah.
Optični kabel
Načrtovano kabelsko omrežje se projektira za digitalne sisteme srednjih prenosnih hitrosti. Za prenosni medij se izbere optični kabel, in to brez kovinskih elementov, za izločitev vseh možnih zunanjih vplivov.
Izgradnja KKS – kanalizacije s PVC-cevmi
Projektirana kabelska kanalizacija bo izgrajena po Navodilih za graditev kabelske kanalizacije s plastičnimi cevmi iz leta 1973 (glej PTT vestnik št. 6/73). Opozoriti je treba na pravilno lepljenje ali tesnjenje cevi na spojih ter izvedbo uvodov cevi v kabelske jaške.
Kabelski jaški
Jaški se izvedejo na vsakem križanju optične kanalizacije. Maksimalna razdalja med jaški je 1,50 m. Jašek tipa 1 je izdelan iz BC Ø 80 cm in globine 100 cm, jašek tipa 2 je izdelan iz BC Ø 100 cm, globine 150 cm in je primeren za izvedbo spojke ter se izvede na stičišču linij in na začetku ter koncu linije v posamezni ulici. Jašek tipa 3 je AB izvedbe, notranje dimenzije jaška so 120 cm x 120 cm in globine 150 cm.
Jašek se izvede na stičišču več kot 4 linij in na klasični kanalizaciji. Jašek tipa 4 se izvede kot prehodni jašek pri priključkih objektov. Izdelan je iz BC Ø 60 cm ali betonskih 50/50 cm globine 50 cm. Za potrebne odcepe in prehode se uporabijo na projektirani kabelski kanalizaciji betonske prehodne cevi premera 600 mm z betoniranim dnom in litoželeznim pokrovom nazivne obremenitve 25 t.
7. Odpadki
Za vse predvidene objekte so predvideni platoji velikosti min 1,50 m2 za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki in embalaža) ter mešanih odpadkov.
Na območju je ob cesti A locirana javna zbiralnica ločenih frakcij z betonskim platojem velikosti 2,5 m x 6,0 m.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
21. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Za vse tlorisne gabarite predvidenih osnovnih stanovanjskih objektov ter garaže ali nadstreške so določena dopustna odstopanja ±10 % ob upoštevanju predpisanih odmikov. Pri tem velja, da se ohranja razmerje med stranicami osnovnega objekta. Garaža oziroma nadstrešek ob objektu mora biti enake širine kot osnovni objekt.
Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja ±50 cm.
Odstopanja glede parcelacije
Pred izvedbo nove parcelacije zemljišč na območju OPPN je potrebno meje obstoječih zemljiških parcel ugotoviti v mejno ugotovitvenem postopku.
22. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pred pričetkom gradnje je investitor dolžan najprej urediti cestno povezavo do Ceste pod Jelovico (cesta A) z dostopnimi cestami, tako da je možen krožni promet. Po tej cestni povezavi mora potekati promet z gradbeno mehanizacijo in tovornimi vozili v času gradnje infrastrukture in objektov na območju OPPN. Pogoj ureditve ceste A in dostopnih cest, ki omogočajo krožni promet, bo sestavni del urbanistične pogodbe oziroma se določi v projektnih pogojih. Za morebitno nastalo škodo, zaradi prometa v času gradnje infrastrukture, se bremeni investitorja, kar se prav tako določi v urbanistični pogodbi.
X. KONČNE DOLOČBE
23. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti objektov. V veljavi ostanejo določila glede dovoljenih odtenkov barv fasad, gradnje podpornih zidov in frčad, višine, vrste in oblikovanja ograj.
24. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na Občini Postojna in Upravni enoti Postojna.
25. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2011
Postojna, dne 11. decembra 2012
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.