Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2009 z dne 7. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2009 z dne 7. 12. 2009

Kazalo

4372. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011), stran 13426.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011)
Razglašam Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. novembra 2009.
Št. 003-02-10/2009-18
Ljubljana, dne 3. decembra 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2010 in za proračun Republike Slovenije za leto 2011 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, in ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2010 in 2011, razen če je za posamezni proračun urejeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08 in 49/09; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. »področja proračunske porabe« so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve, in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. »glavni program« je splošen program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalniki učinkovitosti in uspešnosti;
5. »podprogram« je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalnike učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
6. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
7. »postavka-podskupina« kontov je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
8. »proračunska vrstica« je postavka-konto in je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
9. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
10. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
11. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
12. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;
13. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
14. »predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
15. »postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
16. »popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
17. »postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
18. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
19. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
20. »donacija finančnih mehanizmov« je prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
21. »postavke donacij finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
22. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
23. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti z natančno določeno tehnično tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila;
24. »program v Načrtu razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP)« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
25. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi;
26. »organ upravljanja« je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
27. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k interaciji in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih.
(3) V NRP se izkazujejo načrtovani izdatki po programski klasifikaciji, po projektih in virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1 Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov morata biti v tekočem letu usklajena. Vsaka sprememba, ki vpliva na načrt financiranja projektov, mora biti usklajena v veljavnem proračunu in v sprejetem proračunu prihodnjega leta.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
6. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) in izkazujejo kot obveznosti do EK.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna, se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Prihodki po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99; v nadaljnjem besedilu: ZIOOZP) in prihodki po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02, 54/04 – ZDoh-1 in 27/09; v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ), ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d., in se uporabijo za plačilo obresti za izdane obveznice, se evidentirajo kot prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. Prihodki po ZIOOZP in prihodki po ZSPOZ, ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d., in se uporabijo za odplačilo glavnic iz naslova izdaje obveznic, se evidentirajo kot prejemki v računu finančnih terjatev in naložb.
7. člen
(odpiranje novih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, donacij finančnih mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke. Pravice porabe na novih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna od načrtovanih.
8. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2010 in 2011)
(1) Če vlada zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kakor 40.000.000 eurov in za manj kakor 130.000.000 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetih proračunih za leti 2010 in 2011, mora poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik. Ta ukrep se uporabi do višine 60.000.000 eurov, razlika do 130.000.000 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.
9. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1. postavkah na področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
2. postavkah na področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
3. postavkah na področju porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
4. postavkah namenskih sredstev EU;
5. postavkah na področju porabe 23 – Intervencijski programi in obveznosti, ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.
10. člen
(zaključek leta)
Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.
3.2 Namenski prejemki in izdatki proračuna
11. člen
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna za leti 2010 in 2011 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
5. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
6. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE; v nadaljnjem besedilu: ZPOOSRP), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
10. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije, in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
11. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), in sicer:
– v letu 2010 del vodnega povračila do višine 19.319.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2011 del vodnega povračila do višine 19.319.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
12. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
13. prihodki klirinškega dolga se uporabijo na področju varnosti in obrambe za nakup, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin, premičnin in zaščitne opreme v lasti države.
12. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so:
1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02). Ti prejemki se v letih 2010 in 2011, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno;
2. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letih 2010 in 2011, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
3.3 Prerazporejanje pravic porabe
13. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
14. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, razen prerazporeditev med konti znotraj postavke, s postavk slovenske udeležbe in s postavk namenskih sredstev EU.
15. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega odstavka tega člena brez omejitev.
16. člen
(prerazporeditve o katerih odloča ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 14. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.
17. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 14. člena tega zakona:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
4. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
6. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
7. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
8. na postavke glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih.
(2) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(3) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(4) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.4 Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
18. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.
19. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2010 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2011 in ki zapadejo v plačilo v letu 2011, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2011, v letu 2010 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2012, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2011 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2011 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2011 in ki zapadejo v plačilo v letu 2012, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2011, v letu 2011 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2013, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2011 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. najemne oziroma zakupne pogodbe, če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, kar se šteje kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2010 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
20. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti po drugem odstavku 21. člena zakona, ki ureja financiranje občin)
Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko neposredni uporabnik v tekočem letu za prihodnje leto in leto, ki temu sledi, izvede postopek javnega povabila in sklepa pogodbe za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, v višini sredstev določenih v drugem odstavku 21. člena oziroma v 39. členu Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08).
21. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov v NRP in druge spremembe projektov, ki pomenijo odstopanje od veljavnega NRP.
(3) Predlagatelj finančnega načrta mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika.
(4) O spremembi vrednosti projekta nad 20% izhodiščne vrednosti in uvrstitvi projektov v veljavni NRP odloča vlada. O spremembi vrednosti projekta vlada odloča na podlagi sprememnjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, vlada ne odloča o:
– spremembi vrednosti projektov nad 20%, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
– uvrstitvi posameznega projekta, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
(6) Projekti iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena, odloča o uvrstitvi projektov v NRP na področju kohezijske politike, ki se v NRP uvrščajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance. Organ upravljanja odloča tudi o spremembah veljavnega NRP za te projekte.
(8) O spremembah NRP, o katerih ne odločata vlada in organ upravljanja, odloča neposredni uporabnik.
(9) Evidenčni projekti se v NRP nadomestijo z novimi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni mogoče prevzemati obveznosti.
(10) Za sofinanciranje občinskih projektov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(11) Skupna vsota vseh proračunskih virov za projekte v NRP, razen sredstev skupnih evropskih politik in donacij finančnih mehanizmov, brez sredstev pripadajoče lastne udeležbe, v letu 2012 in naslednjih letih pri posameznemu predlagatelju finančnega načrta ne sme presegati 5% vrednosti sprejetega NRP posameznega leta.
(12) Spremembe proračunskih virov v NRP v obdobju sprejetih proračunov se lahko v okviru finančnega načrta predlagatelja izvršijo v obsegu skupnega zneska proračunskih sredstev, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe iz poglavja 3.3. tega zakona.
22. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, ter vseh drugih obveznosti, je plačilni rok 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5. s postavk donacij finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih, razen če donator določi drugače;
6. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
7. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
9. povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim zadolževanjem.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim proračunskim uporabnikom je dovoljeno en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 30 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(6) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(7) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen če se občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(8) Ne glede na določbe tega člena je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
23. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 20% vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. za plačilo:
– pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine);
– pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
– akontacij stroškov za službena potovanja;
4. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če se v postopkih pred posredovanjem zahtevka za plačilo Evropski komisiji ugotovi, da bi Evropska komisija zahtevek za plačilo zavrnila, če Evropska komisija zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če Evropska komisija izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni mogoče dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
24. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister, pristojen za finance, izda soglasje iz četrtega odstavka 23. člena tega zakona, če:
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen,
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu,
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti,
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance.
25. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja iz 11. in 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) oziroma v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2010 in 2011 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5 Druge posebnosti izvrševanja proračuna
26. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23. septembra 2004 (Uradni list RS, št. 109/04) plačujejo s podračuna »Davek na dodano vrednost po obračunu« številka 01100-1008305527 in se evidentirajo v breme prihodka 704000 – Davek na dodano vrednost po obračunu.
27. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
28. člen
(vračila namenskih sredstev EU)
(1) Neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU zagotoviti pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta.
(2) Na zahtevo pristojnega organa, določenega s predpisi Skupnosti, neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države.
(3) Na zahtevo pristojnega organa EU izvede vračilo iz podračuna enotnega zakladniškega računa države v podračun EU, pristojni organ, določen skladno s predpisi Skupnosti.
3.6. Proračunski skladi
29. člen
(vrste proračunskih skladov)
Proračunski skladi v letih 2010 in 2011 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2011 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01 in 76/08), in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo).
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
30. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
(3) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega stroškov pošiljanja priporočenega pisma, v poslovnih knjigah evidentira kot izravnava in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
31. člen
(izjema od obveznosti izterjave)
Postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 100 eurov, ni potrebno izvesti za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe, kadar predpisi Skupnosti, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
32. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja za proračunski obdobji 2010 in 2011 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov.
(2) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prejšnjega odstavka vlada poroča Državnemu zboru Republike Slovenije v poročilu po zaključku posameznega koledarskega leta.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
33. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2010 in 2011)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2010 lahko zadolži do višine 3.621.773.371 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2011 lahko zadolži do višine 2.592.728.991 eurov.
(3) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev, v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. izdaja obveznic po ZIOOZP;
2. izdaja obveznic po ZSPOZ;
3. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
4. prevzem dolga.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko država v letih 2010 in 2011 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 62.593.891 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
34. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
35. člen
(obseg poroštev države za leti 2010 in 2011)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2010 ne sme preseči skupne višine glavnic 2.450.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2011 ne sme preseči skupne višine glavnic 2.000.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
36. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
37. člen
(obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja v letih 2010 in 2011)
(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2010 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 2.000.000.000 eurov.
(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2011 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.200.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.
38. člen
(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04 in 56/08 – ZSIRB; v nadaljnjem besedilu ZZFMGP) se za leto 2010 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.500.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 400.000.000 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 800.000.000 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2011 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.000.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 900.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 33. člena tega zakona.
6. VIŠINA POVPREČNINE
39. člen
(povprečnina)
(1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže dogovora iz prvega odstavka 11. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08), se v predlog proračuna vključi povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine upošteva stroške za financiranje na novo z zakonom določenih nalog, ki jih bodo občine začele opravljati v naslednjem proračunskem letu, in izračun ministrstva, pristojnega za finance, v katerem upošteva inflacijo in stroške nalog, ki so jih občine že opravljale na podlagi zakonov, pred letom za katerega se določa povprečnina.
(2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom znaša:
– za proračunsko leto 2010: 550,00 eura in
– za proračunsko leto 2011: 564,30 eura.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE
40. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
8. USKLAJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI
41. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine določene s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
9. POSEBNE DOLOČBE
42. člen
(sestava proračuna po razvojnih politikah)
Vlada skupaj s predlogoma proračunov in drugimi dokumenti iz 13. in 14. člena ZJF, predloži Državnemu zboru v seznanitev tudi splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, prikazan po razvojnih politikah.
43. člen
(višina prispevka za programe RTV Slovenija)
(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Slovenija v naslednji višini:
1. za zasebno rabo:
a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12 eurov;
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,55 eura;
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2. za javno rabo:
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni uporabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 34,00 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30%;
b) če ima poslovna enota iz prejšnje alineje samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 12,74 eura;
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 51,00 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,53 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60% zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega zneska prispevka za te mesece.
44. člen
(posebni računi z ničelnim stanjem)
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
(1) Z dnem uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07, 58/08, 58/08 – ZZdrS-E, 109/08 ZJF-D, 26/09, 31/09 – popr. in 59/09).
(2) Do izdaje predpisa iz 1., 2. in 3. točke 11. člena tega zakona in drugega odstavka 16. člena tega zakona se uporablja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08), razen 133. člena.
(3) Ne glede na 27. člen tega zakona se še naprej uporablja Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07).
46. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2010.
Št. 411-02/09-22/35
Ljubljana, dne 25. novembra 2009
EPA 610-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik