Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009

Kazalo

341. Uredba o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov, stran 1085.

Na podlagi petega odstavka 19. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št 35/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih pri uničevanju eksplozivov in pirotehničnih izdelkov
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa varnostne in druge ukrepe, ki se morajo izvajati pri uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, strokovno usposobljenost za osebe, ki lahko uničujejo eksplozive ali pirotehnične izdelke, ter prekrške in sankcije zanje.
2. člen
(izjeme)
Ta uredba se ne uporablja za uničevanje:
– ostankov eksplozivov ali pirotehničnih snovi pri proizvodnji;
– ostankov eksplozivov pri miniranju;
– ostankov pirotehničnih izdelkov ali pirotehničnih snovi pri izvedbi ognjemeta.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. strokovna usposobljenost oseb je usposobljenost za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Za strokovno usposobljenost se šteje, če posameznik poseduje veljaven certifikat o strokovni usposobljenosti za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
2. izvajalec uničevanja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu podjetnik), ki opravlja dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov in ima veljavno dovoljenje za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki za dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
3. odgovorna oseba za uničevanje je strokovno usposobljena oseba, ki je pri pravni osebi ali podjetniku odgovorna za pripravo ali izvedbo uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba);
4. načrt uničevanja je dokument, kjer so določeni varnostni in tehnični pogoji za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
5. rok uporabnosti je časovno obdobje, v katerem proizvajalec zagotavlja varno uporabo eksploziva ali pirotehničnega izdelka. V tem času eksploziv ali pirotehnični izdelek ne spreminja svojih kemičnih in fizikalnih lastnosti;
6. stabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki so tisti, ki so skladni s proizvajalčevimi specifikacijami;
7. nestabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki so tisti, ki niso skladni s proizvajalčevimi specifikacijami;
8. uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je popoln razkroj eksploziva ali pirotehničnih snovi z izgorevanjem, detonacijo, potapljanjem ali uničevanje po navodilih proizvajalca;
9. uničevanje z detonacijo je popoln razkroj eksploziva s pomočjo inicialnega sredstva in eksploziva;
10. uničevanje z izgorevanjem je sežiganje streliva do kalibra 15 mm oziroma streliva, ki ni polnjeno z eksplozivom, sežiganje eksplozivov vključno z malodimnim smodnikom in pirotehničnih izdelkov;
11. uničevanje s potapljanjem je uničevanje pirotehničnih izdelkov ali črnega smodnika s potopitvijo v vodo;
12. mesto izvedbe uničevanja je kraj, kjer izvajalec uničevanja izvaja uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
13. mesto aktiviranja predmetov je mesto, kjer se aktivirajo uničevani eksplozivi ali pirotehnični izdelki;
14. mesto uničenja je mesto, kamor se postavijo predmeti, namenjeni uničevanju;
15. hodogram dela je načrt in označitev gibanja oseb pri posameznih opravilih priprave uničevanja, mesta zadrževanja ob aktiviranju uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ter smeri umika;
16. ocena stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je ocena stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ki jo poda odgovorna oseba pred uničevanjem. Ocena zajema pregled predmetov uničevanja in morebitne posebnosti stanja predmetov, kot so poškodbe embalaže ali predmetov uničenja ali spremenjeno stanje teh predmetov;
17. označitev in fizična zapora mesta uničevanja je označitev z ograjami ali opozorilnimi trakovi in tablami;
18. varnostna razdalja je oddaljenost od mesta uničenja, kjer eksplozija predmetov uničevanja nima vpliva na življenje in zdravje ljudi ter premoženje (udarni val, razlet sproščenih nevarnih delcev);
19. vrvično aktiviranje je aktiviranje s pomočjo počasi goreče vrvice ali drugimi sredstvi vrvičnega aktiviranja;
20. električno aktiviranje je aktiviranje z električnim vžigalnikom ali drugimi sredstvi električnega aktiviranja;
21. varnostni ukrepi za odgovorno osebo in osebe, ki izvajajo uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, so ukrepi, ki točno določajo posamezna opravila navedenih oseb in njihovo mesto v času izvedbe uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
22. zaklonilnik je fizična ovira, ki odgovorno osebo varuje pred učinki pri aktiviranju uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
23. peščena podlaga, na kateri se uničujejo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, je podlaga, pri kateri debelina peska ne presega 8 mm in temelji na plasti zemlje, brez vmesne kamnite osnove.
4. člen
(izvajalci uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov)
(1) Uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov lahko izvajajo le podjetniki ter pravne osebe, ki imajo veljavno dovoljenje za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki za dejavnost uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
(2) Strokovno usposobljene osebe lahko to dejavnost opravljajo izključno pri izvajalcih uničevanja iz prejšnjega odstavka.
5. člen
(ugotavljanje pogojev za izvajanje dejavnosti uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov)
Pred izdajo dovoljenja za promet za dejavnost izvajanja uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, ali mesto uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov izpolnjuje pogoje, ki jih določajo predpisi o graditvi objektov, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter ustreznost naprav in delovnih sredstev za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov za uporabo v minerski dejavnosti.
6. člen
(predmeti uničevanja)
Predmeti uničevanja so stabilni ali nestabilni eksplozivi ali pirotehnični izdelki.
7. člen
(načini uničevanja)
(1) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki se uničujejo z detonacijo, sežiganjem ali potapljanjem ali po navodilih proizvajalca, če niso v nasprotju z določbami te uredbe.
(2) Z vsemi ostanki, ki nastanejo po uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
8. člen
(načrt uničevanja)
(1) Načrt uničevanja mora določati postopke ravnanja in ukrepe, ki zagotavljajo varen potek dela z namenom preprečitve ogrožanja življenja in zdravja ljudi ter premoženja in zagotavljajo popolno uničenje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
(2) Izvajalec uničevanja mora načrt uničevanja pripraviti za vsako uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Načrt uničevanja vsebuje:
1. podatke o izvajalcu uničevanja;
2. podatke o odgovorni osebi (osebni podatki);
3. podatke o strokovno usposobljenih osebah, ki sodelujejo pri uničevanju (osebni podatki);
4. podatki o ostalih sodelujočih pri izvedbi uničevanja (reševalno vozilo, gasilci);
5. podatke o veljavni polici zavarovanja odgovornosti;
6. predmet uničevanja;
7. skupno neto maso uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
8. mesto izvedbe, datum, čas uničevanja;
9. način izvedbe uničevanja;
10. vrste in količino sredstev aktiviranja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
11. način aktiviranja;
12. oceno stanja uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov;
13. varnostne ukrepe za odgovorno osebo in osebe, ki izvajajo uničevanje, ter druge ukrepe za preprečitev ogrožanja življenja in zdravja drugih oseb ter okolja;
14. hodogram dela posameznih izvajalcev;
15. ukrepe varstva pred požarom;
16. ukrepe za preprečitev vplivov uničevanja na okolico;
17. ukrepe v primeru neaktiviranja;
18. ukrepe po izvedbi uničevanja;
19. ukrepe v primeru izrednega dogodka;
20. načrt mesta izvedbe uničevanja v merilu z navedbo in prikazom mesta izvedbe uničevanja ter vseh sodelujočih v postopku uničevanja;
21. žig izvajalca uničevanja in podpis odgovorne osebe izvedbe uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
(3) Načrt uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov se izdela na obrazcu, ki je sestavni del te uredbe in je objavljen skupaj z njo (Priloga 1).
(4) Izvajalec uničevanja mora 30 dni pred dnevom izvedbe uničevanja o tem obvestiti krajevno pristojno policijsko postajo in Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve ter mu predložiti načrt uničevanja.
9. člen
(poročilo o uničevanju)
Odgovorna oseba mora po končanem uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov izdelati poročilo o uničevanju. Poročilo vsebuje opis poteka uničevanja v skladu z načrtom uničevanja ter morebitne posebnosti, ki so se pojavile pred, med in po izvedbi uničevanja. Izvajalec mora načrt uničevanja in poročilo o izvedenem uničevanju hraniti deset let.
VARNOSTNI UKREPI ZA UNIČEVANJE
10. člen
(priprava predmetov in ocena stanja predmetov uničevanja)
(1) Odgovorna oseba mora predmete uničevanja pred uničevanjem pregledati in pripraviti. Ločiti mora stabilne od nestabilnih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
(2) Pred uničevanjem mora odgovorna oseba izdelati oceno stanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
11. člen
(ureditev mesta izvedbe uničevanja in zavarovanje)
(1) Izvajalec uničevanja mora dve uri pred pričetkom izvedbe uničevanja poskrbeti za zavarovanje mesta izvedbe uničevanja.
(2) Mesto izvedbe uničevanja mora biti zavarovano z ograjo ali opozorilnimi trakovi in z znaki v skladu s Pravilnikom o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99 in 39/05) ter tablami v rumeni barvi z opozorilnim napisom črne barve: POZOR – NEVARNOST EKSPLOZIJE – PREHOD PREPOVEDAN. Table morajo biti v velikosti 500 mm x 700 mm, napis mora imeti črke velikosti 60 mm. Postavljene morajo biti na medsebojni razdalji do 50 metrov. Table morajo biti postavljene na krajši razdalji, če razdalja 50 metrov ne zagotavlja opozarjanja pred nevarnostjo eksplozije. Table morajo biti vidne z vsakega mesta zavarovanja in med seboj povezane z opozorilnimi trakovi rdeče-bele barve in širine najmanj 70 mm ali ograjo. Če dejavnost uničevanja poteka vedno na istem kraju, mora biti mesto izvedbe uničevanja zavarovano z ograjo višine najmanj dva metra.
(3) Zavarovanje iz prejšnjega odstavka mora biti postavljeno na razdalji 300 m od mesta uničenja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov.
(4) Predmeti uničevanja se aktivirajo iz zaklonilnika najmanj 150 m od mesta uničenja.
(5) Uničenje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov aktivira odgovorna oseba. Aktiviranje se izvede, ko so zagotovljeni vsi ukrepi za varno uničenje.
12. člen
(količine uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov)
(1) Količina uničevanih eksplozivov ali pirotehničnih snovi podrazreda 1.1 in 1.2 v izdelkih skupno ne sme presegati 50 kg. V to količino so vključena tudi sredstva aktiviranja. Nestabilni eksplozivi ali pirotehnične snovi v izdelkih se lahko uničujejo posamično ali v količini najmanjše embalažne enote.
(2) Količina uničevanih pirotehničnih snovi podrazreda 1.3, 1.4 in 1.5 s potapljanjem ni omejena.
13. člen
(uničevanje z detonacijo)
(1) Neuporabni eksplozivi ali pirotehnični izdelki, eksplozivi ali pirotehnični izdelki s pretečenim rokom uporabe, ostanki neeksplodiranih nabojev eksploziva, poškodovani naboji eksploziva ali poškodovani pirotehnični izdelki se uničujejo z detonacijo, posamično na enem mestu. Podlaga, na kateri se uničujejo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, mora biti peščena.
(2) Pri načrtovanju uničevanja mora izvajalec uničevanja upoštevati stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter premoženja, oddaljenost objektov in komunikacij do mesta uničenja, vremenske razmere in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na ukrepe, s katerimi zagotovi varno uničevanje. Varnostna razdalja se določi v skladu z 11. členom te uredbe. Pri uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov morajo biti uporabljeni isti znaki in varnostni ukrepi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo dejavnost miniranja.
(3) Aktiviranje se izvede z največ petimi kilogrami eksploziva. Aktiviranje se izvede vrvično ali električno. Pri uničevanju z detonacijo se lahko naenkrat uničuje samo ena vrsta eksploziva ali pirotehničnih izdelkov.
(4) Posamezna dela z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki na mestu izvedbe uničevanja izvaja ena oseba. Pred uničevanjem mora odgovorna oseba pregledati pravilnost vezave in meritev upornosti sredstev električnega aktiviranja.
(5) Izvajalec uničevanja mora na mestu izvedbe uničevanja zagotoviti prisotnost reševalnega vozila z medicinskim osebjem in gasilsko službo.
14. člen
(uničevanje s sežiganjem)
(1) Neuporabni eksplozivi ali pirotehnični izdelki, eksplozivi ali pirotehnični izdelki s pretečenim rokom uporabe, ostanki neeksplodiranih nabojev eksploziva, poškodovani naboji eksploziva ali poškodovani pirotehnični izdelki se lahko uničujejo tudi s sežiganjem, posamično na enem mestu uničenja.
(2) Pri uničevanju mora izvajalec uničevanja upoštevati načrtovane ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja in življenja ljudi, premoženja ter okolja, varnostno razdaljo od objektov in komunikacij zaradi učinka sežiga z mesta uničenja, vremenske razmere in izvajati druge potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi varno uničevanje.
(3) Pri uničevanju z izgorevanjem se lahko naenkrat uničuje samo ena vrsta eksploziva ali pirotehničnih izdelkov.
(4) Izvajalec uničevanja mora v primeru uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ki lahko pri uničevanju z izgorevanjem preidejo v detonacijo, upoštevati določbe 13. člena te uredbe.
(5) Posamezna dela z eksplozivi ali pirotehničnimi snovmi na mestu uničenja izvaja ena oseba.
(6) Predmeti uničevanja se aktivirajo s pomočjo električnega ali vrvičnega aktiviranja.
(7) Mesto uničenja z izgorevanjem mora biti čisto, brez ostankov prejšnjih sežigov.
(8) Izvajalec uničevanja mora na mestu izvedbe uničevanja zagotoviti prisotnost gasilske službe.
15. člen
(uničevanje s potapljanjem)
(1) S potapljanjem v vodo se lahko uničujejo pirotehnični izdelki ali črni smodnik. Voda mora biti v nepropustnem vsebniku. Izvajalec uničevanja pirotehnične izdelke po posamezni embalažni enoti ali enoti, ki zagotovi uničenje z vodo, potopi v vodo za toliko časa, da voda povsem uniči pirotehnične lastnosti v izdelku. Z ostanki uničevanja, vključno z odpadno vodo, je potrebno ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(2) Pri uničevanju s potapljanjem izvajalcu uničevanja ni potrebno upoštevati določbe 11. člena te uredbe.
16. člen
(postopek po uničevanju)
(1) Po izvedenem uničenju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je potrebno počakati 30 minut, razen pri uničevanju s potapljanjem. Po preteku tega časa odgovorna oseba pregleda mesto izvedbe uničevanja in oceni učinkovitost uničevanja ter označi morebitne ostanke, ki se morajo nato uničiti v ponovnem uničenju.
(2) Po končanem uničevanju z izgorevanjem in detonacijo mora izvajalec uničevanja ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
17. člen
(prekinitev uničevanja)
Izvajalec uničevanja mora uničevanje prekiniti:
– če niso zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi za varno izvedbo uničevanja;
– če se v zavarovanem območju nahajajo ljudje ali živali;
– če vremenske razmere ne dopuščajo varne izvedbe uničevanja.
18. člen
(obvezna oprema)
(1) Poleg osebne varovalne opreme in sredstev za aktiviranje je potrebno pri izvajanju uničevanja imeti in uporabljati še:
– merilec upornosti mreže;
– sredstva za obveščanje in signalizacijo.
(2) Sredstva za aktiviranje in merilec upornosti mreže morajo ustrezati pogojem uporabe v minerski dejavnosti.
19. člen
(posebni pogoji za izvajalce)
Pri pripravi in izvajanju uničevanja eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov mora izvajalec uničevanja poskrbeti za varnost oseb in premoženja, ustreznost osebne varovalne opreme ter izvesti druge ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu, tehnične zahteve za proizvode in varstvo okolja.
NADZORSTVO
20. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.
KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki:
1. eksplozive ali pirotehnične izdelke uničuje v nasprotju z določbami te uredbe ali navodili proizvajalca (prvi odstavek 7. člena);
2. 30 dni pred dnevom izvedbe uničevanja o tem ne obvesti krajevno pristojne policijske postaje in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve oziroma ne predloži načrt uničevanja (četrti odstavek 8. člena);
3. ne izdela poročila o uničevanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ali ga ne hrani deset let (9. člen);
4. ne pripravi predmetov uničevanja ali ne izdela ocene stanja predmetov uničevanja (10. člen);
5. ne uredi mesta izvedbe uničevanja in zavarovanja (11. člen);
6. uničuje eksplozive ali pirotehnične snovi podrazreda 1.1 in 1.2 v skupni količini, ki presega 50 kg, ali nestabilnih eksplozivov ali pirotehničnih snovi v izdelkih ne uničuje posamično ali v količini najmanjše embalažne enote (12. člen);
7. ne izvede ukrepov po izvedenem uničenju (prvi odstavek 16. člena);
8. ne prekine uničevanja (17. člen);
9. nima obvezne opreme (prvi odstavek 18. člen).
(2) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika.
KONČNA DOLOČBA
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 21600-5/2008/10
Ljubljana, dne 5. februarja 2009
EVA 2008-1711-0039
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister