Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009

Kazalo

2632. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Rogašovci, stran 7478.

Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), 3. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci (Uradni list RS, št. 10/09), določb Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 23. redni seji dne 26. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Rogašovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogašovci.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
2. člen
Uporabniki so fizične ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), ki so lastniki ali solastniki celote ali dela stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine Rogašovci, priključenega na javni vodovod in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije ali koristijo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika ali drugo, s pogodbo dogovorjeno mesto.
Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot izrazi, ki se uporabljajo v predpisu, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
3. člen
Občina Rogašovci zagotavlja izvajanje javne službe na poselitvenih območjih v skladu s predpisi o oskrbi s pitno vodo in programom komunalnega opremljanja zemljišč.
Na poselitvenih območjih, kjer Občina Rogašovci ne izvaja javne službe, se lahko izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
Območja, na katerih se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na topografski karti.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
4. člen
Občina Rogašovci zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo preko režijskega obrata oziroma koncesionarja v obliki in na način, določen v predpisu, ki ureja gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na javni vodovod;
5. vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
15. vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
5. člen
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
4. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
7. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
6. člen
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če se oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi fizično ali pravno osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OSKRBO S PITNO VODO
7. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
1. vodovodni priključek, ki ga sestavljata spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim vodovodom in vodomerom ali odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim.
2. interno vodovodno in hidrantno omrežje je omrežje, ki ga od sekundarnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje internih vodovodnih in hidrantnih omrežij mora zagotoviti lastnik sam.
3. vodomerni jašek, ki je namenjen merilnemu mestu, mora biti izven stavbe in vedno dostopen.
4. interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dvigovanje tlaka, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo oprema za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena so v lasti uporabnika.
8. člen
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
a) sekundarni vodovod:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem vodovodnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod:
– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
c) magistralni vodovod:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
9. člen
Objekti in naprave v upravljanju upravljavca se glede na namen delijo na objekte in naprave za individualno ali za skupno rabo.
Vsi objekti in naprave so namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta odlok izrecno določa, da so namenjeni skupni rabi.
Objekti in naprave, namenjeni skupni rabi so:
– odvzemno mesto za oskrbo s pitno vodo;
– objekti in naprave za oskrbo prebivalcev s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantno omrežje);
– vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Stroški vzdrževanja naprav in objektov skupne rabe bremenijo proračun občine.
IV. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD
10. člen
Na obstoječem poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v katerem se rabi pitna voda, mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na javni vodovod.
Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.
11. člen
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m, ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Sočasno mora biti za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjen pogoj iz 3. člena tega odloka in pridobljeno vodno dovoljenje.
Merila za poselitvena območja oziroma njihove dele, ki se zaradi nesorazmernih stroškov ne bodo priključevala na javni vodovod, občina določi z odlokom v skladu s programom komunalnega opremljanja zemljišč.
12. člen
Priključitev na javni vodovod je dovoljena le na podlagi pisnega soglasja, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter urejanja prostora.
Investitor in uporabnik sta dolžna zagotoviti izvedbo priključka v skladu s pogoji iz pisnega soglasja upravljavca. Za vsak odmik v izvedbi priključka mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.
Uporabnika, ki ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, mora upravljavec obvestiti, da je obvezna priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
13. člen
Priključitev lahko izvede upravljavec ali drug izvajalec v skladu s soglasjem upravljavca. Po končani gradnji lastnik priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu.
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.
14. člen
Upravljavec dovoli priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in dobavlja vodo uporabniku, če uporabnik predloži dokazilo o plačilu komunalnega prispevka in ustrezno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov.
Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na javnem vodovodu.
Na poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod uporabnika iz 2. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), ki ni pridobil vodnega dovoljenja za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
15. člen
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na javni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na javni vodovod.
16. člen
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej, upravljavec pa je dolžan izvesti priključek po izpolnitvi pogojev za priključitev.
V. PRENOS SISTEMOV ZA OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE
17. člen
Sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti oseb zasebnega prava, se prenesejo v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu v upravljanje.
Za prenos sistemov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se prenaša, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (gradbeno in uporabno dovoljenje, projekt izvedenih del, izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti) ter urejena lastninska razmerja.
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
5. Voda, ki se zajema, mora biti zdravstveno ustrezna in mora imeti ustrezno kapaciteto zajete vode.
VI. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
18. člen
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, ki so priključeni na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
19. člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in uporabljati vodo iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in na lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave in ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vodnega vira vodno dovoljenje.
20. člen
V primeru izrednih razmer, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, večjih okvar na javnem vodovodu in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
21. člen
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode v druge namene.
VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
22. člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, morajo zagotoviti vgradnjo vodomera v zunanje vodomerne jaške v skladu s soglasjem upravljavca.
23. člen
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu z izdanim soglasjem. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.
24. člen
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vodo pred obračunskim vodomerom.
25. člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku in upravljavcu interne napeljave za kontrole porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov.
26. člen
Uporabnik je dolžan zagotoviti in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen upravljavcu javnega vodovoda za namen izvajanja vzdrževanja in rednega pregledovanja.
27. člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu javnega vodovoda. Okvaro lahko odpravi izključno upravljavec.
Stroški, ki nastanejo na vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja stroškov.
28. člen
Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 20. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO
29. člen
Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cena storitev oskrbe s pitno vodo;
– komunalni prispevek;
– proračun Občine Rogašovci;
– drugi viri.
30. člen
Občinski svet daje soglasje k ceni za pitno vodo na predlog upravljavca javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni določeno drugače.
Oblikovanje cene storitve oskrbe s pitno vodo, ki se ne šteje v storitev javne službe, oblikuje upravljavec v skladu s tarifnim sistemom.
31. člen
Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati stanja na obračunskem vodomeru, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Rogašovci za preteklo leto.
32. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, pri pravnih osebah pa mesečno, pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera.
33. člen
V primerih, če je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prvega odstavka tega člena je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev teh objektov.
34. člen
Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu in priloženi položnici. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v petnajstih dneh po prejemu računa in položnice. Če uporabnik ne plača zneska računa v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zneska računa niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode, o čemer mora biti porabnik v pisnem opominu opozorjen. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
IX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV TER IZVAJALCEV
35. člen
Upravljavec javnega vodovoda ima pri oskrbi s pitno vodo poleg nalog iz 4. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
– zagotavljanje normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanje, zaščite in izkoriščanja vodnih virov;
– kontrolirati hišne priključke;
– redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika;
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;
– organiziranje oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
– opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, kolikor je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna;
– obveščanje uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
– pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto;
– pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in ga posredovati ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta;
– voditi evidenco uporabnikov iz drugega odstavka 19. člena tega odloka;
– organiziranje stalnega izobraževanja upravljavcev zasebnih vodovodov na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni oskrbi s pitno vodo;
– izdajanje soglasij in omogočanje priključitev na javni vodovod;
– letno spremljanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju in pripravo programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub;
– druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
36. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javni vodovod se lahko priključijo le pod pogoji iz IV. poglavja tega odloka;
– redno vzdržujejo interno omrežje, vodomerni jašek ali nišo, hišni priključek in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu ali ostalega materiala;
– zaščitijo pred zamrzovanjem obračunski vodomer;
– dovoljujejo dostop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
– kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
– javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
– pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun v roku 8 dni od nastanka sprememb. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
– redno plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov;
– urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;
– se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
– pridobijo mnenja upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja;
– obvestijo upravljavca o lastni oskrbi z vodo;
– povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
37. člen
Izvajalci del morajo pred pričetkom vzdrževalnih del in pri rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic, trgov ter ostale komunalne infrastrukture pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih infrastrukturnih objektov in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo elementi javnega vodovoda nepoškodovani.
X. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV IN POSEBNIH ODVZEMNIH MEST
38. člen
Hidrantno omrežje, ki je v omrežju javnega vodovoda, služi predvsem požarni varnosti in mora biti vedno dostopno in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec. Stroški vzdrževanja bremenijo proračun občine.
Iz hidrantov se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požarov in za intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Zaradi registracije odvzete vode je treba najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o uporabi hidranta, trajanju in količini odvzete vode. Upravljavec po obvestilu pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika.
Odvzem vode iz posebnih odvzemnih mest za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode skleneta uporabnik in upravljavec pogodbo, v kateri določita tudi pogoje odvzema in plačilo stroškov porabljene vode.
39. člen
Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napaja direktno iz javnega vodovoda in je brez vodomera, veljajo določbe tega poglavja.
Te hidrante plombira upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške.
O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan.
40. člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
Uporabnika ne bremenijo stroški popravila okvare, ki nastanejo pri gašenju požarov, vajah za preprečevanje požarov in v primeru intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Stroški popravila v navedenih primerih bremenijo proračun občine.
XI. PREKINITEV DOBAVE VODE
41. člen
Upravljavec lahko brez odpovedi in s predhodnim obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9. če z odvodom odpadnih voda, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 9. točke tega člena.
Dobava vode je prekinjena za čas dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Stroški prekinitve in ponovne priključitve bremenijo uprabnika.
42. člen
Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če porabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
43. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno.
44. člen
V primeru nepredvidenih okvar ima izvajalec pravico za krajši čas prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
Z globo 500 EUR se kaznuje upravljavec:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4. in 35. člena tega odloka,
2. če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega odloka,
3. če prekine dobavo vode v nasprotju z 41. členom tega odloka.
46. člen
Uporabniki javnega vodovoda se kaznujejo z globo, če:
1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (10. člen);
2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (12. člen);
3. dovoli priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca (13. člen);
4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (18. člen);
5. ne zagotovi vgradnjo obračunskega vodomera v skladu s tretjim odstavkom 22. člena tega odloka;
6. ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka;
7. ne izpolnjuje obveznosti iz 36. člena;
8. odvzema vodo iz javnega hidranta v nasprotju z X. poglavjem tega odloka.
Z globo 500 EUR se za prekrške iz tega člena kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 100 EUR odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje uporabnik posameznik.
47. člen
Z globo 500 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu s 37. členom tega odloka.
Z globo 100 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 100 EUR se za prekršek kaznuje uporabnik posameznik.
48. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
Priključki obstoječih stavb se prenesejo v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda na podlagi sklenjene pogodbe.
50. člen
Upravljavec javnega vodovoda izvede vpis v evidenco uporabnikov v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
51. člen
Lastniki obstoječih stavb, ki zagotavljajo lastno oskrbo z vodo, morajo prilagoditi oskrbo z vodo zahtevam tega odloka najkasneje do 31. 12. 2010.
52. člen
Ta odlok začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2009-12
Rogašovci, dne 26. junija 2009
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r.