Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2010 z dne 4. 5. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2010 z dne 4. 5. 2010

Kazalo

1741. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih, stran 5051.

Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik določa meroslovne in z njim povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih za hranjenje tekočin (v nadaljnjem besedilu: AMN), način označevanja, načine in postopke ugotavljanja skladnosti, postopke overitev ter rok redne overitve.
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se proizvajajo oziroma dajejo v promet v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven zavarovanja javnega interesa.
(3) Postopki v zvezi z izvajanjem nadzora nad proizvodi iz prejšnjega odstavka, morajo biti v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
(4) V postopkih iz tega pravilnika se lahko delno ali v celoti sprejmejo in priznajo tudi certifikati in preskusna poročila, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30).
2. člen
(1) AMN se uporablja za merjenje višine nivoja tekočine v nepremičnem rezervoarju.
(2) Višina nivoja tekočine se uporablja skupaj s kalibracijsko tabelo rezervoarja za določanje vsebovane, prejete ali izdane količine tekočine v nepremičnem rezervoarju.
3. člen
(1) Šteje se, da AMN, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 85 -1 & 2 (2008) Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 85), izpolnjuje tudi meroslovne in tehnične zahteve tega pravilnika, ki so določene v II. in III. poglavju tega pravilnika.
(2) Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).
(3) Mednarodno priporočilo OIML R 85 je v angleškem jeziku dosegljivo na spletnih straneh OIML.
(4) Sklicevanje na vodilo WELMEC 7.2 za obravnavanje programske opreme (Software guide) izhaja iz članstva Urada Republike Slovenije za meroslovje v Evropskem združenju za zakonsko meroslovje (WELMEC – European Cooperation in Legal Metrology).
(5) Vodilo WELMEC 7.2 za obravnavanje programske opreme (Software guide) je v angleškem jeziku dosegljivo na spletnih straneh WELMEC.
4. člen
(1) Izrazi, ki so uporabljeni v tem pravilniku pomenijo:
»Višina nivoja tekočine« je razdalja med gladino tekočine in spodnjo referenčno točko, ki poteka po merilni osi;
»Senzor AMN« je element, ki zazna gladino tekočine ter izračuna njeno višino;
»Merilna odprtina« je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;
»Merilna os« je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je potrebno upoštevati nagnjenost rezervoarja;
»Spodnja referenčna plošča« je vodoravna plošča na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;
»Spodnja referenčna točka« je presečišče med merilno osjo in zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali dna rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);
»Zgornja referenčna točka« je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;
»Prazni prostor«je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;
»Referenčna višina AMN« je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi.
(2) Prikaz merila in ostali izrazi so podrobneje določeni v poglavju »Terminology« mednarodnega priporočila OIML R 85.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
5. člen
AMN mora biti zasnovan in izdelan tako, da njegovi pogreški ne presežejo največjih dopustnih pogreškov (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri naslednjih naznačenih obratovalnih pogojih:
– temperatura okolice: od –10 °C do +40 °C,
– relativna vlažnost: do 93%,
– v primeru izmenične napajalne napetosti: od 85% nazivne napetosti U(nom) do 110% nazivne napetosti U(nom),
– v primeru enosmerne napajalne napetosti: kot jo določi proizvajalec,
– najnižji in najvišji tlak v rezervoarju: kot ga določi proizvajalec,
– vrsta in lastnosti tekočine in medija nad njo: kot jih določi proizvajalec,
– najmanjša in največja dopustna gostota tekočine in medija nad njo: kot jo določi proizvajalec ter
– najnižja in najvišja temperatura tekočine in medija nad njo: kot jo določi proizvajalec.
6. člen
(1) AMN mora prikazovati višino nivoja tekočine in praznega prostora nad nivojem tekočine v dovoljenih dolžinskih enotah mednarodnega sistema merskih enot SI.
(2) Prikaz podatkov, ki niso predmet meroslovnega nadzora, je dovoljen le v primeru, če te podatke ni mogoče zamenjati z meroslovnimi podatki.
7. člen
(1) Pogrešek AMN pred vgradnjo se določi s preskušanjem pri nadzorovanih pogojih. Pogrešek AMN po vgradnji se določi s primerjavo odčitkov AMN in referenčne meritve nivoja tekočine.
(2) NDP ustreznih kazanj AMN pri naznačenih obratovalnih pogojih:
– pred vgradnjo: ± 1 mm in
– po vgradnji in med uporabo: ± 4 mm.
(3) NDP AMN pred vgradnjo se nanaša na sam AMN. Uporablja se v postopku odobritve tipa in prvi stopnji prve overitve.
(4) NDP AMN po vgradnji se nanaša na AMN po vgradnji na rezervoar – med uporabo. Uporablja se v postopku druge stopnje prve overitve, pri rednih in izrednih overitvah ter pri nadzoru AMN v uporabi.
8. člen
Ločljivost samega AMN mora biti taka, da so meritve nivoja tekočine v vseh primerih znotraj 1 mm.
9. člen
Pogrešek histereze AMN pri spremembi smeri gibanja nivoja tekočine ne sme biti večji od 1 mm.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
10. člen
V primeru analognega kazanja razdalja med sosednima delilnima črticama na skali ne sme biti manjša od 1 mm.
11. člen
(1) AMN mora na prikazovalniku prikazovati višino nivoja tekočine v nepremičnem rezervoarju.
(2) Prikazovalnik lahko na zahtevo tudi prikaže tudi druge podatke, vendar se mora samodejno vrniti v način prikaza višine nivoja tekočine v nepremičnem rezervoarju.
(3) Rezultati meritev morajo preprosto dostopni in čitljivi v pogojih normalne uporabe.
(4) AMN mora biti opremljen z vsaj enim vgrajenim ali z vsaj enim oddaljenim prikazovalnikov.
(5) Na oddaljenih prikazovalnikih mora biti jasno prepoznavno kateremu AMN pripadajo.
(6) Razlika prikazane izmerjene višine nivoja tekočine na dveh poljubnih prikazovalnikih ne sme biti večja od 1 mm pri stabilnem nivoju tekočine.
12. člen
(1) AMN mora biti vgrajen tako, da omogoča izvedbo postopkov prve overitve, redne in izredne overitve, ko je rezervoar v uporabi.
(2) AMN mora biti vgrajen tako, da tokovi, valovanje, pena, kondenzacija, gretja, veter ali drugi vplivi, nimajo učinka na njegovo delovanje.
(3) AMN mora biti vgrajen v rezervoar tako, da spremembe referenčne višine zaradi sprememb na konstrukciji rezervoarja (plašč, dno, streha, merilna cev) ostanejo znotraj največjega dopustnega pogreška za vgrajene AMN.
(4) AMN mora biti vgrajen v bližini merilne odprtine rezervoarja.
13. člen
(1) Vsi sestavni deli in nastavitve AMN, ki imajo vpliv na meroslovne lastnosti merila, morajo biti ustrezno zaščiteni pred spremembami.
(2) Za ustrezno se šteje zaščita, ki omogoča enostavno prepoznavanje spremembe sestavnih delov ali nastavitev iz prvega odstavka.
14. člen
(1) AMN mora biti zasnovan tako, da ko je izpostavljen motnjam:
– ne pride do pomembnejše napake ali
– da je v primeru pomembnejše napake AMN sposoben pomembnejšo napako prepoznati in se na njo odzvati.
(2) Vrste motenj so podane v poglavju 7.8.2. OIML R85.
(3) Pomembnejša napaka je tista napaka pri delovanju AMN, ki je po vrednosti večja kot NDP, kot je določen v 7. členu.
IV. NAPISI IN OZNAKE
15. člen
(1) Na AMN morajo biti čitljivo in neizbrisljivo navedeni naslednji podatki:
– naziv proizvajalca ali blagovne znamke,
– tip merila,
– serijska številka in leto izdelave,
– uradno oznako odobritve tipa,
– identifikacijsko oznako rezervoarja, v katerega je vgrajen AMN,
– referenčno višino AMN in
– merilno območje.
(2) Dodatni prikazovalniki morajo biti opremljeni z naslednjimi podatki:
– uradno oznako odobritve tipa in
– identifikacijsko oznako rezervoarja, v katerega je vgrajen AMN.
(3) AMN mora imeti viden in lahko dosegljiv prostor za nameščanje overitvenih oznak.
(4) AMN mora omogočiti namestitev zaščitnih oznak na vse sestavne dele, ki omogočajo dostop do meroslovno pomembnih nastavitev.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
16. člen
(1) Za AMN je obvezna odobritev tipa ali neposredna overitev posamičnega merila. Odobritvi tipa sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom (zagotavljanje kakovosti proizvodnje).
(2) Določila pravilnika glede postopka odobritve tipa se smiselno uporabljajo tudi za postopek neposredne overitve posamičnega merila.
(3) Določila pravilnika glede postopka prve overitve se smiselno uporabljajo tudi za postopek izjave o skladnosti z odobrenim tipom.
17. člen
(1) V postopku odobritve tipa se identificirajo glavni sestavni deli in nastavitve merila, ki imajo vpliv na meroslovne lastnosti merila. Med glavne sestavne dele merila se prišteva tudi programska oprema, ki krmili delovanje merila.
(2) Programska oprema se preskuša v skladu z vodilom WELMEC 7.2 za obravnavanje programske opreme (Software guide). Za AMN se uporablja razred tveganja C.
18. člen
(1) Referenčni pogoji pri katerih se izvaja preskušanje AMN v laboratoriju, razen za parameter, ki se preskuša, so sledeči:
– temperatura: 20 °C ± 5 °C,
– relativna vlažnost: < 85%,
– enosmerna napetost: manj kot ±10% spremembe kot jo določa proizvajalec AMN,
– izmenična napetost: nazivna napetost U(nom) ± 1% in
– frekvenca izmenične napetosti: nazivna frekvenca f(nom) ± 0,5%.
(2) AMN se preskuša pri atmosferskem tlaku.
19. člen
(1) V postopku odobritve tipa se izvedejo pregledi in preskusi, s katerimi se preveri izpolnjevanje zahtev iz II., III. in IV. poglavja tega pravilnika.
(2) Preskuse pri referenčnih pogojih, preskuse vplivnih večin in preskuse z motnjami se izvede, kot je določeno v poglavju 8.1 OIML R 85.
20. člen
Prva overitev AMN se izvede v dveh stopnjah:
– pred vgradnjo AMN in
– po vgradnji AMN.
21. člen
(1) V postopku pred vgradnjo AMN se izvedejo pregledi in preskusi s katerimi se v okviru referenčnih pogojev preveri skladnost AMN z odobrenim tipom in izpolnjevanje zahtev 7., 8. in 9. člena tega pravilnika.
(2) Na AMN se namestijo zaščitne oznake.
(3) Preskusni postopek je določen v poglavju 8.2.1 OIML R85.
22. člen
(1) V postopku po vgradnji AMN se preveri izpolnjevanje zahtev 7., 8. in 9. člena tega pravilnika.
(2) Na AMN se namestijo overitvene oznake in po potrebi tudi zaščitne oznake.
(3) Preskusni postopek je določen v poglavju 8.2.2 OIML R85.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
23. člen
(1) Rok za redno overitev AMN je 2 leti.
(2) V postopku overitve se preveri izpolnjevanje zahtev 7., 11. in 12. člena tega pravilnika.
(3) Na AMN se namestijo overitvene oznake in po potrebi tudi zaščitne oznake.
(4) Preskusni postopek je določen v poglavju 8.4 OIML R85.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
24. člen
(1) AMN, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi Pravilnika o metroloških pogojih za avtomatična merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list SFRJ, št. 76/90), se smejo dati v prvo overitev, promet in uporabo po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila vendar najdlje do 31. decembra 2010.
(2) AMN, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list RS, št. 27/02) se smejo dati v prvo overitev, promet in uporabo po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa.
(3) AMN, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi in imajo veljavno prvo overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list RS, št. 27/02) ali Pravilnika o metroloških pogojih za avtomatična merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list SFRJ, št. 76/90), se lahko dajejo še naprej v overitev, če izpolnjujejo zahteve glede NDP, predpisanih s tem pravilnikom.
25. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list RS, št. 27/02).
(2) Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatska merila nivoja tekočine v nepremičnih rezervoarjih (Uradni list RS, št. 27/02) se uporablja za prve overitve meril iz drugega odstavka 24. člena tega pravilnika do izteka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa.
26. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0073-2/2010
Ljubljana, dne 13. aprila 2010
EVA 2008-3211-0008
Gregor Golobič l.r.
Minister
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo