Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009

Kazalo

2619. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas, stran 7448.

Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 28. seji dne 25. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč ter
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih površin, zelenih površin in prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
+-----+----------------------------------------------+---------+
|I.   |Besedilo odloka                               |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|II.  |Grafični del, ki obsega naslednje grafične    |         |
|     |načrte:                                       |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|1.   |Načrt namenske rabe prostora                  |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|1.1  |Izsek iz dolgoročnega plana                   | M 1:5000|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|2.   |Vplivi in povezave s sosednjimi enotami       | M 1:2000|
|     |urejanja prostora                             |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.   |Načrt območja z načrtom parcelacije           |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.1  |Katastrski načrt s prikazom območja OPPN      | M 1:1000|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.2  |Geodetski načrt s prikazom območja OPPN       | M 1: 500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.3  |Načrt obodne parcelacije, parcelacije         | M 1:1000|
|     |zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem |         |
|     |načrtu                                        |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.4  |Načrt obodne parcelacije, parcelacije         |  M 1:500|
|     |zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem  |         |
|     |načrtu                                        |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.5  |Površine, namenjene javnemu dobru na          | M 1:1000|
|     |katastrskem načrtu                            |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|3.6  |Površine, namenjene javnemu dobru na          |  M 1:500|
|     |geodetskem načrtu                             |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.   |Načrt arhitekturnih, krajinskih in            |         |
|     |oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev    |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.1  |Ureditvena situacija – nivo pritličja         |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.2  |Ureditvena situacija – nivo terasne etaže     |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.3  |Ureditvena situacija – nivo 1. kleti          |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.4  |Ureditvena situacija – nivo 2. kleti          |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.5  |Značilni prerezi in pogledi                   |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.6  |Načrt odstranitve objektov                    |  M 1:500|
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.7  |Prikaz priključevanja objektov na komunalno   |  M 1:500|
|     |javno infrastrukturo                          |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.8  |Prometno tehnična situacija, idejna višinska  |  M 1:500|
|     |regulacija – nivo terena                      |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
|4.9  |Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter     | M 1:500.|
|     |varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami   |         |
+-----+----------------------------------------------+---------+
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja zemljišč za gradnjo in
7. povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5746, v februarju 2009.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas. Površina območja OPPN znaša 1ha 98 ar 33 m².
Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
– v katastrski občini Ježica zemljišča s parcelnimi številkami: 1148/2 del, 1151/2 del, 1169, 1170, 1171/1, 1171/2, 1172, 1173, 1174, 1175/1, 1175/2, 1176/1, 1176/2, 1177, 1178/1, 1178/3, 1229/3, 1453/1 del, 1453/2 del, 1470/1 del, 2362/1 del, 2362/2 del;
– v katastrski občini Stožice zemljišča s parcelnimi številkami: 1809/1 del, 1809/2 del, 241/1 del, 241/2 del.
2. Meja
Meja območja OPPN se začne na severozahodnem delu območja v točki št. 1, ki se nahaja na zemljišču s parcelno številko št. 1148/2 v k. o. Ježica, od koder poteka proti vzhodu do točke št. 19 preko zemljišč s parcelnimi številkami 1151/2, 1453/2 in 1453/1 v k. o. Ježica. Od točke št. 19 do točke št. 29 poteka meja območja OPPN proti jugu po zahodni strani zemljišč s parcelnima številkama 1809/2 in 1809/1 v k. o. Stožice do točke št. 39. V točki št. 39 meja OPPN spremeni smer in poteka proti zahodu do točke št. 48 po južni meji zemljišč s parcelnima številkama 241/2 in 241/1 v k. o. Stožice ter nato do točke št. 54 po zemljiščih s parcelnima številkama 1470/1 in 2362/1 v k. o. Ježica. Od točke št. 54 do izhodiščne točke št. 1 poteka meja območja OPPN proti severu po zemljiščih s parcelnimi številkami 2362/1, 2362/2, 1453/2 in 1148/2 v k. o. Ježica.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Čerinova ulica in ulica Ježica bosta rekonstruirani. Ob Čerinovi ulici bo prestavljen hodnik za pešce in urejeno vzdolžno parkiranje, namenjeno javnemu parkiranju. Ulica Ježica bo razširjena in urejena bosta obojestranska hodnika za pešce.
Predvidena pozidava upošteva variantne možnosti dolgoročne ureditve Dunajske ceste tako, da gradbena meja načrtovanih objektov zagotavlja ustrezne odmike za ureditev prostora nove Dunajske ceste.
Na južni strani je načrtovana ureditev parkirišča ob gostilni Ruski car tako, da je del parkirišč namenjen gostilni, del pa potrebam novogradnje v območju OPPN. Preko parkirišča je predviden dovoz do parcele obstoječe stanovanjske hiše, ki meji na območje OPPN.
V objektih ob Dunajski cesti in objektu ob ulici Ježica bo urejen javni program, v objektih ob Dunajski cesti tudi program zdravstva, namenjen širšemu območju. V pritličju dela objektov ob Čerinovi ulici je načrtovan vrtec za 3 oddelke (do 60 otrok).
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen
(dopustni posegi znotraj območja OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitve naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– redna in investicijska vzdrževalna dela na legalno zgrajenih objektih,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot: P1, P2, P3, C1, C2 in C3, pri čemer:
– P1 sestavljajo štiri podenote s skupnimi ureditvami otroških igrišč, zunanjih zelenih površin in kleti:
P1a – površine, namenjene gradnji dveh stanovanjskih stolpnic A1 in A2 v osrednjem delu,
P1b – površine, namenjene gradnji poslovno-stanovanjskih objektov B1 in B2,
P1c – površine, namenjene gradnji poslovno-stanovanjskih objektov C1, C2 in C3,
P1d – površine, namenjene ureditvi zunanjega parkirišča za potrebe objektov C1, C2, C3, B1 in B2 ter gostilne Ruski car z dovozom ter gradnji dela podzemne garaže;
– P2 sestavljajo površine, namenjene gradnji štirih stanovanjskih objektov E1, E2, E3 in E4 ob Čerinovi ulici ter poslovno-stanovanjskih objektov E5, E6, E7, E8 in E9 ob Čerinovi ulici in ulici Ježica z zunanjimi zelenimi površinami;
– P3 sestavljajo površine, do izvedbe nove Dunajske ceste, namenjene obstoječi rabi ter začasni ureditvi zelenih površin in dostopov do objektov;
– C1 sestavljajo cestni odsek ter površine, namenjene ureditvi prometne in komunalne infrastrukture na Čerinovi ulici;
– C2 sestavljajo cestni odsek ter površine, namenjene ureditvi prometne in komunalne infrastrukture na ulici Ježica;
– C3 sestavljajo cestni odsek ter površine, namenjene ureditvi prometne in komunalne infrastrukture na obstoječi Dunajski cesti.
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
1. Namembnost
Prostorski enoti P1 in P2
V objektih A1, A2, E1, E2, E3, E4, E5, E6, E7, E8 in E9, C1, C2, C3, B1 in B2, razen v pritličjih in prvi etaži delov objektov C1, C2, C3, B1, B2 in E5, orientiranih proti Dunajski cesti in ulici Ježica, so dopustne naslednje dejavnosti:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene, od tega domovi za starejše osebe, materinski domovi, zavetišča in podobno.
V kletnih etažah je dopustna le ureditev parkirišč, tehničnih prostorov, skladišč in pomožnih stanovanjskih prostorov.
V objektih C1, C2, C3, B1 in B2 ter v objektih E5, E6, E7, E8 in E9 so dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– 1220 Upravne in pisarniške stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe, razen trgovskih in nakupovalnih centrov,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, razen avtopralnic,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstvo, od tega stavbe za zdravniško oskrbo in nego bolnih ter poškodovanih.
V delih pritličij in prvih etaž objektov C1, C2, C3, B1, B2 in E5, orientiranih proti Dunajski cesti in ulici Ježica, je dopustna tudi naslednja dejavnost:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
V objektih B1 in B2 je obvezna umestitev naslednjih dejavnosti:
– 12640 Stavbe za zdravstvo, od tega stavbe za zdravniško oskrbo in nego bolnih ter poškodovanih.
V pritličju objektov E1 in E6 je obvezna umestitev naslednjih dejavnosti:
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, od tega vrtci ali jasli.
V prostorski enoti P3 sta v obstoječih objektih dopustni obstoječi dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.
2. Zazidalna zasnova
Prostorska enota P1
V južnem delu v prostorski podenoti P1a sta načrtovana dva objekta – stolpnici (objekta A1 in A2). V vzhodnem delu v prostorskih podenotah P1b in P1c so vzporedno s predvideno Dunajsko cesto načrtovani objekti (objekti B1, C1, C2 in C3), ki se na severu zaključijo z višinskim poudarkom (objekt B2). V osrednjem delu območja so parkovne površine in površine za pešce. Uvoz za kletne etaže je urejen v jugozahodnem delu s Čerinove ulice. V podenoti P1d sta načrtovana parkirišče z dovozom z Dunajske ceste in del podzemne garaže.
V vseh prostorskih podenotah so vsi objekti v podzemnem delu povezani s skupnimi kletnimi etažami. Skupni uvoz v kletne etaže za vse objekte je predviden na jugozahodni strani s Čerinove ulice. Uvozna rampa je locirana ob stolpnici A1. Iz vsakega stopnišča v posameznem objektu je omogočen dostop do kletnih parkirnih prostorov in shramb.
Prostorska enota P2
Načrtovana je gradnja petih objektov (objekti E1, E2, E3, E4 in E5), ki so postavljeni pravokotno na Čerinovo ulico v ritmu stavbnih blokov ter vmesnih zelenih prostorov. Med seboj jih povezujejo nižji objekti E6, E7, E8 in E9, ki so umaknjeni v notranjost območja.
Vsi objekti so v podzemnem delu povezani s skupnimi kletnimi etažami. Skupni uvoz v kletne etaže za vse objekte je na južni strani s Čerinove ulice. Iz vsakega stopnišča v posameznem objektu je omogočen dostop do kletnih parkirnih prostorov in shramb.
Prostorska enota P3
Do izgradnje Dunajske ceste so v prostorski enoti dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela, odstranitev obstoječih objektov in začasne ureditve.
3. Zasnova zunanje ureditve
Večje površine za zasaditev dreves so zagotovljene na površinah izven območja načrtovanih kleti, v prostorskih enotah P1 in P2, kjer je ohranjen raščen teren.
Ob objektih E1 in E6 je predvideno ograjeno otroško igrišče za vrtec.
Prostorska enota P1
Parter je pretežno namenjen skupnim površinam za stanovalce in obiskovalcem ter mora biti opremljen z elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.). Del površin neposredno ob objektih je dopustno nameniti ureditvam zasebnih atrijev, razmejenih z ograjami in vrtnimi lopami. Osrednji stanovanjski del je parkovno urejen z zelenimi površinami z zasaditvami dreves in grmičevja ter s prostori za igro otrok. Teren je v tem delu razgiban.
Južno od objektov je urejeno parkirišče z dovozom z Dunajske ceste. Vse ostale površine znotraj prostorske enote so namenjene pešcem. Osrednja pešpot ob objektih C1, C2, C3, B1 in B2 služi tudi kot intervencijska pot.
Prostorska enota P2
Del parterja neposredno ob objektih je dopustno nameniti zasebnim atrijem. Vse ostale površine v prostorski enoti so skupne, namenjene stanovalcem, in morajo biti opremljene z elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.). Prostori med objekti so urejeni kot zelenice, tlakovane poti in prostori za igro otrok.
Prostorska enota P3
Do izgradnje nove Dunajske ceste je območje začasno urejeno kot hortikulturno urejena parkovna površina z dostopi do objektov, opremljena z mikrourbano opremo.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
10. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
V območju OPPN, razen na intervencijskih površinah, je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– sezonski gostinski vrtovi brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj ob gostinskih lokalih,
– skulpture in druge prostorske instalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni ter
– spominska obeležja.
Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljena v 23. členu tega odloka.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti in v prostorskih podenotah usklajena. Oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost.
Fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali.
Strehe so lahko ravne ali pod blagim naklonom, v terasnem delu so lahko pohodne in ozelenjene. Nad pohodnimi terasami so dopustne pergole ali stekleni nadstreški.
Ograje zasebnih vrtov, balkonov, pergole, shrambe za orodje in nadstrešnice in otroškega igrišča vrtca morajo biti enotno oblikovane oziroma oblikovno usklajene. Razmejitev med zasebnimi vrtovi in skupnimi površinami je načrtovana z živo mejo z višino do 1,50 m. Na meji med dvema zasebnima vrtovoma so dopustne ograje oziroma predelne stene, visoke do 2,00 m. Namesto predelne stene je dopustna tudi izvedba shrambe s površino do 4,0 m2. Predelne stene ali shrambe med zasebnimi vrtovi so lahko kovinske, lesene ali iz fasadnih plošč.
Izvedba vseh sistemov odvodnjavanja meteornih voda ni dovoljena na vidnih delih fasad objektov. Elementi mikrourbane opreme morajo biti oblikovani enotno.
Klima naprave morajo biti na objektih izvedene tako, da zunanja enota na fasadi objekta ni vidna. Namestitev klima naprav je dopustna na dvoriščni fasadi objekta in na balkonih stavbe. Klima naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroč zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
Gostinski vrtovi morajo biti enotno oblikovani.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Za zunanjo ureditev prostorskih enot P1 in P2 ter za začasno ureditev prostorske enote P3 mora biti v fazi PGD izdelan načrt krajinske arhitekture. Pri tem je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– parkovne površine morajo biti zasajene z avtohtonim drevjem in grmovnicami. V območju prostorske enote P1 je treba zasaditi vsaj 25 dreves, v območju prostorske enote P2 je treba zasaditi vsaj 13 dreves;
– parkirne površine na nivoju terena je treba ozeleniti, na dve parkirni mesti je treba zasaditi vsaj eno drevo;
– rob parkirišča v prostorski enoti P1d mora biti obsajen z drevoredom;
– raščen teren mora biti zasajen z visokoraslim drevjem z debelnim obsegom 18 cm do 20 cm;
– višina nasutja zemlje nad kletmi v prostorskih enotah P1 in P2 mora omogočiti zasaditev grmovnic in travnatih površin: vsaj 40% zelenih površin mora imeti debelino vsaj 0,50 m za zasaditev grmovnic;
– ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane in opremljene z mikrourbano opremo ter primerno osvetljene;
– vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem;
– počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti oblikovno usklajeni;
– pod igrali na igralnih ploščadih mora biti ustrezna namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu;
– v prostorski enotah P1 in P2 je treba na eno stanovanje zagotoviti vsaj 15 m2 zelenih površin, od tega najmanj 7,5 m2 površin za potrebe mlajših otrok in za počitek stanovalcev ter najmanj 5,0 m2 površin za igro z žogo za potrebe večjih otrok. V te površine ne smejo biti vključene površine zasebnih vrtov; za potrebe vrtca je treba zagotoviti otroško igrišče z najmanj 15 m2 površin na otroka;
– intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev;
– višinske razlike terena morajo biti premoščene z brežinami.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Tlorisni gabariti
Prostorska enota P1
Objekta A1 in A2:
  pritličje: 28,00 m x 16,00 m,
  tipična etaža: 32,50 m x 20,00 m,
  objekt z uvozno rampo v klet: 21,00 m x 7,00 m.
Terasna etaža objektov A1 in A2 je lahko pozidana največ 70% tipične etaže.
Objekti C1, C2, C3 in B1:
  pritličje in tipična etaža: 16,00 m x 16,00 m.
  Objekt B2:
  pritličje in medetaža: 36,00 m x 12,00 m,
  tipična etaža: 24,00 m x 12,00 m.
Terasna etaža objekta B2 je lahko pozidana največ 70% tipične etaže.
Tlorisni gabariti kleti: 143,50 m x 95,50 m.
Prostorska enota P2
Objekt E1:
  pritličje in tipična etaža: 28,00 m x 12,50 m.
Objekti E2, E3, E4 in E5:
  pritličje in tipična etaža: 31,00 m x 12,50 m.
Objekti E6, E7 in E8:
  pritličje in etaža: 15,30 m x 7,00 m.
Objekt E9:
  pritličje in etaža: 16,00 m x 7,00 m.
Prva terasna etaža objektov E1, E2, E3, E4 in E5 je lahko pozidana največ 70% tipične etaže, druga pa 50%.
Tlorisni gabariti kleti: 134,00 m x 37,50 m.
Tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo terasne etaže«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo 1. kleti« in 4.4 »Ureditvena situacija – nivo 2. kleti«.
2. Višinski gabariti
Na celotnem območju je dopustna gradnja do treh kletnih etaž.
Prostorska enota P1
Objekta A1 in A2:         P+11+T, višina 42,80 m.
Objekt C1:                P+M (medetaža)+2, višina 13,60 m.
Objekti C2, C3 in B1:     P+M (medetaža)+3, višina 16,60 m.
Objekt B2:                del P+M (medetaža), del P+M
                          (medetaža)+6+T, del višina 7,60 m,
                          del višina 28,60 m.
Prostorska enota P2
Objekti E1,E2, E3 in E4:  P+3+2T, višina 18,00 m.
Objekt E5:                P+M (medetaža)+3+2T, višina 20,80
                          m.
Objekti E6, E7,E8 in E9:  P+1, višina 7,00 m.
Višina objekta je določena z najvišjo točko venca strehe zadnje, najvišje etaže. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta in izhode na streho.
Višinski gabariti so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.
3. Višinske kote terena in pritličja
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest. Kota urejenega terena je od 301,00 m. n. v. do 303,30 m. n. v.
Kote pritličij objektov v prostorski enoti P1:
Objekta A1 in A2:                            302,80 m. n. v.
Objekt C1:                                   302,60 m. n. v.
Objekt C2:                                   302,30 m. n. v.
Objekt C3:                                   302,10 m. n. v.
Objekt B1:                                   301,80 m. n. v.
Objekt B2:                                   301,30 m. n. v.
Kota pritličij objektov v prostorski enoti P2 je 302,50 m. n. v.
Idejne višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.8 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.
4. Zmogljivosti območja
Površina območja OPPN je 19 833 m2.
Prostorska enota P1
Površina prostorske enote:                   9 458 m2
BTP nad nivojem terena:                      največ 22 000 m2
BTP kletnih etaž:                            največ 22 000 m2
BTP poslovnega programa:                     najmanj 2 550 m2
BTP dejavnosti splošnega družbenega pomena   najmanj 500 m2
(zdravstvo, socialno varstvo, kultura ipd.):
Število stanovanjskih enot:                  največ 260
Prostorski podenoti P1a in P1d
BTP nad nivojem terena:                      največ 14 000 m2
BTP kletnih etaž:                            največ 12 300 m2
Prostorska podenota P1b
BTP nad nivojem terena:                      največ 4 300 m2
BTP kletnih etaž:                            največ 5 220 m2
Prostorska podenota P1c
BTP nad nivojem terena:                      največ 3 700 m2
BTP kletnih etaž:                            največ 4 480 m2
Prostorska enota P2
Površina prostorske enote:                   5 580 m2
BTP nad nivojem terena:                      največ 12 200 m2
BTP kletnih etaž:                            največ 12 500 m2
BTP poslovnega programa:                     najmanj 800 m2
BTP vrtca:                                   največ 600 m2
Število stanovanjskih enot:                  največ 130.
Bruto tlorisna površina (BTP) nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite tako kot odprti balkoni.
14. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Do odstranitve objektov so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela legalno zgrajenih objektov.
15. člen
(odstranitve objektov)
V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov:
– stanovanjske stavbe na zemljišču s parcelno številko 1172, k. o. Ježica; bruto tlorisna površina objekta je 360 m2;
– gospodarskega poslopja na zemljišču s parcelno številko 1171/2, k. o. Ježica; bruto tlorisna površina objekta je 73 m2;
– stanovanjske stavbe na zemljišču s parcelno številko 1169, k. o. Ježica; bruto tlorisna površina objekta je 340 m2;
– garaže na zemljišču s parcelno številko 1169; bruto tlorisna površina objekta je 64 m2;
– gospodarskega poslopja na zemljiščih s parcelnimi številkami 1175/1, 1175/2 in 1169, vse k. o. Ježica; bruto tlorisna površina objekta je 218 m2.
Odstranitev stanovanjske stavbe, zgrajene na zemljišču s parcelno številko 1172, k. o. Ježica, in gospodarskega poslopja, zgrajenega na zemljišču s parcelno številko 1171/2, k. o. Ježica, je pogoj za gradnjo objektov z oznako C.
Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.6 »Načrt odstranitve objektov«.
IV. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(načrt parcelacije)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
Prostorska enota P1
– parcela P1a, namenjena gradnji objektov A1 in A2, meri 4 378 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko 1229/3, k. o. Ježica, in dele zemljišč s parcelnimi številkami 1171/1, 1174, in 1470/1, vse k. o. Ježica, ter zemljišče s parcelno številko 241/1, k. o. Stožice.
– parcela P1b, namenjena gradnji objektov B1 in B2, meri 2 352 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1170, 1171/2, 1174, 1175/1, 1175/2, 1176/1, 1176/2 in 1177, vse k. o. Ježica.
– parcela P1c, namenjena gradnji objektov C1, C2 in C3, meri 1 607 m2 in obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1171/1, 1171/2, 1172, 1173, 1174, 1177 in 1470/1, vse k. o. Ježica, in dele zemljišč s parcelnimi številkami 241/2, 1809/1 in 1809/2, vse k. o. Stožice.
– parcela P1d, namenjena ureditvi zunanjega parkirišča z dovozom za potrebe objektov C1, C2, C3, B1, B2 in gostilne Ruski car ter gradnji dela podzemne garaže (na delih zemljišč s parcelnimi številkami 1171/1 in 1470/1, obe k. o. Ježica, ter 241/2, k. o Stožice), meri 1 121 m2 in obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1171/1 in 1470/1, obe k. o. Ježica, ter dela zemljišč s parcelnima številkama 241/1 in 241/2, obe k. o. Stožice.
Prostorska enota P2
– parcela P2, namenjena gradnji objektov E1, E2, E3, E4, E5, E6, E7, E8 in E9, meri 5 580 m2 in obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1178/1 in 1178/3, obe k. o. Ježica.
Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«.
17. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 2 288 m2 in obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 1148/2, 1151/2, 1169, 1175/1, 1175/2, 1178/1, 1178/3, 1453/1, 1453/2, 2362/1 in 2362/2, vse k. o. Ježica, ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 241/2, 1809/1 in 1809/2, vse k. o. Stožice.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5 »Javne površine na katastrskem načrtu« in št. 3.6 »Javne površine na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost gradnje)
V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo mogoče izvajati fazno, v zaključenih etapah.
Zaključena etapa je gradnja objektov in vse pripadajoče ureditve na posamezni parceli, namenjeni gradnji.
Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
Preureditev ulice Ježica mora biti izvedena sočasno s prvo fazo gradnje v območju OPPN.
Preureditev vzhodnega roba Čerinove ulice mora biti izvedena sočasno z gradnjo v prostorski enoti P2.
Ureditev dovoza do objekta, zgrajenega na zemljišču s parcelno številko 245/1, k. o. Stožice, in ureditev parkirišča v prostorski podenoti P1d morata biti izvedeni sočasno z gradnjo v prostorski podenoti P1a.
Začasne ureditve ob Dunajski cesti morajo biti izvedene sočasno z gradnjo objektov C1, C2 in C3 oziroma B1 in B2.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
V severni del območja OPPN, v dela zemljišč s parcelnima številkama 1148/2 in 1151/2, obe k. o. Ježica, sega enota kulturne dediščine EŠD 14907 Ljubljana – Grobišče Ježica. Na območju kulturne dediščine Grobišče Ježica so potrebne predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo površinski terenski pregled in podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami. Na podlagi rezultatov obeh pregledov bosta določena obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav. Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
20. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, na ožjem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B, razen zemljišča s parcelno številko 2362/1, k. o. Ježica, ki se nahaja na ožjem območju s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A. Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06).
Objekti in naprave morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti vodotesna.
Gradnja objektov za zdravstvo, podzemnih garaž, parkirišč in skladišč nenevarnih snovi je mogoča na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje in rezultatov analize vplivov zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaževanje. Analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju mora biti izdelana v obsegu, kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06).
Vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilniki olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Za dreniranje ali črpanje podzemne vode v času gradnje je treba pridobiti vodno soglasje.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta mora biti izvedeno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti.
Pritličja delov objektov B1, B2, C1, C2 in C3, orientiranih na Dunajsko cesto, morajo imeti urejeno prisilno prezračevanje. Zajetja zraka morajo biti vsaj 5,0 m oddaljena od trase nove Dunajske ceste.
Odvodi dimnih plinov morajo biti izvedeni nad terase objektov ali v pasu s širino 5,0 m, oddaljenem od trase nove Dunajske ceste, od ulice Ježica in od Čerinove ulice.
V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
V območju OPPN, razen ob Dunajski cesti, je dovoljena mejna raven hrupa 45 dbA ponoči in 55 dbA podnevi. Dovoljena mejna raven hrupa ob Dunajski cesti je 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči.
Na fasadah objektov B1, B2, C1, C2 in C3 je treba izvesti pasivno zvočno zaščito.
V času intenzivnih gradbenih del je treba izvajati meritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
5. Odstranjevanje odpadkov
Dovoz za komunalna vozila je predviden z Dunajske ceste preko parkirišča ter s Čerinove ulice in ulice Ježica do prevzemnih mest. Zbirna mesta odpadkov so predvidena v 1. kletni etaži ali v pritličjih objektov.
Na območju so predvidene štiri zbiralnice ločenih odpadkov.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
Razmestitev prevzemnih mest za odpadke in zbiralnic ločenih odpadkov je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1 »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.
6. Osončenje objektov
Na območju OPPN je treba zagotoviti neposredno osončenje bivalnih prostorov predvidenih stanovanjskih objektov: najmanj eno uro v času zimskega solsticija in najmanj tri ure v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija ter v času poletnega solsticija.
Bivalni prostori so: bivalna kuhinja, dnevna soba in otroška soba.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Objekti morajo biti načrtovani potresno varno. Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
Vse povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti so poleg obstoječih hidrantov ob Čerinovi ulici in Dunajski cesti ob ulici Ježica predvideni trije novi hidranti. Začetnemu gašenju požara je namenjeno notranje hidrantno omrežje.
Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.10 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
22. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Splošni pogoji
Glavni dostopi do objektov, primarne površine za pešce, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine in objekti morajo biti uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Javne prometne površine morajo biti asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom.
Na mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na mestih predvidenih dovozov intervencijskih in komunalnih vozil.
Površine, namenjene le intervencijskim in komunalnim vozilom, so lahko tlakovane ali zatravljene.
Vse predvidene prometne površine morajo biti opremljene s potrebno vodoravno in navpično prometno signalizacijo.
Najmanjši priključni radij uvoza v garaže je 5,0 m.
2. Prometne površine prostorskih enot C1, C2, in C3
Prostorska enota C1
Ob vzhodnem robu vozišča Čerinove ulice so načrtovana javna vzdolžna parkirna mesta, dimenziji posameznega sta najmanj 2,5 m x 5,0 m. Parkirna mesta so od obstoječega roba vozišča odmaknjena najmanj 0,5 m.
Ob vzdolžnih parkirnih mestih je predvidena ureditev hodnika za pešce s širino najmanj 1,6 m, ki bo priključen na hodnik za pešce ob ulici Ježica.
Promet kolesarjev se bo odvijal skupaj z ostalim motornim prometom po vozišču.
Predvidena je preureditev križišča Čerinove ulice in ulice Ježica z razširitvijo vzhodnega kraka križišča V križišču ceste Ježica in Čerinove ulice bo spremenjena navpična in dopolnjena vodoravna prometna signalizacija.
Prostorska enota C2
V prostorski enoti C2 je predvidena preureditev ceste Ježica z dvosmernim voziščem, širokim 6,0 m, in obojestranskim hodnikom za pešce s širino 1,6 m.
V priključku na Dunajsko cesto so ohranjeni obstoječi priključni radiji.
Prostorska enota C3
V prostorski enoti C3 je predvidena preureditev priključka na Dunajsko cesto.
3. Prometne površine prostorskih enot P1 in P2 in P3
Motorni promet
Dovozi za intervencijska in komunalna vozila bodo urejeni s Čerinove ulice, ulice Ježica in z Dunajske ceste.
Dovoza do parkirnih mest v kletnih etažah bosta urejena s Čerinove ulice, ločeno za prostorsko enoto P1 in P2.
Mirujoči promet
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene v dveh do treh kletnih etažah. Za potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljevanju: PM), upoštevajoč naslednje kriterije:
– 2 PM na eno stanovanje;
– 1 PM na 30 m2 bruto površine storitvene in poslovne dejavnosti, 1 PM na štiri sedeže in en tekoči meter pulta v gostinskih lokalih, vendar ne manj kot 2 PM;
– dodatnih 10% parkirnih mest za storitvene in poslovne dejavnosti;
– 1 PM na šest postelj za stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, materinski domovi, zavetišča in podobno);
– 1 PM na oskrbovano stanovanje in dodatnih 10% na terenu za obiskovalce;
– 2 PM na oddelek in 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje za potrebe vrtca;
– 1 PM na 20 m2 bruto površine, vendar ne manj kot 2 PM za zdravstvo;
– 1 PM na 30 m2 bruto površine, vendar ne manj kot 2 PM za trgovske stavbe (lokalne trgovine pod 500 m2);
– 1 PM na 40 m2 bruto površine, vendar ne manj kot 2 PM za trgovske stavbe (trgovine z neprehrambnimi izdelki);
– 1 PM na 60 m2 bruto površine za muzeje in knjižnice.
Na nivoju terena se na južni strani območja preuredijo in povečajo parkirišče za potrebe objektov C1, C2, C3, B1 in B2 (22 PM) ter nadomestna parkirna mesta za potrebe gostilne Ruski car (15 PM). Ob Čerinovi ulici je predvidena ureditev vzdolžnih javnih parkirnih mest (19 PM).
Za okoliške stanovalce soseske je treba v kletnih etažah prostorskih enot P1 in P2 zagotoviti najmanj 75 dodatnih parkirnih mest. 53% parkirnih mest mora biti zagotovljenih v prostorski enoti P1, 47% pa v prostorski enoti P2. Dodatna parkirna mesta je treba zagotoviti le, če Mestna občina Ljubljana ob pričetku izdelave projektne dokumentacije ugotovi, da so potrebna.
Peš promet
V območju OPPN je med objekti v smeri sever-jug predvidena osrednja peš površina.
Ob južnem robu območja se uredi peš povezava med Dunajsko in Čerinovo ulico.
Na vzhodni strani objektov C1, C2, C3, B1 in B2 ter preko prostorske enote P3 so načrtovani peš dostopi do objektov v prostorski enoti P1.
Kolesarski promet
V območju OPPN niso predvidene ločene kolesarske steze.
Dovoz komunalnih in dostavnih vozil
Odvoz komunalnih odpadkov bo urejen po Čerinovi ulici, po ulici Ježica in po internih prometnih površinah z uvozom z Dunajske ceste. Dostava za potrebe gostinstva ter storitvenih in poslovnih dejavnosti bo potekala po navedenih prometnih površinah in kletnih etažah.
Intervencija
Dovoz intervencijskih vozil, kot so gasilska vozila, reševalna vozila, vozila intervencijskih služb, do objektov A1 in A2 ter niza objektov C in B bo urejen z Dunajske ceste, izvoz pa na ulico Ježica. Znotraj območja se za dovoz intervencijskih vozil utrdi površina severno od predvidenega parkirišča in v smeri sever-jug (pešpot). Ob tej površini ali na njej so predvidene površine za postavitev gasilskih vozil. Za dovoz intervencijskih vozil do niza objektov E je uporabljena Čerinova ulica, Čerinova ulica je uporabljena tudi za postavitev gasilskih vozil.
4. Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve na robu prostorskih enot so navezane na višine obstoječih utrjenih površin.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.8 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.
23. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek ter gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– za načrtovano gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju OPPN je treba pri posameznih upravljavcih predhodno izdelati idejne zasnove (programske rešitve);
– vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Objekte je mogoče priključiti tudi na plinovodno omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene, z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– pri gradnji ulice Ježica je treba zaščititi obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov.
2. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana. Za oskrbo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba obnoviti in dograditi javno vodovodno omrežje.
Zaradi preureditve ulice Ježica je treba zamenjati obstoječi sekundarni vodovod dimenzije 100 mm, ki se na zahodu navezuje na obstoječi vodovod dimenzije 100 mm po Čerinovi ulici, na vzhodu pa na obstoječi vodovod dimenzije 200 mm po Dunajski cesti. Vse hišne priključke, ki se navezujejo na obstoječi vodovod po ulici Ježica, je treba prevezati na nov vodovod. Za zagotavljanje požarne varnosti sta na načrtovanem vodovodu po ulici Ježica predvidena dva nova hidranta.
Za zagotavljanje požarne varnosti v notranjem delu območja je treba po parkirišču na skrajnem jugu obravnavanega območja v prostorski enoti P1d zgraditi krajši odsek sekundarnega vodovoda dimenzije 100 mm, ki se navezuje na obstoječi vodovod dimenzije 200 mm po Dunajski cesti. Načrtovani vodovod se konča s hidrantom.
Vsi načrtovani objekti v prostorski enoti P1, razen objektov A1 in A2, se priključijo neposredno na vodovod dimenzije 200 mm po Dunajski cesti. Za priključitev objektov B1, B2 in B3 se izvede hišni priključek od obstoječega vodovoda po Dunajski cesti do vodomernega jaška, ki služi za vgraditev vodomerov za vse tri objekte in je izjemoma lociran izven objektov. Od vodomernega jaška naprej se izvede interni vodovod. Objekta A1 in A2 se pred končnim hidrantom priključita na načrtovani sekundarni vodovod dimenzije 100 mm, ki se navezuje na obstoječi vodovod 200 mm po Dunajski cesti.
Vsi načrtovani objekti v prostorski enoti P2 (E1-E9) se priključijo na vodovod dimenzije 100 mm po Čerinovi ulici. Objekt E5 se lahko priključi tudi na obnovljeni vodovod dimenzije 100 mm po ulici Ježica.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Obnova vodovoda zaradi gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Ruski car, št. projekta 2437 V, oktober 2008.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba od upravljavca vodovoda pridobiti soglasje za priključitev.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je zasnovan ločen sistem odvajanja odpadne vode.
Odpadne komunalne vode iz načrtovanih objektov C1, C2 in C3 ter B1 in B2 v prostorski enoti P1 se priključijo na kanal za odpadne komunalne in padavinske vode po Dunajski cesti dimenzije 400 mm, ki se začne na skrajnem jugovzhodnem delu obravnavanega območja in poteka v smeri proti jugu.
Odpadne komunalne vode iz vseh načrtovanih objektov v prostorski enoti P2 in iz načrtovanih objektov A1 in A2 v prostorski enoti P1 se priključijo na kanal za odpadne komunalne in padavinske vode dimenzije 300 oziroma 500 mm po Čerinovi ulici.
Priključevanje objektov je načeloma mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Če gravitacijska priključitev odtokov iz pritličij nekaterih stanovanjskih objektov ne bo mogoče, se vgradijo črpališča. Odtok iz kleti je mogoč le preko črpališča.
Padavinska voda, očiščena v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komualne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 87/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), z obravnavanega območja ponika v podtalje znotraj posamezne prostorske enote. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Ureditev parkirišč ob Čerinovi ulici, ki se nahaja znotraj strogega vodovarstvenega režima z oznako VVO II A, mora biti izvedena tako, da se padavinska voda iz parkirišč, očiščena v skladu s predpisi, odvaja v ustrezno dimenzionirano kanalizacijsko omrežje.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba od upravljavca kanalizacije pridobiti soglasje za priključitev.
4. Plinovod
Načrtovani objekti na območju OPPN se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
Glavni distribucijski plinovod N12040, preko katerega se lahko oskrbujejo načrtovani objekti na območju OPPN, poteka ob Čerinovi ulici na jugozahodni strani območja OPPN. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN 150 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo stavb z zemeljskim plinom.
Za priključitev načrtovanih objektov na sistem zemeljskega plina je treba izvesti priključna plinovoda za prostorski enoti P1 in P2 in glavno plinovodno omrežje do obstoječega glavnega plinovoda N12040 ob Čerinovi ulici. Priključna plinovoda se zaključita z glavnimi plinskimi zapornimi pipami v omaricah na fasadi stavb.
Na južnem delu območja OPPN je z gradnjo kletne ureditve prostorske enote P1 tangiran obstoječ priključni plinovod DN 50 za stavbo Dunajska cesta 217. Priključni plinovod se prestavi južno, najmanj 1 m izven vplivnega območja gradbene jame.
Pri projektiranju glavnega in priključnih plinovodov za priključitev načrtovanih objektov na območju OPPN na distribucijsko plinovodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za del območja urejanja BS 4/1 Ruski car – novelacija, št. projekta R-7-D/4-2008, Energetika Ljubljana, d.o.o., oktober 2008.
Idejna zasnova plinovodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o., Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Vročevod
Načrtovane objekte na območju OPPN je treba za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključiti na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.
Glavno vročevodno omrežje za oskrbo načrtovanih objektov poteka ob Čerinovi ulici na jugozahodni strani območja OPPN (T1702) in je izvedeno v dimenziji DN 200. Zmogljivost obstoječega glavnega vročevoda T1702 zadošča za priključitev in oskrbo stavb s toploto.
Za priključitev načrtovanih objektov na vročevodno omrežje je treba izvesti priključne vročevode in glavno vročevodno omrežje do obstoječega glavnega vročevoda T1702 s potekom po zahodnem robu Čerinove ulice ter delno znotraj in delno zunaj kletnih ureditev prostorskih enot P1 in P2.
Pri projektiranju glavnega vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev stavb na območju OPPN na vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za del območja urejanja BS 4/1 Ruski car – novelacija, št. projekta R-7-D/4-2008, Energetika Ljubljana, d.o.o., oktober 2008.
Idejna zasnova vročevodnega omrežja je v tekstualnem in grafičnem delu sestavni del OPPN za obravnavano ureditveno območje.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o., Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.
6. Elektroenergetsko omrežje
Za potrebe napajanja načrtovanih objektov je načrtovana nova transformatorska postaja in nova srednjenapetostna elektroenergetska povezava do obstoječega omrežja.
Nova transformatorska postaja je načrtovana v kletnih prostorih v prostorski podenoti P1a in se bo vključila v obstoječo srednjenapetostno povezavo RTP Bežigrad – RTP Šiška. Nova srednjenapetostna elektroenergetska povezava za vključitev nove transformatorske postaje v obstoječe omrežje bo potekala od obstoječe TP 756 Glinškova ploščad 4 do nove transformatorske postaje in od tam do obstoječe TP 371 Kališnikov trg. Kabelska kanalizacija za novo srednjenapetostno povezavo bo potekala od nove transformatorske postaje po Ulici Rezke Klopčič do Ulice bratov Kunovarjev in nato po Ulici bratov Kunovarjev v smeri proti severu do TP 371 Kališnikov trg ter v smeri proti jugu do TP 756 Glinškova ploščad 4. Obstoječa srednjenapetostna povezava med TP 99 Dunajska 251 in TP 756 Glinškova ploščad 4 se pri obstoječem jašku pred TP 371 Kališnikov trg prevezana in spojena s srednjenapetostnim kablom, ki prihaja od TP 872 Glinškova ploščad 20 in je speljan v TP 371 Kališnikov trg. Zaradi gradnje načrtovanih objektov je treba prestaviti krajši odsek obstoječega srednjenapetostnega omrežja na skrajnem jugovzhodu. Srednjenapetostni kabli bodo prestavljeni v novo kabelsko kanalizacijo po vzhodni strani Dunajske ceste. Pri gradnji elektroenergetskega omrežja po Ulici bratov Kunovarjev, Ulici Ježica in Kališnikovem trgu je treba zagotoviti zadostne odmike od vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
Zaradi gradnje načrtovanih objektov je treba odstraniti oziroma prestaviti del prostozračnega nizkonapetostnega omrežja. Obstoječe nizkonapetostno prostozračno omrežje med drogom pri objektu Čerinova 7 do objekta Dunajska 227 bo prestavljeno v načrtovano kabelsko kanalizacijo po ulici Ježica.
Odstraniti je treba odstraniti del nizkonapetostnega omrežja med objektoma Dunajska 224 in Dunajska 222, ki napaja obstoječe objekte na obravnavanem območju.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev Elektra Ljubljana, d.d., EE napajanje za poslovno stanovanjski objekt OU BS4 – 1 Ruski car, št. projekta 72/07, julij 2008.
Zaradi gradnje objektov je treba odstraniti del nadzemnega nizkonapetostnega omrežja do obstoječih objektov na obravnavanem območju.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Na obravnavanem območju so zmogljivosti za predvideno novogradnjo zagotovljene. Priključitev na telefonsko omrežje je načrtovana prek obstoječega telekomunikacijskega omrežja po ulici Ježica in po Čerinovi ulici. Če bodo ugotovljene večje potrebe po telefonskih priključkih, je treba na obravnavanem območju predvideti prostor za potrebe telefonske centrale.
8. Javna razsvetljava
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Zaradi gradnje na obravnavanem območju je treba prestaviti javno razsvetljavo ob Čerinovi ulici in ob ulici Ježica. Javna razsvetljava je prestavljena v hodnik za pešce na vzhodni strani Čerinove ulice in na južni strani ulice Ježica.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
9. Učinkovita raba energije v stavbah
V predvidenih objektih je treba zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je treba predvideti tudi možnost uporabe deževnice, ki naj se zbira v ustreznem zadrževalniku.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.7 »Prikaz priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
X. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
24. člen
(program opremljanja)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč na delih območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 5746, v aprilu 2009.
Podlage za odmero komunalnega prispevka so:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme znašajo 574 583,90 eura;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in znašajo 574 583,90 eura;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo znašajo 2 751 457,77 eura;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo ter znašajo 3 326 041,67 eura;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter parcele, znašajo 229,71 eura/m2 (od tega 39,68 eura/m2 za novo komunalno opremo in 190,03 eura/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter neto tlorisne površine, znašajo 88,91 eura/m2 (od tega 15,14 eura/m2 za novo komunalno opremo in 73,77 eura/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za vso novo komunalno opremo so enaka parcelam P1a, P1d del, P1b, P1c in P2;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 13. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 13 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo pod naslovom Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti za novi objekt je 1, razen za kletne etaže, namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer sta za te površine določena le obračunska stroška za ceste in za vodovodno omrežje. V primeru, da bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za vrtec Mestna občina Ljubljana, se jo oprosti plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Olajšav za druge zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod naslovom »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– če novi objekti ne bodo priključeni na plinovodno omrežje, se jim komunalni prispevek za plinovodno omrežje ne odmeri. V tem primeru se strošek kvadratnega metra parcele zmanjša za 15,89 eura/m2 (od tega 2,58 eura/m2 za novo komunalno opremo in 13,31 eura/m2 za obstoječo komunalno opremo), strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta za 8,10 eura/m2 (od tega 1,31 eura/m2 za novo komunalno opremo in 6,79 eura/m2 za obstoječo komunalno opremo);
– če bodo površine parcele oziroma neto tlorisnih površin objektov večje oziroma manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka se upošteva zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječega objekta, ki je predviden za odstranitev.
25. člen
(pogodba o opremljanju)
Posamezen investitor načrtovane prostorske ureditve v P1 oziroma P2 in Mestna občina Ljubljana skleneta pogodbo o opremljanju, kjer se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor v skladu s programom opremljanja izvede ureditve javnih površin in opremi zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jo neodplačno prenese na Mestno občino Ljubljana.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
26. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo organizirajo tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotovijo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotovijo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
– v času gradnje zagotovijo ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju.
27. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
1. Tlorisni gabariti objektov
Tlorisni gabariti objektov lahko odstopajo do ±0,5 m pod pogojem, da ne presegajo parcele, namenjene gradnji objekta.
Izven gabaritov stavb lahko segajo nadstreški nad vhodi pod pogojem, da ne presegajo parcele, namenjene gradnji objekta, in oblikovni poudarki posamezne fasade, če ne presegajo gradbene parcele in če ne presegajo 10% tlorisne površine.
Odstopanja kletnih etaž so dopustna pod pogojem, da ne presegajo parcele, namenjene gradnji objekta, in da se obseg raščenega terena v posamezni parceli, namenjeni gradnji objekta, ne zmanjša.
2. Površine objektov
V območju OPPN lahko BTP objektov odstopajo le navzdol.
3. Namembnost objektov
Površine, predvidene za vrtec se lahko namenijo drugim dejavnostim, dovoljenim v prostorski enoti P2 pod pogojem, da mestna občina Ljubljana v postopku pridobivanja upravnih dovoljenj ugotovi, da gradnja vrtca v območju OPPN ni potrebna.
4. Višinski gabariti objektov
Odstopanja višinskih gabaritov objektov so lahko do ±1,0 m.
5. Višinske kote pritličij objektov in terena
Odstopanja so lahko do ±0,5 m.
6. Komunalni vodi, objekti in naprave
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
7. Parcele, namenjene gradnji objektov
Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ne posegajo v prostorsko enoto P3 in v površine, namenjene javnemu dobru.
8. Prometna ureditev
Dopustna je sprememba mikrolokacije uvozov v območje OPPN z Dunajske ceste in s Čerinove ulice.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
28. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb;
– obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.
XIII. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejetju spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok BS7 – Bežigrad (Uradni list SRS, št. 18/84), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja BS4/2 Stožice in BK4/2 kmetijske površine (Uradni list RS, št. 5/94, 11/94 in 34/96) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, in Uradni list RS, št. 27/92, 49/95, 63/99), ki se nanašajo na ureditveno območje OPPN.
30. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostava Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Posavje.
31. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3521-31/2004-71
Ljubljana, dne 25. maja 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.