Uradni list

Številka 105
Uradni list RS, št. 105/2009 z dne 21. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 105/2009 z dne 21. 12. 2009

Kazalo

4677. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja VP10/2, Notranje Gorice (dom starejših in oskrbovana stanovanja), stran 14411.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 73/06) je Občinski svet Občine Brezovica na 22. redni seji dne 3. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja VP10/2, Notranje Gorice (dom starejših in oskrbovana stanovanja)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja VP10/2, Notranje Gorice (dom starejših in oskrbovana stanovanja) (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo doma za starejše in oskrbovanih stanovanj, ureditev utrjenih površin, zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I.       Besedilo odloka
II.      Grafični del, ki obsega naslednje
         grafične načrte:
1.       Načrt namenske rabe prostora – izsek iz    M 1:2000
         dolgoročnega plana
2.       Vplivi in povezave s sosednjimi enotami    M 1:2000
3.       Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1.     Katastrski načrt s prikazom območja        M 1:1000
         OPPN
3.2.     Geodetski načrt s prikazom območja OPPN     M 1:500
3.3.     Načrt obodne parcelacije, parcelacije
         zemljišč in zakoličbe objektov
         na katastrskem načrtu                      M 1:1000
3.4.     Načrt obodne parcelacije, parcelacije
         zemljišč in zakoličbe objektov
         na geodetskem načrtu                        M 1:500
4.       Načrt arhitekturnih, krajinskih in
         oblikovalskih rešitev prostorskih
         ureditev
4.1.     Ureditvena situacija – nivo pritličja       M 1:500
4.2.     Ureditvena situacija – nivo strehe in       M 1:500
         prerezi
4.3.     Prikaz priključevanja na komunalno          M 1:500
         javno infrastrukturo
4.4.     Prometno-tehnična situacija                 M 1:500
4.5.     Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo     M 1:1000.
         in varstvo pred naravnimi in drugimi
         nesrečami ter načrt intervencijskih
         poti
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
– izvleček iz strateškega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelal City studio, d.o.o., Vurnikova 2, Ljubljana, pod številko projekta CS904 v decembru 2009.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Območje OPPN
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2136/14, 2136/15 in 2140, vse k.o. Brezovica.
Velikost območja OPPN je 13.405 m2.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN se nahaja na vzhodnem delu naselja Notranje Gorice. Na severni in južni strani meji na stanovanjsko območje. Na vzhodni strani se razprostira kulturna krajina Ljubljanskega barja.
Na zahodni strani območja je predvidena izgradnja večjega trgovskega centra.
Obravnavano območje je danes nepozidan, močvirnat travnik, ki ga na robovih obdajajo izsuševalni vodni jarki.
Prometno se območje OPPN preko občinske javne poti Gmajna I navezuje na državno cesto RIII-742/4806, Podpeč Brezovica. Prometni režim se ohranja, saj zaradi predvidene gradnje ni pričakovati dodatnih obremenitev.
Avtobusna postaja primestnega potniškega prometa Notranje Gorice – mostiček, se nahaja ob Podpeški cesti v oddaljenosti 100 m od območja OPPN.
V času uporabe objektov ne bo vplivov zunaj območja podrobnega prostorskega načrta. Vplivov novogradnje v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito ter na varnost pri uporabi ter pred hrupom ni, oziroma je z izvedbo posegov stanje v normativnih okvirih.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
1. Namembnost
Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti:
– 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 11300 domovi za starejše osebe.
2. Zazidalna zasnova
Predvidena je gradnja kompleksa, sestavljenega iz petih lamel. Nižja lamela E povezuje lamele A, B, C, D, ki se na lamelo E navezujejo pravokotno. Višje lamele A, B, C, in D so vzporedne ter imajo daljše stranice orientirane v smeri SZ–JV, oziroma vzporedno z linijami obstoječih hiš na SZ in SV strani obravnavanega zemljišča. Odmiki med lamelami A, B, C, D, so 13.90 m. Vhodi v lameli E so nadkriti.
Na JV in JZ strani lamel A–D so urejeni zunanji prostori stanovanj – balkoni ali lože. Vse sobe in oskrbovana stanovanja so orientirani na JV ali JZ.
Kompleks ni podkleten.
Glavni vhod v dom starejših, glavni vhod za oskrbovana stanovanja ter stranski vhod so predvideni na severozahodni strani lamele E. Službeni vhod je predviden z južne strani. Stranski vhodi v lamele A, B, C, D, so orientirani na vrtno stran objekta ter dostopni preko utrjenih peš površin na jugovzhodni strani zemljišča.
3. Zasnova zunanje ureditve
Zahodni in južni del parterja se pretežno uredi kot prometna površina in površina za mirujoči promet. Ob robovih ter med objektom in parkirnimi površinami se predvidi ureditev zelenic.
Vzhodni del parterja je zasnovan kot javno dostopna odprta zelena površina. Tu so predvideni izhodi iz lamel A–D, uredijo se pešpoti in površine za počitek stanovalcev.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
9. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
– ograja,
– uta oziroma senčnica,
– škarpe in podporni zidovi,
– bazne postaje,
– skulpture ali druge inštalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljeni v 19. in 20. členu tega odloka.
10. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti usklajena. Fasade morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Strehe so ravne. Ograje balkonov, lož morajo biti enotno oblikovane.
11. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Zunanje površine je treba opremiti z elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.) in primerno osvetliti. Vse ureditve zunanjih površin morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem. Prostore za druženje stanovalcev in elemente urbane opreme je treba oblikovno uskladiti. Pešpoti in ploščadi je potrebno tlakovati, zelene površine parkovno urediti in zasaditi z visoko in nizko vegetacijo.
Atriji ter severni in vzhodni rob zemljišča se intenzivno zazelenijo z visoko avtohtono vegetacijo ter grmičevjem.
Kota terena zunanjih ureditev zelenih površin se v čim večji meri prilagaja kotam obstoječega terena. Kota terena prometnih površin se prilagaja koti pritličja objekta ter se ob zunanjih robovih navezuje na kote obstoječega terena.
Parkirne površine je potrebno členiti in obsaditi z grmovnicami in drevesi.
Pas med prometnimi površinami in tehničnimi objekti je potrebno intenzivno zazeleniti.
Predvideti je potrebno novo razsvetljavo v sklopu interne razsvetljave objekta. Upoštevati je treba usmeritve glede varovanja okolja pred vsiljeno svetlobo.
12. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti
Lamela A, B:         20.20 x 38.00 m (merjena konstrukcija)
Lamela C, D:         20.20 x 39.30 m (merjena konstrukcija)
V predpisanih dimenzijah lamel A–D se na JV in JZ stranicah
v širini 1,80 m uredi balkone ali lože.
Lamela E:            122.00 x 33.70 m (merjena
                     konstrukcija),
segmenti širine 15.10 in 14.90 se stopničasto zamikajo v
smeri SV–JZ.
2. Višinski gabariti
Lamela A, B, C:                P+3, 12.30 m
Lamela D:                      P+2, 9.40 m
Lamela E:                      P, 5.70 m
Višina objekta je določena z najvišjo točko venca najvišje etaže. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta, ograje in izhode na streho.
3. Višinske kote terena in vhodov v objekt
Zunanja ureditev je prilagojena koti pritličja in kotam obstoječega terena.
Kota vhodov v objekte:           291,00 m. n. v.
4. Kapacitete
Površina parcele za gradnjo objekta:             13.405,00 m2
Bruto tlorisna površina objekta (SIST ISO        13.651,00 m2
9836):
Število oskrbovanih stanovanj – največ:                    30
Število enot v domu starejših – največ:                    10
Število stanovalcev v oskrbovanih stanovanjih –            60
največ:
Število stanovalcev v domu starejših – največ:            178
Dimenzije objekta in višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo strehe in prerezi«.
IV. NAČRT PARCELACIJE
13. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN obsega površino, ki meri 13.405 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 2136/14, 2136/15 in 2140, vse k.o. Brezovica.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve in utemeljitve OPPN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
14. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
V območju OPPN ni površin, namenjenih javnemu dobru.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
15. člen
(etapnost gradnje)
Načrtovano gradnjo objektov, ureditve zunanjih in prometnih površin ter pripadajoče komunalno-energetske in druge infrastrukturne ureditve se izvaja v eni etapi. Predhodno je dopustno izvesti pripravljalna dela (izvedba predobremenilnih nasipov in drugih posegov v zvezi s pripravo zemljišča za gradnjo).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
V območju OPPN se nahaja naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 9368 Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje,
– EŠD 11819 Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje.
Zemljišče mora biti že pred gradnjo predhodno arheološko raziskano. Najprej je potrebno opraviti analizo prostora, nato se opravi predhodni terenski pregled v obliki strojnega vrednotenja zemljišča. Na podlagi rezultatov terenskih pregledov se določi obseg in način arheoloških raziskav.
Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor posega v prostor.
Robove parcel je potrebno obsaditi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, da bo zmanjšan degradacijski vpliv na kulturno krajino Ljubljanskega barja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
17. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo podtalnice in površinskih vodotokov
Na severni strani obravnavanega zemljišča se v oddaljenosti cca 150 m nahaja potok Drobtinka. Na območju OPPN potekajo melioracijski jarki, ki se na robovih zemljišča na severni in vzhodni strani ohranjajo oziroma uredijo na novo.
Za potrebe objektov se na JV strani obravnavanega območja izvede mala komunalna čistilna naprava.
Ponikanje meteornih voda zaradi sestave tal ni možno. Za potrebe odvodnjavanja padavinskih vod s streh objektov ter utrjenih površin se izvedeta dva cevna zadrževalnika. Odvajanje padavinskih vod iz asfaltiranih manipulativnih površin, omejenih z dvignjenimi betonskimi robniki, mora biti urejeno preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
Iztoki iz zadrževalnika meteornih vod so predvideni v melioracijske jarke na vzhodni in zahodni strani zemljišča.
Na obravnavanem območju se nahaja nivo proste gladine podzemne vode 0,5 m pod površjem terena.
Za zagotovitev poplavne varnosti je kota pritličja objektov 291.00 mnv. Objekt je nad obstoječ teren dvignjen za 0.10–0.70 m.
Predvideni objekti nimajo vpliva na vodni režim odtoka poplavnih voda Drobtinke in ne poslabšujejo poplavnih razmer ostalim objektom.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda, se mora gradnja organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih, ki lahko nastopijo v času gradnje.
– Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
3. Ohranjanje narave
Predvideni poseg se nahaja na ekološko pomembnem območju (Id št. 31400), območju Natura 2000 (PSCI, SI 3000271) in območju Natura 2000 (SPA, SI 5000014).
Gradbišča in manipulativne površine ni dopustno širiti čez vzhodno mejo obravnavanega območja. Odvodnike na severnem in vzhodnem robu zemljišča je treba ohraniti, struge ni dovoljeno utrjevati. Na severnem in vzhodnem robu zemljišča je potrebno ohraniti, oziroma zasaditi čim širšo, večslojno mejico iz avtohtonih grmovnic in dreves.
4. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe objektov. V času gradnje je potrebno preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča.
5. Varstvo pred hrupom
V območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi imele večje zahtevnosti obremenitve s hrupom, kot je v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za III. območje varovanja pred hrupom.
6. Odstranjevanje odpadkov
Odjemno mesto za komunalne odpadke je treba urediti na tlakovani površini znotraj območja OPPN. Dovoz komunalnih vozil je predviden z ulice Gmajna I.
Investitorji so dolžni ravnati z odpadki, ki nastanejo v času gradnje in obratovanja objektov, v skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
Vodo za gašenje je potrebno zagotoviti iz zunanjega hidrantnega omrežja. Izvesti je potrebno obročast sistem, razdalja med hidranti 80 m, razdalja med stavbo in hidrantom 5–80 m, premer hidranta minimalno DN 80, hitrost vode na stiku 3 m/s. Tlak na hidrantu mora znašati najmanj 2,5 bara.
Za gašenje požarov mora biti na razpolago najmanj 10 l/sek vode.
Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
V objektu je potrebno urediti notranjo hidrantno mrežo ter izvesti ustrezne protipožarne ločitve (razdelitev na požarne sektorje) tako, da bo preprečeno širjenje požara po objektu. Zagotoviti je treba ustrezno požarno odpornost nosilne konstrukcije.
Za intervencijo je zagotovljena ustrezno široka intervencijska pot na zahodni strani objekta, urejeno bo obračališče. Za potrebe gašenja in reševanja je na zahodni strani predvidena delovno postavitvena površina ter še dve postavitveni površini na SZ in JZ strani objekta.
Pri načrtovanju dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila se upošteva standard SIST DIN 1409.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.5. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošni pogoji
Glavne dostope do objektov, primarne površine za pešce, parkirne prostore ter druge površine in objekte je treba urediti tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Vse vozne površine je treba utrditi za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska. Površine vozišč je treba asfaltirati in omejiti z betonskim ali kamnitim robnikom. Najmanjši notranji polmer robnika je 5,00 m.
2. Motorni promet
Dovoz osebnih vozil, intervencijskih vozil, dostavnih in komunalnih vozil na območje OPPN je preko Ulice Gmajna I, ki se navezuje na Podpeško cesto. Do tehničnih objektov mora biti urejen neoviran dostop za potrebe vzdrževanja. Dovoz do objektov je urejen na zahodni strani zemljišča, kjer je na skrajnem severnem delu omogočena krožna vožnja motornih vozil.
3. Mirujoči promet
Za mirujoči promet je treba zagotoviti najmanj:
– 1 parkirno mesto na posamezno oskrbovano stanovanje,
– 1 parkirno mesto na 7 postelj v domu za starejše.
Mirujoči promet je organiziran na funkcionalnih površinah na južni in zahodni strani območja OPPN. Predvideno je enostransko ali obojestransko pravokotno parkiranje.
Od minimalno potrebnih parkirnih mest je potrebno izvesti 20% parkirnih mest za invalide.
4. Kolesarski promet
Kolesarski promet se na širšem območju odvija po voziščih cest. Na območju OPPN je treba predvideti prostor za shranjevanje koles.
5. Peš promet
Znotraj območja OPPN so ob parkirnih površinah urejeni hodniki za pešce širine min. 1.20 m, z razširitvami na mestih vhodov v objekt. Pešpoti so urejene tudi na zelenih površinah na vzhodni strani zemljišča. Na zahodni strani zemljišča se uredi peš dostop do predvidenega trgovskega objekta na zemlj. parc. št. 2139/1 k.o. Brezovica.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.4. »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija – nivo terena«.
20. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture so:
– objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev bo izvedena po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po površinah, namenjenih javnemu dobru oziroma po javno dostopnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav;
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve v skladu s programi upravljavcev vodov, ki morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe vode v območju je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je razviden iz grafičnega načrta št. 4.3. »Prikaz priključevanja na komunalno javno infrastrukturo«.
2. Kanalizacijsko omrežje
Na območju Notranjih Goric kanalizacija še ni zgrajena.
Za potrebe objektov se izvede mala komunalna čistilna naprava, ki bo locirana na jugovzhodni strani obravnavanega območja. Iztok očiščene vode iz male čistilne naprave bo začasno speljan v projektirano meteorno kanalizacijo. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se bodo objekti priključili na javno kanalizacijo.
Interno kanalizacijo za odpadne in padavinske vode je potrebno izvajati ločeno.
Za potrebe odvodnjavanja padavinskih vod s streh objektov ter utrjenih površin se izvedeta dva cevna zadrževalnika fi 700. Odvajanje padavinskih vod iz asfaltiranih manipulativnih površin, omejenih z dvignjenimi betonskimi robniki, mora biti urejeno preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj (SIST EN 858-2). Iztoki iz zadrževalnikov meteornih vod so predvideni v melioracijske jarke na vzhodni in zahodni strani zemljišča.
3. Vodovodno omrežje
Na širšem območju sta obnovljena primarni cevovod Podpeč–Notranje Gorice ter del sekundarnega vodovodnega omrežja. Za zadovoljivo vodooskrbo je potrebna še obnova dela omrežja v neposredni bližini, kar pa ni predmet tega OPPN.
Interna vodovodna instalacija za objekt poteka od vodomernega jaška do vseh delov objekta. Na internem omrežju se vgradi ustrezno število hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti. Hidranti naj bodo po možnosti nadzemni.
Hidranti so od sekundarnega cevovoda lahko oddaljeni maksimalno 2 m.
4. Plinovodno omrežje
Oskrba Občine Brezovica z zemeljskim plinom se bo vršila preko srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja z obratovalnim tlakom 1–4 bar. Glavno plinovodno omrežje je v dimenziji DN150 predvideno v glavni cesti zahodno od območja urejanja. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovoda zadošča za priključitev in oskrbo obravnavanih objektov s plinom.
Objekti na obravnavanem območju se po izgradnji glavnega plinovoda do območja urejanja za potrebe urejanja, pripravo tople sanitarne vode, kuhe in tehnologije priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
Za priključitev predvidenih objektov na sistem zemeljskega plina bo potrebno zgraditi glavno plinovodno omrežje do območja urejanja, plinovodno omrežje po območju urejanja in priključne plinovode do objektov, kjer se zaključijo z glavnimi plinskimi zapornimi pipami v omaricah na fasadah objektov.
Pred izgradnjo glavnega plinovodnega omrežja do območja urejanja se oskrba objektov začasno rešuje s postavitvijo skupne postaje utekočinjenega naftnega plina (UNP) in plinovodnega omrežja po območju urejanja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe objektov z UNP izdaja JP Energetika Ljubljana d.o.o. oskrbe preko UNP postaje mora investitor predati v last Občini Brezovica in v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Energetiki Ljubljana. Postavitev postaje UNP je predvidena na JV strani območja.
Po izgradnji glavnega plinovodnega omrežja do območja urejanja in uvedbi sistema zemeljskega plina, je potrebno začasno oskrbo z UNP prekiniti, kontejnersko postajo odstraniti ter objekte in plinovodno omrežje po območju OPPN prevezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnost pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir, oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih obremenitev do lastnikov objektov, začasnega dobavitelja UNP, občine ali Energetike Ljubljana.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni tudi v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina na območju Brezovice (Uradni list RS, št. 65-3570/07) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Elektroenergetsko omrežje
Za oskrbo z električno energijo se objekti priključijo na predvideno transformatorsko postajo, locirano ob dovozu na zemljišče kompleksa.
6. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Novogradnjo je treba priključiti na optično telekomunikacijsko omrežje preko hišnih priključkov. Zaradi izgradnje transformatorske postaje je potrebno del TK voda do TC Notranje Gorice prestaviti.
Možna je postavitev tehničnih konteinerjev kot del telekomunikacijske infrastrukture.
7. Zunanja razsvetljava
Predvideti je potrebno razsvetljavo v sklopu interne razsvetljave objekta. Pri načrtovanju razsvetljave na območju OPPN je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07).
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
21. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
V območju OPPN so dopustna odstopanja:
– tlorisnih gabaritov pritličja in nadstropij posameznih lamel +1.00 m in –3.00 m (odmik od parcelne meje na severni strani se ne sme zmanjševati);
– višinskih kot vhodov objektov +0.30 m, skladno z odstopanji višinske regulacije terena ali tehničnimi rešitvami odvodnjavanja meteornih voda z zunanjih površin;
– višinskih gabaritov objekta ±0.50 m; nad predpisano višino je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta, ograje in izhode na streho;
– števila parkirnih mest, vendar na manj od predpisanega;
– zakoličbenih točk v skladu z vzpostavljanjem točnih parcelnih mej in tolerancami objektov;
– lokacij vhodov v objekte, komunikacijskih jeder in ureditev zunanjih in prometnih površin;
– BEP v skladu s tolerancami podanimi za gabarite objektov;
– spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
22. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode morajo takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
23. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov,
– spremembe namembnosti v skladu z 8. členom tega odloka;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 9. členom tega odloka.
XII. KONČNE DOLOČBE
24. člen
(vpogled OPPN)
OPPN je stalno na vpogled na Občini Brezovica.
25. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. izv. 26/09
Brezovica, dne 7. decembra 2009
Župan
Občine Brezovica
Metod Ropret l.r.

AAA Zlata odličnost