Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2012 z dne 12. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2012 z dne 12. 10. 2012

Kazalo

3022. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno, stran 7742.

Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB1 in 97/10), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1), 6. in 14. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) ter 19. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 12. redni dne 26. 9. 2012 sprejel
O D L O K
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
(2) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči na osnovi veljavne zakonodaje in podzakonskih predpisov ter direktiv EU.
(3) Sistem varstva obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
(1) Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Mokronog - Trebelno (v nadaljevanju: občina) so:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč
– preprečevanje naravnih in drugih nesreč
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje
– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita)
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov
– reševanje in pomoč
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje
– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče
– druge naloge v skladu z zakonodajo.
(2) Ta odlok o organiziranju ter delovanju zaščite in reševanja v občini ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: varstva v občini) .
3. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
4. člen
Zaščita, reševanje in pomoč v občini se izvaja v skladu z načeli varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določa zakon.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
5. člen
(1) Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
(2) Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakona.
6. člen
(1) Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalogah zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
(4) Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.
7. člen
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.
III. PRISTOJNOSTI OBČINE
8. člen
(1) Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
(2) V občinski pristojnosti je
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom;
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
9. člen
Občina sprejme svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom.
10. člen
(1) Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
(2) Ocene ogroženosti za območje občine izdela občinska uprava.
11. člen
(1) Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
(2) Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
12. člen
(1) Načrte zaščite in reševanja v občini izdela občinska uprava.
(2) Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
(3) Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti.
(4) Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.
13. člen
Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
14. člen
(1) Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja kot enoten sistem, v katerega so vključeni centri za obveščanje, enote in sile zaščite in reševanje, občani, gospodarske družbe in zavodi in vsi, ki razpolagajo s podatki pomembnimi za zaščito, reševanje in pomoč. Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
(2) Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. ZAŠČITNI UKREPI
15. člen
Zaščitni ukrepi, ki se izvajajo v občini so:
– prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi,
– evakuacija,
– sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev,
– radiološka, kemijska in biološka zaščita,
– zaklanjanje,
– zaščita kulturne dediščine,
– sanacija.
16. člen
Ukrepi, našteti v 15. členu, obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne, in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
– aktivnosti za odpravo posledic.
17. člen
(1) Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(2) Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
18. člen
(1) Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
(2) Evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije.
(3) Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa.
(4) Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.
(5) Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji daje nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo.
19. člen
(1) Občina je dolžna v skladu zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
(2) Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
20. člen
(1) Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.
(2) Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
21. člen
(1) Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v občini morajo graditi zaklonišča osnovne zaščite in zaklonilniki v skladu s standardi, ki jih določajo zakonski in podzakonski akti.
(2) Gradnja, vzdrževanje in uporaba zaklonišč se financira v skladu z določili zakona.
22. člen
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in ustreznega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo kulturno vrednost.
23. člen
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine (glede na geografske, vremenske in druge razmere) ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
(2) V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana. V času razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
24. člen
(1) Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih nesreč na njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
(2) Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina in lahko, če se izkaže potreba, v ta namen ustanovi svetovalno službo.
(3) Prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državljani morajo zagotoviti sredstva in opremo za osebno in skupno zaščito, kot to določi Vlada Republike Slovenije.
25. člen
(1) V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja štab za Civilno zaščito, poverjenik, vodja intervencije gasilske ali druge enote, ki izvaja zaščito, reševanje in pomoč na prizadetem območju.
V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo, štab za Civilno zaščito ali poverjenik za Civilno zaščito.
(2) Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito;
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
1. Naloge in organizacija
26. člen
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega:
– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah in jezerih,
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
– reševanje na vodi in iz vode,
– izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
27. člen
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– enote in službe Civilne zaščite,
– policija,
– Slovenska vojska v skladu z zakonom.
28. člen
(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo na podlagi sklepa župana in pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka župan določi zlasti:
– vsebino, obseg in način opravljanja nalog oziroma javne službe,
– začetek izvajanja nalog oziroma javne službe,
– finančna sredstva, ki jih zagotavlja lokalna skupnost za opravljanje nalog oziroma javne službe,
– finančna sredstva za plačevanje prispevkov za pravice v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu z zakonom,
– nadzor nad opravljanjem nalog oziroma javne službe.
(3) Obseg in način opravljanja nalog oziroma javne službe se določita v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih določi vlada.
(4) Kadar se ugotovi, da enote, službe ali druge operativne sestave društva ali druge nevladne organizacije iz prvega odstavka tega člena ne opravljajo nalog oziroma javne službe v skladu s predpisi in odločitvijo župana, ji ta določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, se ji opravljanje nalog oziroma javne službe omeji ali odpove.
(5) Ne glede na določbe tega člena lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
29. člen
(1) Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba.
(2) Izvajanje gasilske javne službe je urejeno s posebnim odlokom.
30. člen
(1) Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Občina zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki jih določi za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost. Z izvajalci župan podpiše pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(4) Na podlagi pogodb iz drugega odstavka tega člena lahko občina za vzdrževanje potrebne pripravljenosti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja brezplačno zaščitno in reševalno opremo ter orodja, ki jih le ti morajo vzdrževati, odsvojijo pa jo lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo.
31. člen
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z izvajalci iz 29. in 30. člena tega odloka ali so njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in sicer:
– tehnično-reševalne enote,
– enote za prvo veterinarsko pomoč,
– enote in službe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito,
– enote za prvo pomoč,
– enote za uporabo zaklonišč,
– službe za podporo,
– druge enote in službe glede na ocene ogroženosti.
(2) Občina organizira enote in službe iz prvega odstavka tega člena v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v skladu z načrti zaščite in reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij župan sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.
32. člen
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.
2. Aktiviranje
33. člen
O aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik Civilne zaščite občine.
3. Vodenje sil
34. člen
(1) Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
(2) Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine, štab Civilne zaščite občine, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.
(3) Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Vsak poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti osebo, ki ga nadomešča.
(5) Vsak poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen.
(6) Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.
35. člen
(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi.
(2) Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
36. člen
(1) Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah;
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč;
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite;
– sodeluje pri pripravi programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– spremlja nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga ukrepe za zaščito;
– vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči;
– daje mnenja in predloge za odpravo posledic nesreč;
– javno predstavi načrte zaščite in reševanja.
(2) Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči določi vodjo intervencije.
(3) Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku za Civilno zaščito. Poverjeniki civilne zaščite so odgovorni poveljniku civilne zaščite občine. Poveljniki Civilne zaščite in poverjeniki Civilne zaščite v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji so za svoje delo odgovorni organu upravljanja.
37. člen
Če je za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz sosednje občine, lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije zaprosi za takšno pomoč. Za pomoč zaprosi preko Regijskega centra za obveščanje.
4. Prostovoljna gasilska društva oziroma Gasilske enote in Gasilska zveza
38. člen
Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna služba. Izvajanje gasilske javne službe je urejeno s splošnim aktom občine.
39. člen
(1) Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter reševanje ljudi izvajajo Gasilske enote (v nadaljnjem besedilu: GE) Prostovoljnih gasilskih društev (v nadaljnjem besedilu: PGD) in Gasilska zveza.
(2) Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajema vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, opravlja strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Občina jim zagotavlja sredstva, skladno z lastnim načrtom varstva pred požarom in Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč Medsebojne obveznosti so podrobno navedene v tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.
40. člen
GE PGD in gasilska zveza pripravljajo predloge letnega programa varstva pred požarom, ki zajema:
– letni načrt dela;
– finančni načrt;
– nabavo opreme in investicijsko nabavo gasilsko tehnične opreme ter druga vlaganja;
– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov;
– izobraževanje in usposabljanje prostovoljnih operativnih gasilcev;
– zavarovanje prostovoljnih gasilcev.
41. člen
GE PGD in Gasilska zveza lahko opravljajo svojo dejavnost tudi izven območja občine (sosednjih občinah), pod pogojem, da se občina, v kateri bodo GE PGD in Gasilska zveza opravljali svojo dejavnost, obveže kriti stroške intervencij po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan občine oziroma v skladu z Dogovorom o medsebojnem sodelovanju.
42. člen
(1) Pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo z gasilsko zvezo GE PGD (članice zveze). GE PGD so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, razvrščena po kategorijah in skladno s tem, prilagojena kadrovska sestava in njihova tehnična opremljenost.
Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi sprejetih navodil predsedstva Gasilske zveze Slovenije.
(2) Teritorialne GE PGD posameznih kategorij morajo glede na število gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu alarmiranja GE PGD v občini: Regijski center za obveščanje (ReCO), gasilske organizacije in pristojne službe.
(3) O medsebojnem sodelovanju PGD z Gasilsko zvezo se sklene posebna pogodba.
43. člen
GE PGD, ki opravljajo gasilsko službo na območju občine, morajo zagotoviti izvoz (odhod) enote v času:
– osrednja gasilska enota                           5 minut,
– gasilske enote II. kategorije                    10 minut,
– gasilske enote I. kategorije                     15 minut.
44. člen
Dejavnost PGD in gasilske zveze se financira iz občinskega proračuna občine, kar se opredeli s tripartitno pogodbo in aneksom k pogodbi za tekoče leto.
45. člen
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan, ki ob ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivost, v hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame. Župan nadzoruje tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega proračuna.
5. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
46. člen
(1) Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko sklene občina pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč in drugo.
6. Društva in druge nevladne organizacije
47. člen
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
– enota za vzpostavljanje zvez (radioamaterji);
– enota za iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov);
– Rdeči križ Slovenije – krajevne organizacije;
– Karitas – krajevne organizacije;
(2) V posebnih primerih se vključuje za opravljanje nalog Lovska družina, katera ima lovišča (lovske revirje) na območju občine.
(3) Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
48. člen
Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, zavarovanju operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z ustreznimi pogodbami.
Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja župan.
7. Priznanja in nagrade
49. člen
(1) Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v občini podeljujejo priznanja in nagrade za:
– prispevke pri preprečevanju nevarnosti,
– prispevke pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
– hrabra dejanja,
– izume in inovacije,
– dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu,
– dosežke pri izobraževanju in usposabljanju,
– življenjsko delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Priznanja iz prejšnjega odstavka predpisuje župan.
IX. UPRAVLJANJE IN VODENJE
50. člen
Občinski svet:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi način izvajanja javne gasilske službe,
– sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
51. člen
(1) Župan:
– ureja sistem zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– skrbi za izdelavo osnutkov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
– določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– določa izvajalce javne gasilske službe,
– določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim organom in službam,
– sklepa o ustanovitvi in imenuje organe vodenja Civilne zaščite,
– sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom,
– dodeljuje priznanja in nagrade za dosežke na področju zaščite in reševanja v občini,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
(2) Za operativno- strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine in štab Civilne zaščite.
(3) Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu, regijskemu poveljniku Civilne zaščite pa za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
(4) Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine, Občinski štab Civilne zaščite in poverjenike Civilne zaščite.
52. člen
(1) Poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
(3) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
(4) Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
(5) O odločitvah poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
(6) Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča župan.
53. člen
(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira Občinski štab Civilne zaščite.
(2) Delo štaba vodi Poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Občinski štab za Civilno zaščito ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
54. člen
(1) V občini se imenujejo poverjeniki Civilne zaščite za naselja.
(2) Poverjeniki za Civilno zaščito se imenujejo v večjih stanovanjskih stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Predlagajo in imenujejo jih upravljavci in lastniki stavb ter vodstva v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.
(3) Poverjeniki za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju.
55. člen
(1) Občinska uprava opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– izdela predlog občinskega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju z občinskim štabom civilne zaščite,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– zagotavlja pogoje za organiziranje, opremljanje in usposabljanje občinskih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, Štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč.
(2) Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
X. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
56. člen
Občina organizira usposabljanje občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov kot neobvezne oblike usposabljanja.
57. člen
(1) Občina izvaja uvajalno in temeljno usposabljanje ter dopolnilno usposabljanje pripadnikov enot in služb Civilne zaščite v skladu z letnim načrtom usposabljanja enot in služb Civilne zaščite, ki ga sprejme Občinski štab za Civilno zaščito občine in v skladu s programi uvajalnega in temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja pripadnikov enot in služb Civilne zaščite.
(2) V skladu s programi morajo usposabljanje izvajati tudi izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči po pogodbi.
XI. FINANCIRANJE
58. člen
(1) Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna občine;
– iz proračuna Republike Slovenije;
– iz zavarovalnin;
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij;
– iz prostovoljnih prispevkov;
– iz drugih virov.
(2) Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu.
59. člen
Programi sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi predpisov in aktov občine za to področje.
Višino sredstev določi občinski svet občine z njegovim proračunom. Poleg proračunskih sredstev se sistem financira tudi iz združenih sredstev lokalnih skupnosti, iz sredstev gospodarskih družb, namenskih sredstev požarnega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne pomoči in iz drugih virov.
XII. NADZOR IN INŠPEKCIJA
60. člen
(1) Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi zakonov in predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja občinska inšpekcija nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v občini.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
61. člen
(1) Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(2) V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.
62. člen
Za ostale prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.
63. člen
(1) Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (rezerve) .
(2) Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab civilne zaščite občine. Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
65. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0006/2012
Mokronog, dne 26. septembra 2012
Župan
Občine Mokronog - Trebelno
Anton Maver l.r.