Uradni list

Številka 53
Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 53/2009 z dne 10. 7. 2009

Kazalo

2603. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brežice, stran 7404.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US in 76/08), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 3. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 32/08 in 99/08) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 20. redni seji dne 15. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brežice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta odlok določa način izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Brežice.
(2) Javni službi zagotavlja Občina Brežice v obliki koncesionirane gospodarske javne službe na območju Občine Brežice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
2. člen
(1) S tem odlokom se določajo:
1. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,
2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe,
6. vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske določbe in
9. prehodne ter končne določbe.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za obvezni gospodarski javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brežice (v nadaljevanju: javna služba), s katerim so določeni predmet in pogoji za oddajo koncesije, za opravljanje javnih služb ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje javnih služb.
3. člen
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
2. izboljšati dostop do storitev javne službe;
3. zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov;
4. zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v obdelavo preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;
5. zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
4. člen
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakon in podzakonski predpisi s področja varstva okolja.
5. člen
Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1. Občina Brežice (v nadaljevanju: občina),
2. izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj),
4. imetniki komunalnih odpadkov na območju občine.
6. člen
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
2. Povzročitelj odpadkov je vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov.
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
4. Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
5. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje pred prevozom zaradi oddaje v obdelavo.
6. Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnih odpadkov.
7. Oddaja odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke izvajalcu javne službe v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista, prevzemnik odpadkov pa s potrditvijo evidenčnega lista odpadke prevzame.
8. Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov brez potrditve evidenčnega lista s strani imetnika ali prevzemnika odpadkov, kadar je taka oddaja dovoljena na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
9. Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati.
10. Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
11. Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
12. Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
13. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
14. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke.
15. Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
16. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
17. Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
18. Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za določeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
19. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
20. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
21. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
22. Namenska posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: embalaža za zbiranje odpadkov).
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
7. člen
(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka je, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), ki opravlja tudi strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo niso prenesene na izvajalca javne službe, skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(2) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
(3) Pristojni organ in prekrškovni organ lahko pri opravljanju nadzora izdajata odločbe ter odrejata druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka ter imata pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer sta dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina s tem odlokom prenese na izvajalca javne službe so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe,
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe,
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe,
– vodenje katastra.
(5) Izvajalcu javne službe se podeli zlasti naslednja javna pooblastila:
– da izvaja javno službo v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Brežice ter koncesijsko pogodbo,
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij in zbirni center v namene izvajanja javne službe,
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe,
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi,
– da predlaga dela za investicijske posege v objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe.
(6) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k dopolnjenimi predlogi prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje. Za izdajo smernic in mnenj mora vlagatelj predložiti dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja s področja načrtovanja prostora.
(7) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(8) Izvajalec javne službe vodi evidence oziroma registre v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, gospodarske javne službe, oblikovanje cen in tem odlokom.
(9) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti prekrškovnemu organu ali pristojnemu organu.
8. člen
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(1) Občina zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in podzakonskimi predpisi ter v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe tako, da so storitve javne služba dostopne vsem povzročiteljem, uporaba storitev javne službe pa je za vse povzročitelje obvezna.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe je fizična ali pravna oseba, kateri se podeli koncesijo na celotnem območju Občine Brežice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
10. člen
(1) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik), ki ga pripravi izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na predlog župana. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic;
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
11. člen
(1) Javna služba zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov po tem odloku obsega storitve zbiranja, obdelave in prevoza komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
1. storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov do zbirnega centra;
2. storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
3. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(3) Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena se za posamezno koledarsko leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Brežice (v nadaljevanju: letni program).
(4) Letni program obsega podatke o:
– posodah za zbiranje posameznih vrst odpadkov,
– frekvencah in času prevzemanja posameznih vrst odpadkov,
– prevzemnih mestih posameznih vrst odpadkov,
– pogojih za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– prevzetih količinah posameznih vrst odpadkov,
– ravnanju s prevzetimi odpadki,
– načinu dobave, zamenjave in čiščenja posod za zbiranje odpadkov ter urejanja in vzdrževanja zbiralnic ločenih frakcij,
– delu z javnostjo pri izvajanju javne službe,
– zagotavljanju drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe,
– stroških in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa,
– vse druge podatke v skladu z zakonom in podzakonskimi prepisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(5) Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje občini najkasneje do 31. oktobra za naslednje leto. Pristojni organ občine potrdi letni program najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
12. člen
(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;
– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;
– pravico do uporabe počitniških objektov.
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
Prevzemanje komunalnih odpadkov
13. člen
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološko razgradljivi odpadki,
– mešana odpadna komunalna embalaža zbrana v skladu s 16. členom tega odloka.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
14. člen
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– prevzemanje odpadne embalaže zbrane v skladu s 16. členom tega odloka izmenično s prevzemanjem mešanih komunalnih odpadkov,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja s komunalnimi. Program za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.
15. člen
(1) Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke.
(2) Za biološko razgradljive odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja z gostoto poselitve več kot 5 prebivalcev na hektar.
(3) Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku.
(4) Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
– da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav,
– prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim programom zbiranja,
– čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov.
(6) Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.
16. člen
(1) Izvajalec javne službe s sistemom individualnega zbiranja odpadne embalaže, ki vključuje uporabo namenske posode, zagotavlja pri uporabnikih storitve izvorno ločevanje in prevzem naslednjih vrst odpadne embalaže:
– odpadna embalaža iz papirja;
– odpadna embalaža iz plastike;
– odpadna embalaža iz kovin;
– odpadna embalaža iz sestavljenih materialov.
(2) V namensko posodo iz prvega odstavka tega člena se ne odlaga:
– steklena embalaža;
– časopisni papir;
– večje škatle;
– ostanki hrane;
– nečiste vrečke in embalaža;
– nevarni odpadki (baterije, pločevinke barv, razredčil, kartuše itd.).
(3) Uporabniki storitve javne službe papir in steklo zbirajo ločeno in ga oddajo na obstoječih ekoloških otokih ali v zbirnem centru.
17. člen
(1) Za prevzemanje ločenih frakcij se zagotovijo zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 14. člena tega odloka.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;
– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek zbiralnic ni treba urediti v naseljih na območju z gostoto poselitve manj kot 300 prebivalcev na km2, če je v okviru opravljanja javne službe zagotovljeno ločeno zbiranje frakcij iz prvega odstavka 14. člena tega odloka na način, določen v 16. členu tega odloka.
(4) Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v zbirni center.
18. člen
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina zagotovi drugo primerno javno površino.
(2) Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom iz 10. člena tega odloka.
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
(4) V zbiralnici nevarnih frakcij mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij usposobljena oseba.
(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
20. člen
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih zabojnikih s prostornino od 120 do 1100 l, izjemoma lahko tudi v zabojnikih z večjo prostornino.
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 10. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3) Po uvedbi zbiranja odpadne embalaže iz 16. člena tega odloka prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov poteka izmenično s prevzemanjem individualno zbrane embalaže v namenskih posodah iz 16. člena tega odloka.
(4) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju Občine Brežice enkrat na vsakih štirinajst dni.
(5) Izvajalec javne službe ne sme prevzemati mešanih komunalnih odpadkov, če je v njih tudi odpadna embalaža, ki mora biti zbrana kot ločena frakcija.
21. člen
(1) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 10. člena tega odloka.
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 10. člena tega odloka.
(3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod in zabojnikov za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Stroški zamenjave in vzdrževanja se določijo v tarifnem pravilniku.
(4) Če imajo uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, jih morajo odložiti v namensko predpisano vrečo za zbiranje odpadkov z logotipom izvajalca ter jo postaviti poleg predpisane posode za zbiranje odpadkov ali pa jih prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.
(5) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.
22. člen
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3) Uporabnik mora zagotoviti, da se posoda, zabojnik ali namenska vrečka prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 7. ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike čimprej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto.
(4) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinska uprava Občine Brežice najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register.
(5) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalni vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila.
(6) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(7) Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov zgolj v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil, vendar pa mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajen način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.
23. člen
(1) V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Za urejenost in čistočo zbirnega mesta skrbi povzročitelj.
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
(4) Zbirna in prevzemna mesta se pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov načrtujejo z upoštevanjem določb tega odloka.
24. člen
(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru.
(2) Občina mora zagotoviti, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa tudi dostop specialnim vozilom izvajalca za njihovo prevzemanje ter prevoz.
(3) Zbirni center mora zagotavljati ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila,
– tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi in
– kosovne odpadke.
(4) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka za odpadke, ki se zbirajo v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe.
(5) Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije odda, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na njegovi lokaciji ne prihaja do onesnaževanja okolja in
– je zbirni center za odpadke ustrezno vzdrževan, očiščen in estetskega videza.
(6) Vrste odpadkov, ki jih prevzema izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec v registru zbirnega centra, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.
(7) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra, o katerem povzročitelje obvesti najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
(8) Izvajalec javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
25. člen
(1) V okviru javne službe mora biti v vsaki krajevni skupnosti izven ožjega gravitacijskega območja zbirnega centra najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena.
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
(3) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom kosovnih odpadkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom, objavljenim na krajevno običajen način.
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov ni redna storitev prevzemanja komunalnih odpadkov. Stroške prevzemanja kosovnih odpadkov krije imetnik kosovnih odpadkov in so vračunani v stroških ravnanja z odpadki.
26. člen
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja in javne prireditve, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor proti plačilu opremi s tipskimi posodami za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali.
(2) Za čas trajanja kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator prireditve v dogovoru z izvajalcem javne službe zagotoviti, posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prvega odstavka 13. člena tega odloka.
(3) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.
(4) Organizatorji javne prireditve morajo na svoje stroške najkasneje 12 ur po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in zagotoviti, da izvajalec javne službe proti plačilu prevzame zbrane odpadke v roku 24 ur od zaključka prireditve.
27. člen
(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi prekrškovni organ izvajalcu javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest.
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi prekrškovni organ odstranitev komunalnih odpadkov lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
Obdelava komunalnih odpadkov
28. člen
(1) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov na način in pod pogoji, da jih obdela sam ali odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov:
1. predelava odpadnega lesa v sekance;
2. storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo odpadkov;
3. storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke;
4. storitve predobdelave komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo.
(2) Pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo mora izvajalec javne službe upoštevati, da:
– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem,
– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,
– imata sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če sta za okolje manj obremenjujoča od drugih postopkov predelave,
– da je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost, zato je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov, v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
29. člen
V okviru javne službe zbiranja in prevoza se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije),
– biološko razgradljivi odpadki,
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki.
30. člen
V okviru javne službe zbiranja in prevoza se zagotavljajo storitve tehtanja naslednjih odpadkov:
– odpadne embalaže, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo,
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,
– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– preostanek odpadkov, ki gre na odlaganje.
Predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov
31. člen
(1) V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 27. člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
32. člen
(1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 48. člena tega odloka;
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;
– zagotavljanje podatkov in evidenc ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
33. člen
(1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke,
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,
– ulica in hišna številka stavbe.
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe, med drugim:
– firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,
– število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,
– površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.
(3) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu v roku 30 dni od nastanka spremembe pisno sporočiti vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v register.
(4) Podatki v registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila uporabnika,
– ugotovitev izvajalca javne službe glede na uradni vir podatkov iz CRP (centralni register prebivalstva) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju,
– ugotovitev pristojnega ali prekrškovnega organa.
(5) Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje 30 dni po vpisu spremembe v register uporabnikov.
34. člen
(1) Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
– času obratovanja zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje, z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja biološko razgradljivih odpadkov;
– drugih pogojih za prepuščanje biološko razgradljivih odpadkov;
– pogojih, pod katerimi se zbrani biološko razgradljivi odpadki oddajajo v predelavo, obveščanje pa ponoviti vsakih šest mesecev.
35. člen
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na način iz 16. člena tega odloka, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe mora povzročitelje biološko razgradljivih odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o:
– prepovedi mešanja biološko razgradljivih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki;
– izločanju vseh biološko razgradljivih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;
– varni in za okolje neškodljivi hrambi biološko razgradljivih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
V. ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE OBDELAVE IN ODLAGANJA PREOSTANKOV ODPADKOV
36. člen
(1) Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Dolenjska (v nadaljevanju: Pravilnik) na predlog župana.
Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti izvajalec (koncesionar). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij, kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave pred odlaganjem ter drugih načinov predelave;
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– podrobnejšo vsebino katastra Centra, evidenc in zbirk podatkov po tem odloku ter načinu vodenja le-teh;
– druge sestavine, določene s tem odlokom,
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano, s predpisi usklajeno ter nemoteno delovanje javne službe.
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan z spremembami, tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v prostoru.
37. člen
Če so odpadki, pripeljani za odlaganje na odlagališče neustrezni in jih skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, ni dovoljeno odlagati na odlagališču ali ne ustrezajo deklariranim, jih mora izvajalec zavrniti, prevoznik ali imetnik pa jih mora odpeljati na ustrezno skladiščenje. Izvajalec lahko dovoli začasno skladiščenje zavrnjene pošiljke odpadkov na območju odlagališča največ za štiri mesece, da se dopolni ali ponovno izdela ocena odpadkov. O začasno skladiščeni oziroma zavrnjeni pošiljki odpadkov se obvesti pristojno inšpekcijsko službo. V primeru spora o ustreznosti odpadkov za odlaganje na odlagališču, o tem v upravnem postopku odloči pristojni občinski organ.
38. člen
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava in/ali oprema, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava in/ali oprema s katero je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do petega dne v mesecu za pretekli mesec.
39. člen
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe, najkasneje do 31. 3. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom,
– ukrepe za doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo,
– obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav,
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
(5) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let. Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžen pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
40. člen
Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
– do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode.
41. člen
Uporabniki imajo obveznost:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati zakon in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca,
– obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe iz 45. člena tega odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe;
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
– redno plačevati storitve javne službe.
– zagotoviti, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu do 7. ure zjutraj;
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;
– zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta.
42. člen
(1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:
– prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
– sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;
– pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje ali jo kakorkoli drugače poškodovati.
(2) V posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je prepovedano odložiti:
– nevarne frakcije,
– klavniške odpadke,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke in
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka,
– biološke odpadke.
(3) Prepovedano je opustiti uporabo storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni.
(4) Povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno z zakonom in podzakonskim predpisom o ravnanju z odpadki.
(5) Če povzročitelj iz četrtega odstavka tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe prekrškovnega organa.
(6) Če povzročitelja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo prekrškovnega organa, odredi odstranitev odpadkov.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
43. člen
Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe (smetarina);
– sredstva od prodaje ločenih frakcij, primernih za predelavo;
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma sprejetem predpisu na njegovi podlagi.
44. člen
Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
– iz proračuna občine,
– iz sredstev razvojnih skladov,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
45. člen
(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter v skladu s Tarifnim pravilnikom. Ceno storitev potrdi občinski svet.
(2) Cena se oblikuje kalkulativno za letno ali dveletno proračunsko obdobje na osnovi upoštevanja vseh upravičenih stroškov, vključno z normalnim tržnim donosom na sredstva izvajalca javne službe, zmanjšanih za prihodke:
– od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo,
– iz dotacij, donacij in subvencij za opravljanje storitev javne službe,
– iz proračuna občine.
(3) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev skladno z 28. členom tega odloka ne izvaja sam.
(4) Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se cena storitve za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov določi diferencirano glede na velikost posode ali zabojnika ter pogostnost prevzemanja odpadkov na način, ki spodbuja uporabnike k ločenemu zbiranju odpadkov.
(6) Podrobneje se določi način oblikovanja cen za obračun storitev javne službe s Tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
(7) Izvajalec je dolžan voditi vse evidence, potrebne za oblikovanje cen v skladu s predpisi, ki prepisujejo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
46. člen
(1) Izvajalec obračuna storitve javne službe uporabniku mesečno.
(2) Obveznost plačevanja cene za storitve javne službe nastane z dnem, ko imetnik odpadkov na območju, kjer je organizirano izvajanje posameznih storitev javne službe, pridobi status uporabnika skladno z 12. členom tega odloka.
(3) Kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne uporabnike se upošteva število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posamezni stavbi oziroma delu stavbe, če gre za gospodinjstva, oziroma razmerje med površino poslovnih prostorov, če gre za osebe, ki opravljajo storitveno ali proizvodno dejavnost.
(4) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki skladno s prejšnjim odstavkom vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe.
VIII. VRSTE OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
47. člen
Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je:
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča, objekti in oprema zbirnih centrov;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov;
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah.
48. člen
Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– oprema za razvrščanje odpadkov v sortirnici in predhodno skladiščenje odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov.
IX. KONCESIJSKI AKT ZA OBVEZNI GOSPODARSKI JAVNI SLUŽBI ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV TER OBDELAVE IN ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE BREŽICE
Splošne določbe, dejavnosti, ki so predmet javne službe, območje izvajanja in uporabniki storitev javne službe ter razmerja do uporabnikov in koncedenta
49. člen
(1) Gospodarska javna služba zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter obdelava in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov se izvaja kot obvezna lokalna gospodarska javna služba na območju celotne Občine Brežice.
(2) Predmet koncesije je opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter obdelava in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju Občine Brežice ter izvajanje drugih storitev, potrebnih za nemoteno opravljanje javne službe, ki obsega naloge, določene v zakonu o varstvu okolja in podzakonskih predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, odlaganje odpadkov in določbami v tem odloku.
(3) Koncendent je Občina Brežice.
(4) Koncendent bo ločeno podelil dve koncesiji. Eno za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, drugo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe obdelave in odlaganja ali odstranjevanja ostankov predelave komunalnih odpadkov.
(5) Uporabniki storitev javne službe so vse pravne osebe in fizične osebe, ki imajo na območju Občine Brežice poslovalnico ali sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče in pri katerih nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami.
(6) Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je za uporabnike obvezna.
(7) Uporabniki storitev javne službe so koncesionarju dolžni plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in skladno z določili koncesijske pogodbe.
Začetek in čas trajanja koncesije
50. člen
(1) Koncesijsko razmerje nastane z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar si zagotavlja financiranje javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom javne službe. Plačilo koncesijske dajatve ni predvideno.
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo samo s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno ponudbo za koncesijo, oziroma jih je v svoji ponudbi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s ponudbo in koncesijsko pogodbo.
51. člen
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem, s katerim stopi koncesijska pogodba v veljavo. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po dnevu, s katerim je koncesijska pogodba začela veljati.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
52. člen
Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen tem odloku in zakonih in podzakonskih predpisih, ki urejajo način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in organizacijo gospodarske javne službe.
53. člen
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– po prenehanju pogodbe prenesti v posest koncedenta objekte komunalne infrastrukture;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– voditi evidence in kataster v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajeno z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah.
(2) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
Vrsta in obseg monopola
54. člen
(1) Javno službo izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.
(2) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Brežice:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javne službe,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(3) Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesionirane javne službe na celotnem območju Občine Brežice.
(4) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(5) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
(6) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
55. člen
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju koncesionarne gospodarske javne službe, v skladu z zakonom je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncendentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Brežice.
56. člen
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
57. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
58. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do zagotovljenih cen storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uprabnika,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
59. člen
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– v roku 30 dni od nastanka prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ali plačilo storitev,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in drugih obveznih evidenc oziroma zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti prekrškovni organ ali drug pristojen organ, ki lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
60. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Brežice lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
61. člen
(1) V prijavi za pridobitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Brežice (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine o tem, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javne službe;
– da ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje javne službe;
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
Način podelitve koncesije
62. člen
(1) Koncesija za izvajanje obvezne gospodarske službe obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Brežice se podeli neposredno družbi CeROD d.o.o. v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.
(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
(3) V koncesijski pogodbi iz prejšnjega odstavka se natančno opredeli dejavnosti, ki so predmet javne službe obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe in javna pooblastila koncesionarju.
63. člen
(1) Koncesionarja za izvajanje obvezne javne službe zbiranja in prevoza odpadkov se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Portalu javnih naročil RS in na spletni strani Občine Brežice ter vsebuje zlasti naslednje:
– navedbo in sedež koncedenta,
– podatke o objavi koncesijskega akta,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
– začetek in predviden čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– merila za izbor koncesionarja,
– način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
– druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
– način zavarovanja resnosti prijave,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
– rok za izbiro koncesionarja,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obvezno objavo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
64. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu za izvajanje obvezne javne službe zbiranja in prevoza odpadkov določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 61. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).
65. člen
(1) Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(3) Merila za izbor koncesionarja so predvsem:
– cena stroškov izvajanja storitev javne službe, oblikovana v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo cene obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– dolžina obdobja, v katerem koncesionar garantira, da ne bo predlagal povišanja cene iz prve alineje, ki ne sme biti krajše od enega leta,
– tehnična usposobljenost,
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembna za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja),
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe.
(4) Celotna merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, so natančno določena, opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
66. člen
(1) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. V času objave javnega razpisa mora omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na podlagi zahteve tudi predati. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo kandidatom omogočili izdelati popolne prijave.
(2) Koncedent je dolžan ponudnikom posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva ponudnika za pojasnitev ponudbe posredovana šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.
67. člen
(1) Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
(2) Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave se neodprte vrnejo vlagatelju.
(3) Rok za prijavo na javni razpis za izvajanje javne službe mora omogočiti ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni.
68. člen
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse, v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
69. člen
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti, ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
70. člen
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja z dnem uveljavitve koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki in so izpolnjeni pogoji, ki jih za uveljavitev določa pogodba.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
71. člen
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(3) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije.
72. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
73. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliki in namenu koncesije,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembah v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,
– pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb,
– pogojih za oddajo poslov podizvajalcem,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
Nadzor nad izvajanjem javne službe
74. člen
(1) Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
(2) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(3) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena opravlja tudi prekrškovni organ. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti strokovno institucijo ali izvedenca.
(4) Organi za izvajanje nadzora, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(5) Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
75. člen
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
76. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Prenehanje koncesijskega razmerja
77. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
78. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
79. člen
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka, lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
80. člen
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
81. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
82. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
83. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenem s to koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
84. člen
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
85. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja, ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov, zato mora koncesionar gospodarsko javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem, vendar največ eno leto.
Drugi pogoji za izvajanje javne službe
86. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
87. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
88. člen
(1) Koncesija je prenosljiva le s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
89. člen
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(3) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopusten dogovor, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
X. KAZENSKE DOLOČBE
90. člen
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne pripravi letnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijam z vsebino in v roku, kot je to določeno v tretjem odstavku 14. člena tega odloka;
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrsti in obsegu storitev, kot je to določeno v 13. do 32. členu tega odloka;
– ne vodi registra prevzemnih mest na način, kot je to določeno v 33. členu tega odloka;
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 34. in 35. členu tega odloka;
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki jih določi občinski svet skladno s 45. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
91. člen
(1) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 12. člena);
– v posodo za zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo (šesti odstavek 15. člena);
– na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 21. člena);
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 22. člena);
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 23. člena);
– ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (osma alineja 41. člena);
– krši prepovedi iz prvega odstavka 42. člena tega odloka;
– v posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov odlaga odpadke, ki jih je vanjo prepovedano odložiti (drugi odstavek 42. člena);
– opusti uporabo storitev javne službe, kopiči odpadke ali jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki za to niso namenjena (tretji odstavek 42. člena);
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (četrti odstavek 46. člena).
(2) Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
92. člen
(1) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek organizator kulturne, športne ali druge javne prireditve – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 26. členom.
(2) Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
93. člen
Za ugotovljeno prvo kršitev, predpisano v določbah 91. in 92. člena, prekrškovni organ kršitelju izreče opomin, za drugo in vsako naslednjo kršitev pa globo.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
(1) Postopek za podelitev koncesije zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi odloka.
(2) Individualno zbiranje ločenih frakcij, ki ga določa 16. člen tega odloka, se uvede v roku 6 mesecev po 1. 1. 2012, če na ta dan ne bodo doseženi okoljski cilji operativnega programa, v istem času se začneta uporabljati tudi določbi šeste alineje prvega odstavka 13. člena in prve alineje prvega odstavka 14. člena.
95. člen
(1) Prvi Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Brežice pripravi izvajalec in ga posreduje občini najkasneje v 30 dneh po podpisu koncesijske pogodbe. Župan potrdi letni program v 60 dneh od dneva njegovega prejema.
(2) Osnutek Pravilnika iz 10. člena tega odloka z obrazložitvijo pripravi izvajalec v sodelovanju z občinsko upravo Občine Brežice najkasneje v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi tega odloka.
96. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Brežice (Uradni list RS, št. 17/91 in 24/91).
97. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2009
Brežice, dne 15. junija 2009
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.