Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2010 z dne 12. 2. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2010 z dne 12. 2. 2010

Kazalo

435. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Slovenj Gradec, stran 1290.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08 in 79/09), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 17/08, 21/08, 76/08), v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) ter na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 32. seji dne 21. 1. 2010 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Slovenj Gradec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa izvajanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju javne službe) na celotnem območju Mestne občine Slovenj Gradec ter zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine, tako da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javne službe,
– opremljenost naselij z vodovodom,
– objekte, naprave in omrežje za izvajanje javne službe,
– vire financiranja javne službe,
– gradnjo vodovodnega priključka,
– merjenje pitne vode,
– obračun pitne vode,
– pogoje izvajanja javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe in
– kazenske določbe.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov, naprav in omrežja je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
V odloku uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki za osebe, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
2. člen
(pojmi)
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo. Pojmi, ki niso opredeljeni s tem Pravilnikom, imajo naslednji pomen:
Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežnega sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda in vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet z živili.
Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik). Uporabnik je lahko lastnik ali solastnik objekta, najemnik objekta ali drug uporabnik.
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec) je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje javne službe.
Upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.
Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je občinska gospodarska javna infrastruktura.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Priključek stavbe na sekundarni vodovod (v nadaljevanju: vodovodni priključek) je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in obračunskim vodomerom in je v lasti uporabnika. Sestavljen je iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,
– ventila za vodomerom,
– vodovodnega jaška.
Interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode.
Obračunski vodomer je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga izvajalec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun, razen v primeru, če skleneta izvajalec in upravljavec objekta o tem posebno pogodbo.
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
3. člen
(zagotavljanje javne službe)
Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 85/94, 32/06) z izvajalcem Javnim podjetjem Komunala Slovenj Gradec, d.o.o, Pameče 177a, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju izvajalec). Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s pogoji, določenimi v tem odloku ter programom oskrbe s pitno vodo.
4. člen
(območje izvajanja javne službe)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
5. člen
(uporaba storitev javne službe)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Storitve javne službe opravlja izvajalec storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, ter v skladu s tem odlokom.
6. člen
(oskrbovalna območja)
Oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda:
1. Vodooskrbni sistem Slovenj Gradec: Slovenj Gradec – mesto, Stari trg, Legen, Podgorje Raduše, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Gmajna – del, Troblje – del, Pameče – del, Brda.
2. Vodooskrbni sistem Mislinjska Dobrava: Mislinjska Dobrava, Turiška vas, Tomaška vas, Šmiklavž, Šmartno pri Slovenj Gradcu – del, Vodriž, Golavabuka.
3. Vodooskrbni sistem Pameče: Pameče.
4. Vodooskrbni sistem Sele: Sele, Podgora, Vrhe.
5. Vodooskrbni sistem Graška Gora: Graška Gora, Plešivec.
6. Vodooskrbni sistem Razbor: Zgornji Razbor, Spodnji Razbor.
7. Vodooskrbni sistem Grajska vas: Stari trg – del.
Oskrbovalna območja z vodovodnimi povezavami so označena na temeljni topografski karti, ki je sestavni del odloka. Spremembe oskrbovanih območij sproti evidentira izvajalec javne službe in jih evidentira v katastru komunalne infrastrukture.
7. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo.
Program oskrbe s pitno vodo mora vsebovati predvsem podatke o:
1. naseljih in številu prebivalcev na oskrbovalnem območju, kjer se zagotavljajo storitve javne službe;
2. dolžini cevovodov sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, ki ga upravlja;
3. vrstah in številu objektov in opreme javnega vodovoda;
4. javnem hidrantnem omrežju ter njegovem vzdrževanju;
5. vodnih virih pitne vode in črpališčih za odvzem pitne vode;
6. zasebnih vodovodih, za katere zagotavlja vodenje evidenc in strokovno pomoč;
7. zdravstveni ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu;
8. vzdrževanju javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj;
9. količinah iz vodnih virov odvzete vode;
10. označevanju vodovarstvenih območij in izvajanju ukrepov varstva vodnega vira pitne vode;
11. celotni količini pitne vode, ki jo odvzemajo uporabniki storitev javne službe na območju posameznih naselij;
12. celotni količini pitne vode in namenu rabe pitne vode, ki jo iz javnega vodovoda odvzemajo osebe, ki niso uporabniki storitev javne službe;
13. javnih površinah, za katerih čiščenje oziroma namakanje zagotavlja vodo iz javnega vodovoda;
14. opremljenosti črpališč za odvzem vode iz vodnih virov pitne vode, ki jih upravlja;
15. rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov storitev javne službe o pogojih oskrbe s pitno vodo;
16. načrtu zmanjševanja vodnih izgub javnega vodovoda;
17. načrtu zagotavljanja rezervnih vodnih virov in
18. razvojnem načrtu javnega vodovoda.
Program oskrbe s pitno vodo pripravi za vsako naslednje leto izvajalec javne službe in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.
Upravljavec javnega vodovoda pripravi predlog programa oskrbe s pitno vodo na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani ministrstva.
Upravljavec javnega vodovoda mora ministrstvu posredovati po elektronski pošti z občino usklajen program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto najpozneje do 31. decembra v tekočem letu.
Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.
III. VRSTA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
8. člen
(obseg storitev javne službe)
V okviru izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
16. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
17. vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo;
18. Izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, na podlagi posebnega pooblastila občine. Pogoj je, da ima izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
9. člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovanem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
4. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
7. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
10. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
11. člen
(kataster javnega vodovoda)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost in skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
12. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
V okviru izvajanja javne službe izvajalec izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja, pri čemer mora investitor oziroma projektant v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2. za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov;
3. za soglasja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– načrt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
5. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– načrt vodovodnega priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
6. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi občina.
IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
13. člen
(opremljenost naselij)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalec javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
14. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za potrebe namakanja kmetijskih površin in napajanja domačih živali.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
15. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
16. člen
(dodatna oskrba stavb z vodo)
Poleg priključitve na lastno oskrbo s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo) ali priključitve objekta na javni vodovod, ima lahko stavba tudi zbiralnik meteorne vode (kapnica), od katerega se po ločenem cevovodu stavba oskrbuje z vodo za sanitarne in druge potrebe, nikakor pa ne za pitno vodo. Dovod vode iz kapnice v objekt mora imeti regulacijski zaporni ventil.
Stanovanjske stavbe morajo biti oskrbovane s pitno vodo s priključkom na javni vodovod, v primeru zasebnega upravljanja pa s priključkom na vodovod za lastne potrebe s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo).
VI. OBJEKTI, NAPRAVE IN OMREŽJE JAVNE SLUŽBE
17. člen
Objekti, naprave in omrežje za izvajanje javne službe so grajeno javno dobro in v lasti občine.
18. člen
(objekti in naprave v lasti občine)
Objekti in naprave v lasti občine so javni vodovodi in drugi objekti in naprave. Izvajalec upravlja s temi objekti na osnovi pogodbe, sklenjene z občino.
Javni vodovod praviloma poteka po javnem dobrem oziroma po zemljišču v lasti občine. Kjer poteka po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti izvajalec v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico, kar velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajene po uveljavitvi tega odloka.
Objekti in naprave v lasti občine so:
a) transportni vodovod;
b) primarno vodovodno omrežje in naprave:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice, ki služijo za oskrbovanje stanovanjskih, industrijskih, turističnih ali drugih območij,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani in razbremenilniki,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi, turističnimi območji in manjšimi naselji);
b) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključitev uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko ali turistično območje ali manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
Objekti, naprave in omrežje za zagotavljanje javne službe so občinska gospodarska javna infrastruktura.
19. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim in primarnim omrežjem, preko katere je oskrbovan samo en objekt, oziroma obračunski vodomer, ter obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek ali niša;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje in dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrvanje, mehčanje in dezinfekcijo vode ter drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njim upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta.
VII. VIRI FINANCIRANJA
20. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja javne službe so:
– vodarina,
– najemnina infrastrukture oziroma omrežnina,
– vzdrževalnina,
– sredstva občinskega proračuna oziroma komunalnega prispevka,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva EU,
– drugih virov.
21. člen
(oblikovanje cen)
Cena storitve javne službe se določa na podlagi predpisov o oblikovanju cen komunalnih storitev.
22. člen
(investicijsko in tekoče vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture se financira iz sredstev najemnine infrastrukture omrežnine in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
Investicijsko in tekoče vzdrževanje vodovodnih priključkov se financira iz vzdrževalnine.
23. člen
(prenos novozgrajenih zasebnih vodovodov na občino)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te prenesti v last občini.
Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
VIII. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA
24. člen
(gradnja vodovodnega priključka)
Vodovodni priključek z vodomernim jaškom zgradi uporabnik na lastne stroške. Pred začetkom gradnje vodovodnega priključka si mora uporabnik od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v tehničnem pravilniku.
Če uporabnik ne poveri gradnje vodovodnega priključka izvajalcu, mora njegovo gradnjo nadzirati pooblaščeni predstavnik izvajalca. Stroške nadzora zaračuna izvajalec uporabniku na podlagi cenika storitev, ki ga na predlog izvajalca potrdi župan.
V primeru gradnje vodovodnega priključka po javnem dobrem ali po zemljiščih drugih lastnikov, mora uporabnik predložiti dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi o graditvi objektov.
25. člen
(pogoji priključitve na javni vodovod)
Izvajalec izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
– če je investitor/uporabnik objekta predložil popolno vlogo za soglasje in
– če je priključitev na javni vodovod tehnično možna.
Izvajalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 15 dneh od prejema popolnega zahtevka. V primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, mora izvajalec uporabnika za priključitev v enakem roku seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
26. člen
(priključitev na javni vodovod)
Izvajalec je dolžan izvesti priključitev in na javni vodovod najkasneje v 15 dneh, ko je uporabnik izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil soglasje za priključitev,
– izpolnil pogoje soglasja,
– zgradil prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom,
– vgrajeni obračunski vodomer ustreza strokovno-tehničnim standardom iz veljavnih predpisov,
– sklenil z izvajalcem pogodbo o dobavi pitne vode.
27. člen
(način priključitve)
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov, glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca.
28. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje računa za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost izvajalca.
V vseh objektih, v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje vode, ki ustreza zahtevam tehničnega pravilnika.
29. člen
(začasna priključitev na javni vodovod)
Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 15 dni, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Izvedbo začasnega priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
30. člen
(spremembe na priključkih in odjava priključka)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati vlogo za odjavo priključka izvajalcu v pisni obliki. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov. Izvedbo prekinitve priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.
Izvajalec je dolžen obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe, izvajalcu sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva.
VIII. MERJENJE PORABE PITNE VODE
31. člen
(merjenje količin porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 z odčitkom obračunskega vodomera.
V primeru, da izvajalec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, vendar je potrebno okvaro odpraviti najkasneje v roku enega meseca.
32. člen
(določanje količin porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe oziroma če je poraba pitne vode večja kot 200 m3 na mesec) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obdobju. Višino akontacije praviloma določi izvajalec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru večjih sprememb (povečana uporaba vode, števila uporabnikov), je uporabnik dolžan to sporočiti izvajalcu.
V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 70 m3.
33. člen
(namestitev obračunskega vodomera)
Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi izvajalec samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in določili tehničnega pravilnika.
Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril.
Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, mora zgraditi uporabnik tako, da sta vedno dostopna izvajalcu.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
34. člen
(stroški obračunskega vodomera)
Stroški nabave in vgradnje prvega obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika.
Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se krijejo iz zbranih sredstev števnine.
35. člen
(interni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode.
Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun vode, razen v primeru, če skleneta izvajalec in uporabnik o tem posebno pogodbo.
36. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
37. člen
(okvare na vodomerih)
Vsako okvaro na obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni službi za prijavo okvar izvajalca. Okvaro mora izvajalec odpraviti najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora izvajalec pridobiti zakonsko potrebna soglasja. Stroške odprave napake krije uporabnik.
Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara vroče vode, mehanskih poškodb), nosi stroške popravila uporabnik.
Izvajalec je dolžen pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem.
IX. OBRAČUN PORABE PITNE VODE
38. člen
(cena oskrbe s pitno vodo)
Cena storitve javne službe mora zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe.
39. člen
(subvencije)
Občina lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture in samo za tiste uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti (fizične osebe, vendar ne samostojne podjetnike).
Subvencioniranje cene uporabe javne infrastrukture lahko znaša največ do 90% cene, ki bi jo sicer moral plačevati uporabnik javne infrastrukture. Vir subvencioniranja je občinski proračun.
Do subvencije so upravičeni:
– občani, ki prejemajo varstveni dodatek,
– občani, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja ali denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu,
– občani, ki predložijo druga dokazila o socialni stiski, če dokažejo, da bi plačilo okoljskih dajatev resneje ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Oprostitev se dovoli s sklepom direktorja občinske uprave za posamezno leto na podlagi vloge posameznika, kateri le-ta priloži dokazila.
Oprostitev se lahko v primeru navajanja napačnih ali zavajajočih dejstev kadarkoli prekliče.
Višina subvencije se določi z odločbo direktorja občinske uprave za posamezno leto na podlagi vloge posameznika, kateri le ta priloži dokazila. Občina lahko izda tudi javno pooblastilo izvajalcu za izdajo odločb. Odločitev je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti. V primeru navajanja napačnih ali zavajajočih dejstev se lahko kadarkoli prekliče.
40. člen
(struktura cene)
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je skladno z državnimi predpisi sestavljena iz:
– omrežnine,
– vodarine,
– stroškov vodnih povračil,
ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Ob ceni storitve se zaračunata še republiška in okoljska dajatev ter števnina.
41. člen
(omrežnina)
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom lahko obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno s preglednico pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Stroški omrežnine vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ali stroške najemnine infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške storitev povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe oskrbe s pitno vodo,
– finančne odhodke (obresti) povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.
42. člen
(vodarina)
Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom lahko obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode. Stroški vodarine vključujejo proizvajalne stroške, splošne stroške izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo in donos na vložena sredstva izvajalca, in sicer:
1. proizvajalne stroške izvajanja javne službe, ki so stroški, ki jih je mogoče neposredno ali posredno povezati z ustvarjanjem poslovnih učinkov,
2. splošne stroške izvajanja javne službe,
3. donos na lastna vložena sredstva izvajalca.
Vodarina se v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Lastnik, najemnik ali upravnik stavbe mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo posredovati podatke o številu stalno prijavljenih prebivalcev.
Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50%. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju.
43. člen
(stroški vodnih povračil)
Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunavajo mesečno.
44. člen
(števnina)
Števnina je fiksni mesečni prispevek uporabnika za pokritje stroškov popravil, zamenjav, overjanja in rednih pregledov obračunskih vodomerov in ventilov pred in za vodomerom ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah priključkov.
Višino števnine sprejme mestni svet občine na osnovi kalkulacij izvajalca.
Sredstva pridobljena iz števnine mora izvajalec voditi ločeno. Za porabo teh sredstev mora izvajalec vsako leto pripraviti načrt predvidenih menjav vodomerov. O realizaciji porabe je izvajalec dolžan poročati v letnem poročilu.
45. člen
(plačevanje računov)
Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Izvajalec izstavlja račune mesečno. Na računu morajo biti ločeno izkazani zneski za omrežnino, vodarino, števnino in druge dajatve določene z zakoni ali tem odlokom.
Uporabnik je dolžen račun poravnati v roku, navedenem na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je izvajalec dolžen opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika.
X. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
46. člen
(vzdrževalna in investicijska dela – prekinitev dobave pitne vode)
Izvajalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode najkasneje 24 ur pred prekinitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način (npr. oglasna deska krajevne skupnosti) in na spletni strani izvajalca javne službe.
V primerih nepredvidenih okvar ima izvajalec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj po prekinitvi uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru prekinitve dobave vode nad 24 ur mora izvajalec zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo, skladno s predpisi.
V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, mora izvajalec prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.
47. člen
(izredne razmere)
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, okvare in podobno ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čim krajšem času obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja o trajanju in kraju motenj vodooskrbe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
48. člen
(ostale prekinitve dobave vode)
Izvajalec ima pravico na stroške uporabnika prekiniti dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
1. če stanje interne (hišne) napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu;
2. če je priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja izvajalca;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom;
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo;
5. če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera;
6. če uporabnik onemogoči delavcu izvajalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;
7. če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo.
O prekinitvi dobave vode mora izvajalec obvestiti uporabnike najkasneje 48 ur pred prekinitvijo, razen v primeru 1. točke prejšnjega odstavka, ko predhodno obvestilo ni potrebno.
Dobava vode je prekinjena do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
Izvajalec je dolžen uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve.
49. člen
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
Na pisno zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika, je izvajalec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
50. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec in zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda sta namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:
1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za razvoz vode,
5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.
Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju in odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju po njegovi krivdi.
51. člen
(interni hidranti)
Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode.
52. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremembe dimenzije priključka, trase priključka, prostora za vodomer,
– izvedbe dodatnih del na priključku,
– povečanja odvzema vode,
– ukinitve priključka.
53. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa še naslednje obveznosti:
1. zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem,
2. uporabljati vodo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom in ki ne vpliva na varnost oskrbe in zdravstveno ustreznost pitne vode,
3. pisno obvestiti upravljavca o spremembi naslova, lastništva objekta oziroma o vsem kar ima vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe,
4. upoštevati varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali prekinitve dobave vode.
54. člen
(obveznosti izvajalca in upravljavca zasebnega vodovoda)
V okviru storitev javne službe izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju izvaja obveznosti, ki so določene v 8. členu tega odloka.
Upravljavec zasebnega vodovoda izvaja obveznosti, ki so določene v 9. in drugih členih tega odloka.
55. člen
(varovanje infrastrukture za izvajanje javne službe – gradbena dela)
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
V primeru nastalih poškodb na vodovodnem omrežju je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca o kraju, času in vrsti poškodbe. Izvajalec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja na račun povzročitelja, ter mu zaračunati stroške odtečene vode ter vseh ostalih stroškov.
56. člen
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane, v primeru nastanka škode, pa le-to odpraviti na lastne stroške.
XI. NADZOR
57. člen
(pristojnost izvajanja nadzora)
Nadzor nad delom izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi.
Pooblaščeni delavci izvajalca opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
58. člen
(globe za izvajalca)
Z globo v znesku 1.500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek izvajalca:
1. če ne izdaja smernic in mnenj k predlogom prostorskih aktov, soglasij in projektnih pogojev v skladu s predpisi;
2. če ne izda soglasja k priključitvi v predpisanem roku (tretji odstavek 25. člena);
3. če ne izvede priključitve v predpisanem roku, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (26., 31. člen);
4. če ne odpravi okvare na vodovodnem priključku v predpisanem roku (prvi odstavek 37. člena);
5. če ravna v nasprotju z določilom tretjega odstavka 44. člena;
6. če v primeru izrednih razmer ne ravna v skladu z določilom 47. člena;
7. če prekine dobavo vode v nasprotju z določili 46. in 48. člena;
8. če ne izpolnjuje obveznosti iz 8. člena.
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor tudi odgovorno osebo izvajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
59. člen
(globe za upravljavca zasebnega vodovoda)
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek upravljavca zasebnega vodovoda, v primeru, če ne izpolnjuje obveznosti iz 9. člena.
60. člen
(globe za uporabnike)
Z globo v znesku 1.500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, v primeru:
1. če ravna v nasprotju z določilom 24. in 26. člena;
2. če se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca (prvi odstavek 25. člena);
3. če onemogoča dostop do vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom (tretji odstavek 33. člena) oziroma ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 33. člena;
4. če omogoči priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca (drugi odstavek 27. člena);
5. če ne prijavi vsake okvare na priključku ali obračunskem vodomeru (prvi odstavek 37. člena);
6. če ravna v nasprotju z določilom 28. člena;
7. če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju z določilom 50. člena;
8. če ne izpolnjuje obveznosti oziroma ravna v nasprotju s 53. členom;
9. če ravna v nasprotju z določilom prvega odstavka 23. člena;
10. če ravna v nasprotju z določilom 55. člena;
11. če ravna v nasprotju z določilom 56. člena;
12. če ne izpolni obveznosti iz 64. in 65. člena.
Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
V skladu z 11. točko 8. člena odloka zagotovi upravljavec javnega vodovoda izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema v roku šest mesecev.
62. člen
Skladno z 10. členom odloka se določi upravljavca zasebnih vodovodov najkasneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega odloka.
Uporabniki privatnega vodovodnega omrežja lahko na podlagi predhodnega sklepa Sveta Mestne občine Slovenj Gradec s pogodbo prenesejo upravljanje vodovodnega sistema na upravljalca javnih vodovodnih sistemov Mestne občine Slovenj Gradec.
Privatne vodovodne sisteme prevzame Mestna občina Slovenj Gradec v last in upravljanje, pri čemer upravljalec tako prevzetih vodovodnih sistemov najprej ugotovi evidenco priključkov, kataster objektov in naprav in ostale elemente vodovodnega omrežja. Nato ovrednoti stanje vodovodnega omrežja in stroške povezane s prevzemom, ugotovi iztrošenost vodovodnega omrežja in potrebna vlaganja za sanacijo v skladu z določili, določenimi s tehničnimi predpisi. V nadaljnjem postopku vgradi vsem uporabnikom vodomere na njihove stroške.
Vsem uporabnikom tako prevzetih vodovodov se pri izračunu cene vode upoštevajo minula vlaganja tako, da se cena zniža za obdobje neamortiziranih minulih vlaganj.
Za tako prevzete vodovode Mestna občina Slovenj Gradec naroči izdelavo vse potrebne dokumentacije, da lahko upravljalec nemoteno opravi prevzem in sanacijo vodovodnega omrežja.
V primeru, da je na prevzetem vodovodnem omrežju potrebno izvesti takojšno sanacijo še pred predajo vodovoda upravljalcu, Svet Mestne občine Slovenj Gradec določi uporabnikom dolžnost financiranja sanacije v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnjevanje predpisanih pogojev za oskrbo s pitno vodo.
Postopek prevzema se opravi z aktom o prevzemu v obliki dogovora med vodovodnim odborom in Mestno občino Slovenj Gradec, v primeru neprostovoljnega prevzema pa na podlagi sklepa Sveta Mestne občine Slovenj Gradec.
63. člen
V skladu z 12. členom odloka in Zakonom o upravnem postopku mora oseba, ki bo vodila upravni postopek izpolnjevati pogoje za vodenje in odločanje najkasneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega odloka.
64. člen
Skladno s 26. členom odloka, se mora priključitev obstoječih objektov na javni vodovod izvesti v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
65. člen
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka zgraditi vodomerni jašek in namestiti vodomer.
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in pri katerih bi bila namestitev vodomera vsakemu uporabniku posebej tehnično težko izvedljiva oziroma neizvedljiva, so dolžni namestiti skupen vodomer.
66. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 85/99, 108/08).
Št. 355-8/2009
Slovenj Gradec, dne 2. februarja 2010
Župan
Mestne občine Slovenj Gradec
Matjaž Zanoškar l.r.