Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009

Kazalo

2628. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Postojna, stran 7474.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9), 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, in Uradni list RS, št. 26/90), 32., 33., 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 6., 14. in 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08 in 48/09) ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 20. seji dne 16. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Postojna
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju Občine Postojna (v nadaljevanju: občina).
Na območju občine so naslednja pokopališča:
– pokopališče Postojna,
– pokopališče Veliki Otok,
– pokopališče Belsko,
– pokopališče Predjama,
– pokopališče Mali Otok,
– pokopališče Pri Fari,
– pokopališče Sajevče – Rakulik,
– pokopališče Landol,
– pokopališče Planina,
– pokopališče Orehek,
– pokopališče Štivan,
– pokopališče Razdrto,
– pokopališče Šmihel pod Nanosom,
– pokopališče Slavina,
– pokopališče Studeno,
– pokopališče Veliko Ubeljsko.
Na pokopališčih v občini se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki ali če tako želijo svojci umrlih, ki sedaj živijo v občini, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
2. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališko dejavnost lahko opravlja lokalna gospodarska javna služba, kjer pa te ni lahko opravlja to dejavnost krajevna skupnost (v nadaljevanju: upravljavec). Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
3. člen
Pogrebne dejavnosti v Občini Postojna urejajo pooblaščeni izvajalci pogrebnih dejavnosti, katere najame naročnik pokopa. Izvajanje pogrebnih dejavnosti na pokopališčih na območju Občine Postojna, se mora uskladiti z določbami tega odloka.
4. člen
Na pokopališčih v KS Postojna opravlja pokopališko dejavnost režijski obrat v okviru občinske uprave Občine Postojna, na vseh ostalih pokopališčih pa posamezne krajevne skupnosti.
Sveti krajevnih skupnosti, ki na pokopališčih, ki se nahajajo na njihovem območju, skladno s prejšnjim odstavkom samostojno opravljajo pokopališko dejavnost, lahko izvajanje pokopališke dejavnosti prenesejo na režijski obrat iz prejšnjega odstavka.
5. člen
Pokopališke storitve so predvsem naslednje:
– oddajanje grobnih prostorov,
– sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
– prva ureditev groba in
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega:
– vzdrževanje pokopališč,
– razdelitev na posamezne zvrsti grobov,
– prekope grobov in
– opustitev pokopališč,
Dejavnost iz prejšnjega odstavka zajema predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– odvoz odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
7. člen
Umrli praviloma leži v mrliški vežici. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva oziroma na kraj upepelitve, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. Posmrtne ostanke stanovalcev domov starejših, ki bodo pokopani na pokopališčih v drugih občinah, se lahko hrani v mrliških vežicah teh domov.
8. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega varstva pristojni organ v občini, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
9. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točno določen čas pokopa določi upravljavec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski obred. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
10. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, lahko umrlega pred pokopom izjemoma položijo tudi na drug določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega predstavnika verske skupnosti do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
11. člen
Umrlega se položi v krsto in se ga pokoplje v klasični grob, v vrstni grob ali grobišče. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem soglasju organa pristojnega za zadeve zdravstvenega varstva, kjer se pokop opravi. Pepel pokojnika se shrani v žaro in pokoplje v grob za običajni pokop, v žarni grob ali se raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja upravnega organa pristojnega za notranje zadeve.
12. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
13. člen
Pokopi so lahko vsak dan. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj. Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev se pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
15. člen
Pogrebna svečanost se opravi od mesta, kjer leži pokojnik, do pokopališča, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali po krajevnem običaju.
16. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oziroma žare z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Če pri pogrebu sodeluje godba ali poleg godbe še pevci, se v primeru cerkvenega pogrebnega obreda najprej opravi le-ta.
17. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mesta, kjer leži pokojnik, do groba.
18. člen
Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja: V primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna svečanost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori. Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro po krajevnem običaju.
19. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava ter prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik, križ in luč. Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Temu sledijo poslovilni govori z morebitnimi žalostinkami; obred se zaključi po krajevnem običaju. Upravljavec je dolžan zagotoviti ozvočenje v mrliški vežici, na pokopališču pa le na željo svojcev.
20. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote častne salve.
21. člen
Če se umrlega upepeli, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred upepelitvijo ali po njej. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
22. člen
Pokopališče se zgradi ali se obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim aktom občine. Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno. Vsako pokopališče mora imeti ograjo in možnost zapore z vrati, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje smeti. Pokopališče mora biti popolnoma odmaknjeno od drugih objektov. Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljavca pokopališča in to samo na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov, zidov in objektov ob pokopališču.
23. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov. Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov:
– enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
24. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti upravljavec pokopališča.
25. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se v najem za določeno dobo.
26. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
27. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah v vojni in v izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz običajnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, in iz vrstnih grobov po preteku mirovalne dobe. Sredstva za stroške vzdrževanja skupnih grobišč zagotavlja občina.
28. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,3 m. Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2,3 m. Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati zunaj meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m. Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi splošnemu pokopališkemu redu, kolikor se le da; lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve. Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m. Globina vrstnih grobov je najmanj 1,80 m, širina do 1 m, dolžina pa do 2,3 m. Poglobitev vrstnih grobov je dovoljena do 2,20 m.
29. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa.
30. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemodajalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
32. člen
Prostor za grobove se daje v najem za določen čas od 5 do 10 let in se lahko po poteku najemne pogodbe podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe. Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem. V času odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
33. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
34. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor. Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku. Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
35. člen
Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
36. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunajo po ceniku, ki ga v soglasju z upravljavci pokopališč potrjuje župan občine. Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost. Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege. Višino najemnin za grobove ter ceno storitev določa upravljavec v soglasju z županom občine.
37. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč odloča župan na predlog upravljavca, v skladu s prostorsko dokumentacijo.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
38. člen
V območju pokopališča ni dovoljeno;
– nedostojno vedenje, kot so: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov mimo za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov na območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in shranjevanje vozil na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov na območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejevanju pokopališč, in s temi deli povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene v času pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (hrup, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, opozori morebitnega povzročitelja motenj pred začetkom pogrebnih svečanosti.
39. člen
Upravljavec ima naslednje splošne pravice in obveznosti:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt, pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, v skladu z 9. členom tega odloka,
– lahko organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih,
– opravlja prekope grobov, nadzira razna dela na pokopališču,
– obvezno sodeluje pri sodno odrejenih ekshumacijah,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– pobira najemnino.
40. člen
Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov, naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– odlagališča smeti in odpadkov,
– ograje, vhodi in poti na območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– ozvočenje na območju pokopališča,
– osvetlitev pokopališča (mrliška vežica).
41. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa upravljavec skladno določbami četrtega odstavka 32. člena tega odloka.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
Z globo 500 EUR se za prekršek kaznuje upravljavca, če opusti predpisana ravnanja iz 36., 39. ali 40. člena odloka.
Z globo 200 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorno osebo upravljavca.
Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznika, ki krši določila 38. člena odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
44. člen
Najemne pogodbe iz 31. člena tega odloka, ki v trenutku uveljavitve odloka niso sklenjene, mora upravljavec posameznega pokopališča z najemniki skleniti najkasneje v enem letu od uveljavitve odloka.
45. člen
Upravljavec uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
46. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se v občini prenehajo uporabljati določila Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Postojna (Uradni list SRS, št. 15/84).
47. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 007-12/2009
Postojna, dne 16. junija 2009
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.