Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009

Kazalo

2617. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Kompleks Krka Krško«, stran 7435.

Na podlagi 5. odstavka 61. člena zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet Občine Krško, na svoji 32. seji, dne 29. 6. 2009, sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Kompleks Krka Krško«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem aktom se, v skladu s prvim odstavkom 55. člena in četrtim odstavkom 95. člena zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) – »Kompleks Krka Krško«.
(2) OPPN je izdelal Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 08031-00, v skladu z izdelanim okoljskim poročilom.
(3) Prostorski akt s prilogami se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A) ODLOK
B) TEKSTUALNI DEL
1. Splošno
2. Opis prostorske ureditve
3. Tehnologija proizvodnega procesa
4. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo grajeno javno dobro
6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
7. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
C) GRAFIČNI NAČRTI
D) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
E) PRILOGE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
E1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
E2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
E3 Strokovne podlage
E4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
E5 Obrazložitev in utemeljitev
E6 Povzetek za javnost
E7 Okoljsko poročilo.
1. Opis prostorske ureditve
3. člen
(namen OPPN)
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev »Kompleks Krka Krško«. Načrtovana ureditev bo omogočala izgradnjo objektov za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, v kasnejši fazi pa tudi izgradnjo objektov za proizvodnjo končnih farmacevtskih izdelkov.
(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve za umestitev objektov in ureditev območja s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo (območje A). V območje OPPN je vključen zadrževalni bazen, ki se gradi na podlagi projekta »Kanalizacija mesta Krško« ter vzdrževalna pot ob Potočnici. V območje OPPN so zajete tudi površine, na katerih se bo za potrebe načrtovanih objektov izvajala gradnja gospodarske infrastrukture ter ureditve vezane na njeno gradnjo (območje B1, B2 in B3).
(2) Meja območja kompleksa Krka Krško na severozahodni strani meji na kompleks Vipap Videm Krško, na severni strani na glavno železniško progo Zidani most – Dobova, na jugovzhodni strani na potok Potočnica in na južni strani na lokalno cesto št. 191111 (krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad) – bodočo glavno cesto G1-5.
(3) Načrtovane prostorske ureditve za umestitev objektov (območje A), zajemajo zemljišča parcelna številka: 320/1, 758/1, 303/1, 303/7, 189/2, 189/67 in 796/1, vse k.o. Stara vas. Velikost območja A je ca.16,86 ha.
(4) Površine za gradnjo gradbeno inženirskih objektov (območje B) potrebnih za funkcioniranje načrtovanih stavb zajemajo zemljišča:
– B1: za gradnjo 20kV kablovoda, plinovoda, vodovoda in telefonskega kablovoda parc. št. 189/2, 303/7, 329/1, 331/1, 330, 331/2, 755, 795/1, 801/11, 801/10, 801/12, 327/1, 320/2, 796/1, 320/1, 49/1, stp. 364, 50/5, 758/1, 303/1, 811, 161/1, 54/2, 160/3, 160/2, 52, 53/3, stp. 486, 742/4, 807, 801/9, 801/5, 801/8, 50/2, 50/3, 50/4 in 50/1, k. o. Stara vas. Velikost območja B1 je ca. 2,3 ha.
– B2: za potrebe prometno infrastrukturnega koridorja ob lokalni cesti, parc. št. 189/65, 798/7, 796/2, 798/8, 819/2, 795/3, 834/3, 834/1, 189/44, 798/1 in 834/2, k. o. Stara vas. Velikost območja B2 je ca. 1,04 ha.
– B3: za izpust voda v Savo, parc. št. 798/4, 798/3 in 798/2, k.o. Stara vas. Velikost območja B3 je ca.0,28 ha.
(5) Skupno območje OPPN (A + B1 + B2 + B3) je velikosti ca. 20,48 ha.
(6) Območje OPPN je prikazano na grafičnih načrtih.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
5. člen
(1) Območje kompleksa Krka se nahaja med kompleksom tovarne Vipap Videm Krško, glavno železniško progo Zidani most – Dobova, potokom Potočnica ter lokalno cesto LC št. 191111 krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad (cesta za Nuklearno elektrarno Krško).
(2) Med kompleksom Krka in reko Savo poteka lokalna cesta, ki povezuje mesto Krško z naseljem Vrbina in Spodnjim Starim Gradom. Do leta 2011 je načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste, gradnja novega mostu čez Savo in prekategorizacija lokalne ceste v glavno cesto G1-5 Zidani most – Drnovo. Ob tem in načrtovani gradnji obvoznice Krško – Brežice bo kompleks tovarne Krka povezan preko državnih cest v smeri Celja in Brežic ter do avtoceste A1.
(3) Na južni in vzhodni strani območja A (vzdolž potoka Potočnice) meja OPPN meji na Državni prostorski načrt za območje hidroelektrarne Brežice, območja B1, B2 in B3 pa segajo v območje Državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Brežice. Vse projektne rešitve morajo biti usklajene s predvidenimi rešitvami za gradnjo hidroelektrarne Brežice, kar mora biti razvidno iz izjave koncesionarja za gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi.
(4) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju območja se upošteva morfološke značilnosti, krajino, vizualno izpostavljenost, ter ureditve objektov v smislu preoblikovanja območja. Načrtovane stavbe se oblikujejo sodobno, posamezni sklopi stavb se oblikujejo poenoteno. Poudarek je na oblikovanju stavb in območju vzdolž lokalne ceste – bodoče glavne ceste.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.2.1. Funkcionalna zasnova kompleksa
6. člen
(1) Območje OPPN na katerem so načrtovane prostorske ureditve za kompleks Krke, je razdeljeno na pet funkcionalnih enot, ki so namenjene za umestitev stavb ter za gradnjo gradbeno inženirskih objektov glede na namen.
(2) Funkcionalne enote so določene znotraj meje območja manipulativnih površin in so med seboj ločene z načrtovanimi internimi prometnicami, ki so okvirno določene. Funkcionalne enote se lahko povečujejo ali zmanjšujejo glede na tehnologijo proizvodnje.
(3) Predvidene so naslednje funkcionalne enote:
– I. – manipulativne površine in parkiranje,
– II. – servisne dejavnosti – čiščenje odpadnih vod,
– III. – proizvodnja farmacevtskih učinkovin,
– IV. – servisne dejavnosti – uprava, razvojno kontrolna dejavnost, laboratoriji, skladišča, energetika,
– V. – proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov.
(4) Funkcionalna enota – manipulativne površine in parkiranje, je predvidena v pasu ob obstoječi lokalni cesti – bodoči glavni cesti. Namenjena je ureditvi parkirišč za osebna in tovorna vozila. Na območju je možna gradnja garažne hiše.
(5) Funkcionalna enota – čiščenje odpadnih voda, se locira ob obstoječem zbirnem bazenu, ki je del javnega kanalizacijskega omrežja občine. Funkcionalna enota – proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov, se predvidi v severnem delu kompleksa.
(6) Znotraj posamezne funkcionalne enote (FE) je možna gradnja naslednjih stavb:
– FE manipulativne površine in parkiranje – I.: parkirišča za osebna in tovorna vozila, garažna hiša, pomožni objekti za lastno poslovanje (nap.:vratarnica, kontrola vhodov in izhodov zaposlenih, tehtnica za tehtanje tovornih vozil, …);
– FE servisne dejavnosti (čiščenje odpadnih vod) – II.: upravna stavba čistilne naprave;
– FE proizvodnja farmacevtskih učinkovin – III.: stavba sinteznega obrata in hidrogeniranja;
– FE servisne dejavnosti (uprava, razvojno kontrolna dejavnost, laboratoriji, skladišča, energetika) – IV.: stavba kotlovnice, transformatorska postaja, kompresorska postaja, stavba za pripravo tehnoloških voda, upravna stavba, skladišče surovin in embalaže, skladišče končnih izdelkov, skladišče tekočih surovin, laboratoriji (razvoj in raziskave), kontrola kvalitete;
– FE proizvodnja končnih farmacevtskih učinkovin – V.: ampulni obrat, obrati za proizvodnjo trdnih oblik, obrati za proizvodnjo kapsul, obrati za pakiranje končnih izdelkov, obrati za proizvodnjo mazil in sirupov.
(7) Poleg navedenih stavb se lahko znotraj posamezne funkcionalne enote gradijo tudi ostale stavbe, ki jih zahteva tehnologija proizvodnje.
(8) Za vse načrtovane prostorske ureditve se določi ena parcela namenjena gradnji (PG).
(9) V južnem delu kompleksa se uredi cestni priključek iz lokalne ceste (trikrako križišče s pasovi za levo zavijanje). Na območju kompleksa se izvede interna prometnica – interventna pot okoli celotnega kompleksa (ob zelenem pasu). Na vhodu v kompleks se interne ceste načrtuje tako, da se ločuje mirujoči promet, promet osebnih vozil in tovorni promet.
(10) Vzdolž lokalne ceste se predvidi prometno komunalni koridor, ki je namenjen izvedbi prometne infrastrukture ter javne gospodarske infrastrukture načrtovane ob njej.
(11) Fasade objektov, ki mejijo na lokalno cesto se oblikujejo s poudarkom na kvalitetnem oblikovanju industrijskih objektov.
(12) Vzdolž celotne parcele namenjene gradnji je predviden zeleni pas s skupinami visokoraslega drevja. Z novimi zasaditvami je treba zagotoviti čim manjšo vidno izpostavljenost kompleksa iz vseh smeri. Vzdolž lokalne ceste se zasadi drevored.
(13) Znotraj kompleksa se zasaditve in zelene površine prilagajajo organiziranosti, velikosti ter postavitvi objektov na parceli.
(14) Med potokom Potočnico in zelenim pasom okoli kompleksa se obstoječa vzdrževalna pot dogradi in uredi kot večnamenska asfaltna pot namenjena vzdrževanju potoka in kolesarskemu prometu. Pot se uredi širine minimalno 3m.
.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
7. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Na območju OPPN je dovoljena osnovna dejavnost »21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov« v skladu z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2) Dovoljene so tudi ostale dopolnilne dejavnosti, ki se navezujejo na osnovno dejavnosti in so potrebne za funkcioniranje proizvodnega kompleksa Krka Krško, kot naprimer: 46.46 Trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali, 47.73 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki, 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga.
8. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja stanovanjskih objektov in večnamenskih objektov s stanovanji ni dopustna.
(2) V skladu z enotno klasifikacijo objektov so dopustni naslednji objekti:
    1 / STAVBE
    12 / Nestanovanjske stavbe
        121 Gostinske stavbe:
           12112 Gostilne, restavracije in točilnice (menze);
       122 Upravne in pisarniške stavbe:
          12203 Druge upravne in pisarniške stavbe;
        123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti:
           12301 Trgovske stavbe (specialna prodajalna s farmacevtskimi
                 izdelki, lekarna);
       124 Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij:
          12420 Garažne stavbe;
    125 Industrijske stavbe in skladišča;
    126 Stavbe splošnega družbenega pomena:
           12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
    2 / GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
    21 / Objekti transportne infrastrukture
        211 Ceste;
    22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
    23 / Kompleksni industrijski objekti:
        230 Kompleksni industrijski objekti:
           23030 Objekti kemične industrije.
9. člen
(vrste objektov glede na zahtevnost)
(1) Na območju OPPN je možna gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov s skladu s tem odlokom ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (v skladu in pod pogoji določenimi v veljavnem predpisu za tovrstne objekte).
(2) Nezahtevni objekti:
– Ograje;
– Škarpe in podporni zidovi;
– Pomožni infrastrukturni objekti;
– Objekt za oglaševanje.
(3) Enostavni objekti:
– Pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak;
– Začasni objekti, namenjeni skladiščenju nenevarnih snovi;
– Urbana oprema: skulptura, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, obešanka na drogu javne razsvetljave.
10. člen
(vrste gradenj)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnost,
– vzdrževanje objektov (investicijska vzdrževalna dela in redna vzdrževalna dela).
11. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
(1) Funkcionalna enota (FE): znotraj ureditvenega območja OPPN so posamezne funkcionalne enote, določene glede prevladujoče namembnosti objektov ali dejavnosti.
(2) Parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji objektov (stavbam in gradbeno inženirskim objektom) in ureditvi zelenih površin na območju kompleksa. Parcela je opredeljena kot največja ureditvena enota. V sklopu parcele so površine za gradnjo in razvoj objektov, prometne in manipulativne površine, parkirišča, zelene površine in zeleni pas okoli kompleksa.
(3) Manipulativna površina (MP): je površina, namenjena manipulaciji vozil (vožnji, obračanju, parkiranju,..), gradnji gradbeno inženirskih objektov, peš prometu,…. MP mora biti odmaknjena od meje zelene površine vsaj 1 m, lahko se ureja na površini za razvoj objekta.
(4) Površina za razvoj objekta (določena z gradbeno mejo GM): predstavlja površino, na kateri je možna gradnja enega, ali več ločenih objektov pod pogoji, ki jih določa ta odlok. V sklopu površine za razvoj objekta se lahko urejajo interne prometnice, uvozi/izvozi, parkirišča in zelenice.
(5) Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih delov stavb na zemljišče), ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo v eni ali več točkah ali so odmaknjene v notranjost.
(6) Zelenica (Z): je površina namenjena hortikulturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve – grmovnice). Zelene površine se uredijo ob parkirnih in manipulativnih površinah v sklopu funkcionalnih enot ter ob stavbah. Delež zelenih površin znotraj posamezne funkcionalne enote naj bo najmanj 5%. Na območju funkcionalne enote »manipulacija in parkiranje« se na zelenicah zasadijo skupine visokoraslih drevesnih vrst.
(7) Zelena površina (ZP): je zeleni pas, gosto zasajen z avtohtonimi visokimi in nizkimi drevesnimi vrstami ter različnimi avtohtonimi grmovnimi vrstami, okoli celotnega kompleksa. Zeleni pas ima vizualno funkcijo in fizično ločuje kompleks od sosednjih območij in je širine najmanj 5 m. Širina zelenega pasu na območju funkcionalne enote manipulativne površine in parkiranje ob Potočnici je najmanj 2,5 m.
(8) Prometno komunalni koridor: vzdolž lokalne ceste se rezervira prometno komunalni koridor (pas širine ca. 11 m), ki je namenjen prometni in gospodarski infrastrukturi.
(9) Interni infrastrukturni koridor: znotraj kompleksa se med posameznimi funkcionalnimi enotami uredi interni prometno komunalni koridor. V sklopu koridorja se urejajo interne prometnice ter gradi interna infrastruktura.
12. člen
(lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo)
(1) Lega objektov in odmiki od mej sosednjih zemljišč je določena z regulacijskimi in funkcijskimi elementi tega odloka.
(2) Objekti se locirajo med sabo pravokotno in vzporedno z gradbeno mejo določeno ob kompleksu Vipap.
(3) Stavbe se lahko gradijo znotraj gradbene meje (GM) na površini za razvoj objekta.
(4) V sklopu funkcionalne enote »manipulacija in parkiranje« je možna izgradnja garažne hiše, če se pokaže potreba po večjem številu parkirnih mest kot jih je možno zagotoviti s parkirišči izvedenimi na nivoju terena.
(5) Kota urejenega platoja je 159 m. n. v. ± 1 m.
(6) Na manipulativni površini (MP) je dovoljena postavitev in gradnja gradbenih inženirskih objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov. Na manipulativni površini je dopustno urejati zelenice in hortikulturne zasaditve.
(7) Na površini za razvoj objekta je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter ureditev manipulativnih površin, zelenic in hortikulturne zasaditve v skladu s tem odlokom.
(8) Medsebojni odmiki objektov se določajo v skladu s požarnimi in tehnološkimi zahtevami ter predpisi glede mehanske odpornosti in stabilnosti stavb.
(9) V fazah pred izgradnjo končnih objektov se lahko tudi površine, namenjene za izgradnjo objektov, izvedejo kot manipulativne oziroma ostale potrebne površine, ki jih pogojuje tehnološki proces.
2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
13. člen
(1) Tlorisni gabariti: določajo se glede na prostorske in tehnološke zahteve za gradnjo posameznih objektov, dovoljeno jih je umeščati znotraj določene gradbene meje (GM) na površini za razvoj objekta.
(2) Vertikalni gabariti so pogojeni s tehnološkimi zahtevami. Število etaž je lahko K+ P + 4 etaže + etaža za strojne naprave. Maksimalna absolutna višina objektov je do 35 m nad koto urejenega platoja (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu, vrha piramide, ipd.). Gradnja kleti je možna do max. 7m pod koto urejenega platoja. Na območju funkcionalne enote »servisne dejavnost: čiščenje odpadnih vod« je število etaž predvidenih objektov K+P+1, maksimalna višina objektov je do 15 m. Vertikalni gabarit garažne hiše ne sme presegati dveh etaž in sicer K+P. Maksimalna višina garaže nad koto urejenega platoja je 5 m.
(3) Vertikalni gabariti za antenske stolpe, drogove in tehnične naprave ter dimnike ne smejo presegati nadmorske višine 197m n.m..
(4) Višina varovalne ograje je do 4,5 m nad koto urejenega platoja.
14. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, oziroma razmerje med zazidano površino (površina stavb) in celotno površino parcele je do 0,8.
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
15. člen
(1) Oblikovanje osnovnih objektov: sodobno oblikovanje arhitekture (industrijsko arhitekturni slog naj odraža tipologijo objektov). Objekte brez posebnih tehnoloških zahtev se oblikuje kot kubuse pravilnih geometrijskih oblik.
(2) Strehe: dovoljene so vse vrste streh, pod pogojem, da so poenotene znotraj posameznih funkcionalnih enot na stavbah, pri katerih to tehnologija omogoča.
(3) Fasade: sodobno oblikovanje. Horizontalna in vertikalna členitev naj bo enostavna in poenotena po celi fasadi, nizu, funkcionalni enoti. Možna je kombinacija različnih materialov ter uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov. Fasade, ki mejijo na javno cesto, naj bodo še posebej kvalitetno oblikovane.
(4) Ograje: dovoljene so transparentne kovinske ograje. Masivne ograje niso dovoljene.
2.3.4. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
16. člen
(1) Določi se parcela namenjena gradnji (PG) stavb in gradbeno inženirskih objektov, za potrebe proizvodnje farmacevtskih izdelkov. Parcela je prikazana in določena v grafični prilogi.
(2) V vogalu lokalne ceste in kompleksa Vipap se določi parcela namenjena gradnji zbirnega bazena, ki je zgrajen v okviru projekta »Izgradnja kanalizacije Krško«.
(3) Parcela namenjena gradnji se določi tudi večnamenski poti vzdolž potoka Potočnica.
(4) Dopustna je naknadna parcelacija po posameznih funkcionalnih enotah pod pogojem, da se istočasno določijo parcele internim prometnicam, preko katerih je omogočen dostop do novo zasnovanih parcel.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1. Skupne določbe
17. člen
(1) Načrtovani objekti se priključujejo na obstoječo javno infrastrukturo, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, telekomunikacijsko infrastrukturo in ostalo infrastrukturo.
(2) Na območju kompleksa je treba urediti ločeno odvajanje komunalno odpadnih, industrijskih odpadnih in padavinskih voda.
(3) Priključne infrastrukturne vode se načrtuje v sklopu površin za gradnjo gradbeno inženirskih objektov, potrebnih za funkcioniranje načrtovanih stavb (območje B) ter na območju internega infrastrukturnega koridorja, znotraj kompleksa. Možno jih je zgraditi tudi na območju površin za razvoj objektov.
(4) Ob obstoječi lokalni cesti – bodoči glavni cesti, se varuje prometno komunalni koridor širine ca. 11 m, namenjen prometni in gospodarski infrastrukturi.
(5) Pri projektiranju javnih cest, gospodarske javne infrastrukture, priključnih vodov ter internih instalacij se morajo upoštevati projektni pogoji podani v smernicah in mnenjih posameznih nosilcev urejanja prostora ter vsa določila veljavnih predpisov in pravilnikov s sektorskega področja.
(6) Po končanem projektiranju je treba pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
(7) Pred nameravanim posegom v varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, se o tem obvesti njegovega upravljavca zaradi zagotovitve nadzora in upoštevanja posebnih pogojev upravljavcev v fazi izvedbe del v izogib morebitnim poškodbam voda. V območju varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa. V varovalnem pasu je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane. Prav tako je v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture prepovedno deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(8) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(9) V fazi izdelave projektne dokumentacije se novo načrtovanim infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
3.2. Prometna infrastruktura
18. člen
(1) Območje kompleksa Krka Krško se priključuje iz lokalne ceste št. 191111 (krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad), ki se bo v bližnji prihodnosti prekategorizirala v glavno cesto G1-5. Priključitev se uredi z novim trikrakim križiščem, z dodatnimi razvrstilnimi pasovi iz obeh smeri glavne ceste in iz smeri kompleksa Krke. Križišče se lahko tudi semaforizira. Pri projektiranju križišča je treba upoštevati projekt Rekonstrukcija lokalne ceste LC 191111 krški most – Vrbina – Spodnji Stari Grad od km 4080 do 5580, št. odseka 0336, izdelal Dolenjska projektiva Novo mesto, izdelane prometne študije in načrtovane posege (izgradnjo kanalizacije, štiripasovnih omrežij, regulacijo potoka Potočnica). Uvozno – izvozne radije dimenzionirati na največja tovorna vozila. Križišče se osvetli s cestno razsvetljavo.
(2) Pri projektiranju rekonstrukcije lokalne ceste – bodoče glavne ceste, uporabiti zakonodajo, predpise in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na javne ceste.
(3) Vsa prečkanja gospodarske infrastrukture z javno cesto se izvede s prebojem oziroma s podvrtanjem.
(4) Promet na območju kompleksa se odvija po internih prometnih cestah. Minimalni prečni profil za dvosmerni promet je 6m (z upoštevanjem merodajnega vozila), za enosmerni promet pa najmanj 3 m. Potek internih prometnic se prilagaja tehnologiji in objektom.
(5) Parkirne površine za zaposlene in stranke, se zagotovijo v sklopu funkcionalne enote »manipulativne površine in parkiranje«. Tovorni promet se loči na samem vhodu v kompleks, kjer se predvidi parkirišče za tovorna vozila. Parkiranje službenih vozil je možno urediti v sklopu posameznih funkcionalnih enot. Interne ceste se uredijo v asfaltni izvedbi. V primeru, da ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest na nivoju terena, se v sklopu funkcionalne enote »manipulativne površine in parkiranje« zgradi garažna hiša.
(6) Med kompleksom Krke in potokom Potočnica poteka vzdrževalna pot namenjena dostopu in vzdrževanju potoka. Vzdrževalna pot poteka od obstoječega prehoda čez Potočnico v smeri severa proti železniški progi. V delu od lokalne ceste do obstoječega prehoda čez Potočnico se pot dogradi v širini minimalno 3 m. Obstoječi del pot se uredi tako, da poteka vzporedno s potokom in je širine minimalno 3 m. Vzdrževalna pot se uredi kot večnamenska asfaltna pot namenjena vzdrževanju potoka in kolesarskemu prometu. Pri ureditvi večnamenske asfaltne poti je treba upoštevati prometno obremenitev za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.
(7) Projektiranje stavb in gradbeno inženirskih objektov v varovalnem progovnem pasu železniške proge Zidani most – Dobova in varovalnem pasu industrijskih tirov ter izvedba prečkanja proge ob gradnji infrastrukture (telefonski kablovod in plinovod) se izvaja v skladu s pogoji upravljavca.
3.3. Elektroenergetsko omrežje
19. člen
(1) Do odstranitve obstoječih daljnovodov Sremič/Roto I in Krško/Bučka, ki potekata preko kompleksa, je pri gradnji in ureditvah potrebno upoštevati veljavne predpise za gradnjo objektov v koridorju 20kV daljnovodov in v pasu obstoječih 20 kV kablovodov. Trasi obstoječih 2x20 kV daljnovodov se nadomestita s kabelsko izvedbo. Kablovoda se izvedeta vzporedno s traso obstoječih SN kablovodov, ki potekajo vzporedno z desnim bregom Potočnice.
(2) Električna energija za napajanje novih stavb je na razpolago na SN zbiralkah v RTP 110/20 kV Krško DES – rezervna SN celica. Za potrebe napajanja se izvede priključni SN 20 kV kablovod RTP Krško DES – TP Krka. Trasa kablovoda se izvede vzporedno s predvidenimi SN 20 kV kabli, ki bodo nadomestili daljnovode.
(3) Izgradnja transformatorske postaje Krka se zgradi v sklopu funkcionalne enote IV. »servisne dejavnosti: uprava, razvojno kontrolna dejavnost, laboratoriji, skladišča, energetika«. Če se izkaže potreba po dodatnih transformatorskih postaja, je le te možno graditi tudi znotraj ostalih funkcionalnih enot, kot samostojne objekte ali v stavbah.
(4) Drugi neodvisni dovod električne energije do kompleksa se zagotovi iz smeri Brestanice. Trasa SN 20 kV kablovoda se načrtuje vzporedno s traso lokalne ceste. Ob lokalni cesti med potokom Potočnica in ograjo Vipap se za SN 20kV kablovode predvidi izgradnja kabelske kanalizacije v sklopu prometno komunalnega koridorja.
(5) V območju kompleksa se izvede nizkonapetostni razvod v kabelski obliki. Izvedejo se meritve odjema električne energije v prvi fazi v TP 20/0,4 kV Krka, v drugi fazi (predvidoma do leta 2020), ko se bo odjemna moč povečala na 8 MW, pa se merjenje električne energije izvede na zbiralkah v RTP 110/20 kV Krško DES (pogoj za to je, da je SN 20 kV kabel v lasti investitorja). Nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede ob internih prometnicah v predvidenem internem infrastrukturnem koridorju.
(6) Območje kompleksa se opremi z interno razsvetljavo upoštevajoč veljavne predpise.
(7) Na območju se omogoči izgradnja fotovoltaične elektrarne.
3.4. Plinovodno omrežje
20. člen
(1) Energetska oskrba novo načrtovanih objektov je predvidena z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja. Priključitev območja na plinovodno omrežje se izvede iz obstoječega plinovoda, ki poteka ob regionalni cesti za Brežice, ki zadošča za najavljene odjeme plina v letu 2011 (ca. 1 mio. Sm3/leto). Obratovalni tlak v distribucijskem omrežju znaša 4 bar. Trasa plinovoda ob ulici Ob potoku je projektno že obdelana. Za priključitev območja se izvede prečkanje glavne železniške proge in industrijskih tirov tovarne Vipap Videm Krško. Dolžina projektirane trase (v ulici Ob potoku) je ca. 160 m. Podaljšanje trase do kompleksa Krka se izvede v dolžini ca. 150 m.
(2) Za potrebe kasnejše širitve proizvodnje in s tem morebitnih povečanih potreb kompleksa Krka po zemeljskem plinu se v fazi projektiranja rezervira koridor za plinovod dimenzije DN 150 z navezavo na že puščen odcep plinovoda P105 PE 225 pod mostom čez reko Savo, kar bo omogočalo sklenitev krožne zanke Videm jug in krožno napajanje kompleksa iz dveh smeri. Trasa plinovoda se predvidi v koridorju skupaj z ostalimi energetskimi in komunalnimi vodi, ki bodo potekali ob novi glavni cesti.
(3) V primeru potrebe po oskrbi kompleksa z zemeljskim plinom z obratovalnim tlakom od 4 bar do 20 bar ali zaradi kasnejšega povečanja odjemnih količin preko zmogljivosti distribucijskega omrežja, bo sistemski operater distribucijskega omrežja zagotovil, na zahtevo končnega odjemalca, priključitev na prenosno plinovodno omrežje v MRP Videm in dodatni priključni plinovod do kompleksa Krka.
(4) V varstvenem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran plinovoda oziroma priključnih plinovodov, se predvideni poseg lahko opravlja samo pod nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda.
(5) Načrtovane trase plinovodnega omrežja se izvedejo v predvidenih koridorjih komunalnih in energetskih vodov izven asfaltiranih vozišč skladno z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom.
3.5. Kanalizacija
21. člen
(kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda)
(1) Vse odpadne komunalne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem s priključitvijo na obstoječo čistilno napravo Krško pod pogoji upravljavca ali vodene v lastno čistilno napravo odpadnih vod, ki se projektira v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Pred projektiranjem priključka na javno kanalizacijsko omrežje je treba preveriti zmogljivost – propustnost obstoječega omrežja, zbirnega bazena in črpališča (ZB-5+ČRP). Pred priključki na sistem javne kanalizacije je treba izvesti kontrolno merilne jaške z ustreznimi merilci pretoka in možnostjo vzorčenja odpadne vode.
22. člen
(kanalizacija za odvajanje padavinske vode)
(1) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest in ostalih utrjenih površin) je treba prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v reko Savo. V primeru izpusta v strugo reke Save je treba izpustno glavo na brežini oblikovati tako, da bo utopljena v brežino. Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamnom v betonu.
(2) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
(3) Onesnaženo padavinsko vodo z betonskih in asfaltiranih površin – parkirišč ter manipulativnih površin, je treba pred izpustom v podtalje ali v vodotok očistiti v ustrezno dimenzioniranih in v skladu z zakonodajo predpisanih lovilcih olj.
23. člen
(industrijske odpadne vode)
(1) Industrijske odpadne vode bodo nastajale v največji meri pri čiščenju opreme ter pri pripravi farmacevtskih voda, kot kalužne vode. Manjše količine bolj onesnaženih vod bodo nastajale pri organskih kemijskih procesih. Industrijske odpadne vode so biološko razgradljive, ne vsebujejo strupenih snovi, težkih kovin in se bodo čistile na lastni biološki čistilni napravi oziroma se bodo odvajale v kanalizacijo ali neposredno na skupno čistilno napravo. Pred izpustom v kanalizacijo se mora odpadne vode nevtralizirati do take mere, da ustrezajo kriterijem za odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo. Vse biološko nerazgradljive lužnice iz kemijske proizvodnje se zbirajo skupaj z odpadnimi topili in predajajo pogodbenim zbiralcem na uničenje s sežigom.
(2) Neonesnažene industrijske odpadne vode iz procesov hlajenja bodo skupaj s padavinskimi vodami po kanalizacijskem sistemu padavinskih vod odtekale neposredno v reko Savo.
(3) Odpadna tehnološka voda se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti in ohladi do zahtevanih vrednosti. Iz območja ne sme biti neposrednih izpustov tehnoloških vod v vodotok (reko Savo). V struge samih vodotokov se za potrebe urejanja območja ne posega.
(4) Prečkanje padavinske kanalizacije in javne ceste se izvede s prebojem oziroma s podvrtanjem ceste. Prekop ceste ni dovoljen, razen ob rekonstrukciji ceste.
3.6. Vodovod
24. člen
(1) Za predvideno končno porabo pitne vode na kompleksu (240000-280000 m3/leto) je treba narediti hidravlično analizo vodooskrbe celotnega območja. Hidravlična analiza mora upoštevati predvideno gostoto zaposlenosti na hektar in predvideno porabo industrijske, požarne in pitne vode, na zaposlenega na dan. Hidravlične analize morajo upoštevati tudi možnost vključitve vodarne Rore v sistem vodooskrbe.
(2) Priključitev kompleksa na javni vodovod se izvede preko novega vodovodnega jaška na delu ob lokalni cesti ali iz vzhodne smeri, pri čemer je potrebno prečkanje Potočnice. Vodomerni jašek se izvede izven ograjenega dela parcele, na vedno dostopnem mestu, čim bližje priključnemu mestu, ter na parceli uporabnika. Izvedba vodomernega jaška na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.
(3) Industrijska voda bo črpana preko lastnih vodnjakov, ki se uredijo v sklopu zemljišča za gradnjo stavb. Možna je tudi dobava industrijske vode preko zunanjega dobavitelja.
(4) Za zagotovitev požarne vode (šprinkler naprave, zunanja in notranja hidrantna mreža) se postavi rezervoarje in črpališča požarnih voda. Napajanje in dopolnjevanje sistemov se izvede z industrijsko vodo. Za potrebe zagotovitve zadostnih količin požarne vode se znotraj kompleksa zgradi hidrantno omrežje, požarne bazene.
3.7. Omrežje zvez
25. člen
(1) Za oskrbo kompleksa z novimi telekomunikacijskimi priključki je treba dograditi primarno TK omrežje – dvo cevno TK kabelsko kanalizacijo (2xPVC Ø110 mm) z navezavo na obstoječo traso kabelske kanalizacije na Vrbini. Trasa kabelske kanalizacije od priključnega mesta do kompleksa poteka vzporedno z železniško progo, prečka Potočnico, glavno progo in industrijske tire.
(2) Drug neodvisen dovod je možen iz obstoječe TK trase pri mostu nad reko Savo (pri Poklicni gasilski enoti Krško). Potek trase je načrtovan ob lokalni cesti. Vgradnja kablovoda bo možna ob rekonstrukciji lokalne ceste.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
26. člen
(1) Obravnavano območje neposredno ne posega na enote kulturne dediščine, je pa v bližini objektov stavbne ter območij kulturne dediščine (Krško – Arheološko najdišče Stara vas (EŠD 16518), Libna – Arheološko najdišče Sv. Marjeta (EŠD 323) in Krško-Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi (EŠD 3486)). Na celotnem kompleksu Krka Krško so izvedene predhodne arheološke raziskave, na podlagi katerih je treba izvesti zaščitna arheološka izkopavanja, v severovzhodnem delu kompleksa, pred infrastrukturnim opremljanjem zemljišča.
(2) Omilitveni ukrepi:
– na območju funkcionalne enote »proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov« je treba pred infrastrukturnim opremljanjem zemljišča, izvesti zaščitna arheološka izkopavanja.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
5.1. Varstvo voda
27. člen
(varstvo priobalnega zemljišča)
(1) Upoštevati je treba mejo priobalnega zemljišča reke Save, ki sega 15 m od meje vodnega zemljišča ter potoka Potočnice, ki sega 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen ko gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Na odsekih, kjer trasa komunalne ali druge javne infrastrukture poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe. Gradnja jaškov v strugah na brežinah vodotokov in v telesu nasipov ni dovoljena.
(3) Gradbeni material ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine ali priobalna zemljišča potoka Potočnice ali reke Save.
(4) V primeru izpusta čistih padavinskih voda v reko Savo je treba izpustno glavo na brežini oblikovati tako, da bo utopljena v brežino. Brežino pod izlivom in vznožje brežine je treba zavarovati s kamenjem v betonu.
(5) Pred odvajanjem padavinskih ali čistih industrijskih odpadnih voda v vodotoke, jih je treba očistiti do predpisanih vrednosti. Pred iztokom se uredijo merska mesta za odvzem vzorcev očiščenih odpadnih voda.
(6) Vsa križanja komunalnih vodov s prekopi potoka Potočnica je treba izvesti na način, da ne bo v nobenem primeru moten odtok voda. Prečkanja morajo biti izvedena na minimalni globini 1,0 m pod strugo reguliranega potoka oziroma 1,50 m pod strugo nereguliranega potoka v dolžini prečkanja struge in dodatno 3 – 5 m na vsako stran od brežine vodotoka. Območje prekopa je treba utrditi s kamnitim tlakom v betonu in ga zaključiti s pragom 5 m dolvodno in gorvodno od prekopa.
28. člen
(emisije industrijskih odpadnih vod)
(1) Padavinske vode, ki jih ni možno ponikati ter neonesnažene industrijske odpadne vode iz procesov hlajenja se po kanalizacijskem sistemu odvajajo neposredno v vodotok (reka Sava).
(2) Odvod komunalnih odpadnih voda se izvede v javno kanalizacijsko omrežje. Odpadne komunalne vode je možno odvajati tudi v lastno čistilno napravo, ki se zgradi v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Odpadna topila se znotraj kompleksa odvajajo preko namenskega cevovoda v namenske rezervoarje za odpadna topila. Čistejša odpadna topila brez halogeniranih spojin z visoko energetsko vrednostjo (etanol, izopropanol, etilacetat, aceton, metanol ...) se uporablja kot eden izmed virov goriva.
(4) Omilitveni ukrepi:
– pri gradbenih delih je prepovedano posegati v vodno telo, izjema so gradbena dela za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo (električno omrežje, vodovod, kanalizacija, telefon). Prav tako naj se v vodotoku ne pere gradbene mehanizacije in druge opreme;
– oprema, ki se uporablja na gradbišču mora biti tehnično brezhibna;
– v zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluževanjem ipd.) onesnažili tla in podzemno vodo;
– v primeru razlitij v tla/vodo je treba takoj pristopiti k sanaciji;
– vsa odpadna voda se pred izpustom ustrezno očisti in ohladi, da je primerna za izpust v okolje v skladu z zakonskimi zahtevami in dobro proizvodno prakso;
– padavinsko vodo s strešnih površin je treba prednostno ponikati;
– vozne površine, na katerih se bo odvijal transport z nevarnimi snovmi in vse parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj;
– zagotoviti ustrezne pogoje za skladiščenje nevarnih snovi, da se prepreči morebitno uhajanje v okolje;
– redno se mora pregledovati in vzdrževati opremo, ki je namenjena zbiranju in čiščenju odpadne vode.
5.2. Varstvo tal
29. člen
(1) Obstaja možnost za točkovna onesnaženja, ki so možna neposredno le ob morebitnih nesrečah (razlitja, rasutja ipd.), vendar se morajo ti negativni vplivi z ustreznimi ukrepi za preprečevanje in sanacijo čim bolj zmanjšati.
(2) Omilitveni ukrepi:
– pred začetkom urejanja območja kompleksa je treba določiti območje gibanja strojev. Območje se določi na način in v obsegu, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna;
– rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohranita rodovitnost in količina, ter se uporabi za rekultivacijo poškodovanih in manj kakovostnih tal na območju kompleksa. Prepreči se mešanje živice z mrtvico in rodovitna zemlja se začasno odlaga na največ 1,2 m visoke nasipe;
– površine, ki bodo med urejanjem razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti, če na teh površinah ni predvidena pozidava (zelene površine);
– pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju kompleksa se morajo uporabljati transportna sredstva, stroji in naprave, ki so tehnično brezhibni;
– pri urejanju območja je treba uporabiti le materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluževanjem ipd.) onesnažili tla;
– v skladiščnih prostorih, v katerih se bodo skladiščile nevarne snovi in strojnicah (objekti) morajo biti tla vodotesna, neprepustna in odporna proti oljem ter drugim nevarnim snovem;
– dejavnosti morajo imeti skladišča različnih nevarnih snovi, potrebnih za tehnološke postopke, grajena tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje le-teh v tla. Pri ravnanju s temi snovmi je treba upoštevati zakonodajo in ustrezne predpise;
– vozne površine, na katerih se bo odvijal transport z nevarnimi snovmi in vse parkirne površine na parcelah za gradnjo morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo, ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj;
– nevarne tekočine ni dovoljeno hraniti nad neutrjenimi površinami. Nevarne tekočine v objektih in nad utrjenimi površinami je treba hraniti nad lovilnimi posodami oziroma nad lovilci razlitih tekočin;
– nadzemni rezervoarji morajo biti izdelani, postavljeni in opremljeni tako, da je vedno in brez posebnih priprav mogoča kontrola tesnosti;
– treba je poučiti vse zaposlene o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, adsorpcijska sredstva). Ob izlitju nevarnih snovi na tla je treba onesnaženo zemljino oziroma material takoj odkopati in hraniti v zaprti pokriti posodi do predaje pooblaščeni organizaciji;
– na podlagi vseh analiz in meritev se zagotovi varna izvedba sanacije odloženega pepela (ali odstranjevanje ali ohranjanje odloženega pepela). V kolikor bo izvedeno odstranjevanje pepela se za odlaganje pepela poišče ustrezne lokacije (tudi širše v kolikor v občini ni te možnosti);
– v kolikor bo pepel ostal na lokaciji, je treba zagotoviti pogoje, da odloženi pepel ne ogroža okolja z izcednimi vodami in raznosom. Obenem pa je treba upoštevati tudi predvidene posege (HE Brežice), ki lahko vplivajo na vodni režim na tem območju;
– v okviru izdelave hidrogeološkega poročila pridobiti jasne usmeritve glede statusa odloženega pepela (odstranitev ali ohranjanje na lokaciji in ustrezna sanacija).
5.3. Varstvo zraka
30. člen
(1) Procesni odduhi, ki vsebujejo hlapne halogene spojine, morajo biti ločeni od ostalih procesnih odduhov in odstranjeni s kondenzacijo na kriogeni kondenzacijski enoti.
(2) S konceptom zaprtih sistemov in kontejnerskega prenosa materialov, se emisije trdnih delcev minimizirajo. Izpodrinjeni zrak pri različnih praznjenjih / polnjenjih naprav in kontejnerjev je treba odvajati v sistem lokalnega odpraševanja in preko filtrov v ozračje.
(3) Upravljavec obratov, zgrajenih na območju OPPN, mora vse izpuste opremiti z ustreznimi filtri v skladu z zahtevami zakonodaje in standardov. Odpadni zrak, ki bo onesnažen z odpadnimi topili, je treba pred izpustom v zunanji zrak očistiti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (kondenzacija, mokri pralniki, termična oksidacija).
(4) Postopki kemijske sinteze zdravilnih učinkovin morajo biti zaprti, v inertni atmosferi in pod tlakom dušika, tako da pri procesih ne nastajajo neprijetne vonjave, ki bi izhajale v okolje in bi bile moteče za okolico. Odpadni zrak je treba pred izpustom v okolico ustrezno očistiti. Proizvodnja končnih farmacevtskih izdelkov mora potekati v čistem, kontroliranem okolju, da ni vir neprijetnih vonjav.
(5) Omilitveni ukrepi:
– pred eventuelno manipulacijo elektrofilterskega pepela, se pepel namoči in s tem prepreči emisije prahu. Enako velja za razkrite površine pepela (odkop, odlaganje);
– viri emisij v zrak, morajo biti čim bolj oddaljeni od bližnjih stanovanjskih objektov;
– za zmanjševanje emisij, se morajo uporabiti najboljše razpoložljive tehnike/tehnologije;
– pri postopkih rokovanja s prašnimi materiali, ki so lahko vir emisij prašnih delcev, se mora uporabiti zaprti sistemi in sistemi kontejnerskega prenosa;
– zagotovi možnost za izrabo obnovljivih virov energije (namestitev fotovoltaičnih celic) in s tem zmanjša rabo fosilnih goriv;
– zagotoviti obveščanje javnosti o emisijah, ki bodo nastajale na območju kompleksa;
– za doseganje izbranega okoljskega cilja (glede izpustov VOC, SO2, NOx) je treba upoštevati predvsem zahteve in izhodišča, ki izhajajo veljavnih predpisov;
– transport materialov se izvaja po vnaprej izdelanem procesu (optimalni prevoz) z namenom preprečevanja nepotrebnih prevozov in povečevanja prometne obremenitve.
5.4. Varstvo pred hrupom
31. člen
(1) Obravnavano območje se v skladu z veljavnimi predpisi nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. (območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa). Za to območje je dovoljena mejna vrednost kazalcev hrupa podnevi 75 dB (A) in ponoči 65 dB (A)., kritična vrednost kazalcev hrupa podnevi in ponoči 80 dB (A).
(2) Vira hrupa v kompleksu sta kompletna proizvodnja, z vsemi energetskimi sistemi in izpusti iz proizvodnih procesov, ter notranji in zunanji transport. Glavni, stalni vir hrupa bodo klimatske naprave in hladilni stolpi.
(3) Omilitveni ukrepi:
– hrupnejše dejavnosti umeščati stran od stanovanjskega območja;
– med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, se uredi ustrezna bariera (zeleni pas – če ne zadošča pa protihrupna ograja);
– zaradi presežene ravni hrupa v okolju pri najbližjih stanovanjskih objektih, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le pod pogoji:
– da se s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito, zmanjša stopnjo hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni;
– da se s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito, zmanjša splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(4) Protihrupni ukrepi oziroma zaščita za zmanjševanje emisij hrupa so:
– nabava in instalacija naprav, ki na izvoru ne presegajo dovoljene ravni hrupa za vir hrupa,
– namestitev naprav v zaprte, toplotno in zvočno izolirane prostore,
– namestitev klimatskih naprav v strojnice objektov, ki bodo toplotno in zvočno izolirane in ne bodo emitirale prekomernega hrupa v okolje,
– namestitev protihrupnih zaščit na hladilnih stolpih, ki bodo nameščeni na strehah objektov.
5.5. Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
32. člen
(1) Območje urejanja, po predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, spada v II. območje (namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ipd.), za katero velja II. stopnja varstva pred sevanjem z mejnimi vrednostmi: 10 kV/m in 100 µT.
(2) Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
5.6. Varovanje naravnih virov
33. člen
Omilitveni ukrepi:
– zagotoviti je treba stalno oskrbo z vodo, pri tem pa ne smejo biti ogroženi vodni viri občine;
– zagotavljati racionalno rabo virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
5.7. Ravnanje z odpadki
34. člen
(1) Znotraj kompleksa se vzpostavi lastni sistem ločenega zbiranja odpadkov.
(2) Odpadki se zbirajo, deponirajo in odvažajo na deponijo v skladu z veljavnim občinskim odlokom, po katerem se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.
(3) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj kompleksa, na za to določenih in urejenih površinah in se redno odvažajo na komunalno deponijo. Odjemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko – tehničnim ter požarno – varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(4) Sežiganje odpadkov na območju OPPN ni dovoljeno.
(5) Omilitveni ukrepi:
– treba je poskrbeti za zbiranje, pravilno skladiščenje in varno odstranjevanje vseh odpadkov, ki bodo nastajali na območju kompleksa (nevarnih in nenevarnih odpadkov);
– urediti je treba primeren prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in embalaže pred predajo pooblaščenim organizacijam;
– nenevarne odpadke, nevarne odpadke in embalažo, se odlaga ločeno, da ne prihaja do mešanja odpadkov;
– vse zbrane nevarne odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, se predaja dobavitelju ob nabavi novih količin ali organizaciji, ki je pooblaščena za ravnanje z nevarnimi odpadki;
– ob vsaki predaji odpadkov je treba pridobiti evidenčne liste in zagotoviti hranjenje le-teh za dobo petih let;
– ministrstvu za okolje in prostor je treba najkasneje do 31. marca za prejšnje leto dostaviti poročilo o proizvedenih odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto, če v posameznem koledarskem letu zaradi njegove dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali najmanj 5 kg nevarnih odpadkov;
– upravljavec obratov pripravi načrt gospodarjenja z odpadki, če pri izvajanju dejavnosti v enem koledarskem letu nastane več kot 150 ton odpadkov ali 200 kg nevarnih odpadkov. Načrt gospodarjenja z odpadki mora naročnik pripraviti do 31. decembra tekočega leta;
– v sklopu kompleksa se uredijo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov;
– zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov iz dejavnosti, morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da niso uporabljeni postopki in metode, ki bi čezmerno obremenjevali okolje. Zlasti ne smejo:
– čezmerno obremenjevati vode, zraka, tal;
– čezmerno obremenjevati s hrupom ali vonjavami;
– bistveno poslabšati življenjskih razmer za živali in rastline ali
– škodljivo vplivati na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
– med izvajanjem ureditev znotraj kompleksa mora investitor zahtevati od izvajalcev del, način ravnanja z odpadki, ki bo skladen z zgornjimi zahtevami.
5.8. Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem
35. člen
Omilitveni ukrepi::
– uporaba svetilk, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%;
– minimalna osvetlitev delovnih mest na prostem mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu;
– obvezna uporaba varčnejših sijalk (na primer natrijevih).
5.9. Sprejemljiva vidna zaznavnost območja
36. člen
Omilitveni ukrepi:
– izvajati sprotno sanacijo odprtih površin (ozelenjevanje) na območju. Površine, ki so bile med izvajanjem razgaljene, je treba ponovno zasuti, površinsko komprimirati, humusirati in zatraviti (v primeru, da ne bodo pozidane ali drugače utrjene);
– obravnavano območje je treba hortikulturno urediti z višinsko razgibano vegetacijo, s katero se bo doseglo izboljšano vidno zaznavanje območja.
5.10. Ohranjanje narave
37. člen
(1) Sam kompleks ne posega na območja naravnih vrednot, Natura 2000 območja ali ekološko pomembno območje.
(2) V neposredni okolici (v 1000 m pasu) ureditvenega območja se proti jugozahodu nahajata dve ekološko pomembni območji in sicer Sava od Radeč do državne meje (ID 63700), ki je od ureditvenega območja ločeno le s lokalno cesto ter Ajdovska jama (ID 63300), od ureditvenega območja oddaljeno okoli 560 m zračne razdalje. Območje Ajdovske jame, na minimalni zračni razdalji 1200 m, spada tudi med Natura 2000 območja (pSCI; SI3000191).
(3) Območje, kjer se nahaja deponija elektrofiltrskega pepela je zaraščeno z gozdom in grmičevjem (rubinja, trepetlika, vrba, rdeči in rumeni dren). Območje nudi zavetje različnim vrstam ptic.
(4) Na območjih varstva narave se uredijo izpusti neonesnaženih industrijskih odpadnih voda in padavinskih voda iz kompleksa.
5.11. Varovanje zračnega prometa
38. člen
(1) Območje posega v območje kontroliranega dela zračnega prometa nad letališčem Cerklje in okrog njega. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča v skladu s področno zakonodajo.
(2) Pri gradnji objektov je treba upoštevati največje dovoljene višine objektov, ki so omejene z konično ravnino letališča Cerklje, ki poteka pod kotom 5% od nadmorske višine 197 m n.v. do nadmorske višine 297 m n.v.
(3) Na območju kompleksa Krka Krško štejejo za ovire tudi:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča;
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov.
(4) Preko območja načrtovane prostorske ureditve potekajo tudi zračne poti pod katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(5) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba objekte označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
6.1. Obramba in zaščita
39. člen
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva Zakon o obrambi in zaščiti ZOZ (Uradni list RS, št. 15/91, 18/91 – popravek, 64/94 – ZVNDN in 82/94 – ZObr).
6.2. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
40. člen
Pri gradnji načrtovanih objektov je treba upoštevati Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – UPB).
6.3. Seizmološke zahteve
41. člen
(1) Objekte se gradi po pogojih, predvidenih za spodnjeposavsko – kozjansko potresno območje. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev se upošteva določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
(2) Pri graditvi objektov (poslovni in stanovanjski objekti, v katerih dela ali stanuje več kot 20 ljudi) je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri obtežitvi plošče nad kletjo se poveča koristna obtežitev še z dodatnim 2.0 kN / m2 in v tem primeru se lahko za vse komponente vektorja obremenitve upošteva skupni varnostni faktor 1.1.
6.4. Varstvo pred požarom
42. člen
(1) Požarno varstvo vseh stavb na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno – varstvenimi predpisi.
(2) Prometni sistem cest in peš poti znotraj cone mora omogočati dostope do objektov z vseh strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za razmeščanje opreme za gasilce. Med posameznimi funkcionalnimi enotami se uredijo prečne interventne poti. V sklopu posameznih funkcionalnih enot za gradnjo stavb se zagotovijo delovne površine za intervencijska vozila v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Za potrebe zagotovitve zadostnih količin požarne vode se znotraj kompleksa zgradi hidrantno omrežje, požarne bazene. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode, za kar je načrtovana gradnja rezervoarja in črpališča požarnih voda. Napajanje in dopolnjevanje sistemov je predvideno z industrijsko vodo.
(4) V ukrepih varstva pred požarom se morajo opredeliti dopustna požarna tveganja, ki bi bila povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
(5) Investitor stavb, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, je dolžan pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
7.1. Etapnost gradnje
43. člen
(1) Stavbe in gradbeno inženirske objekte je dopustno graditi fazno. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) V 1. fazi je načrtovana gradnja objekta za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin – obrat za sintezo – s potrebnimi podpornimi objekti: objekti za čiščenje odpadnih voda, za oskrbo z energetskimi in vodnimi mediji in surovinami, kontrolo dostopa in potrebnimi manipulacijskimi in parkirnimi površinami.
7.2. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
44. člen
(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem načrtovanih objektov, ki ga določa Poročilo o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni.
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.
(3) Preko komunalnih vodov in naprav ni dovoljeno voziti s težko gradbeno mehanizacijo, razen na posebej utrjenih in zaščitenih prevodih, ki se določijo v dogovoru s pooblaščenim predstavnikom upravljavca komunalne infrastrukture neposredno na terenu.
(4) V pasu komunalnih vodov širine 2 x 5 m niso dovoljene deponije gradbenega in drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov.
(5) Za gradnjo infrastrukture na vodnem zemljišču mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih veljavne zakonodaje.
(6) Za novo predvidene odvzeme voda ali povečanje obstoječih (za tehnološke, hladilne ali protipožarne namene) je treba pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu z veljavno zakonodajo.
(7) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN.
7.3. Dopustna odstopanja
45. člen
(1) Priključevanje kompleksa na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem odlokom, pod pogojem, da niso v nasprotju z javnimi interesi in v soglasju z upravljavci tangiranih vodov.
(2) Vse ureditve znotraj posamezne funkcionalne enote se prilagajajo tehnološkim procesom, pri čemer se lahko funkcionalne enote povečujejo oziroma zmanjšujejo. Interne prometnice z internim komunalnim koridorjem se temu smiselno prilagodijo.
(3) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcele namenjene gradnji v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem odlokom.
46. člen
(komunalni prispevek)
Komunalni prispevek se obračuna na podlagi veljavnega občinskega odloka o komunalnem prispevku.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta iz 4. člena tega odloka razveljavi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih tovarne Videm Krško (Uradni list RS, št. 2/92 in 114/06).
48. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
49. člen
(vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti mesta Krško.
50. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-7/2008-O502
Krško, dne 2. julija 2009
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.