Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2008 z dne 8. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2008 z dne 8. 7. 2008

Kazalo

3013. Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV), stran 9461.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV)
Razglašam Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. junija 2008.
Št. 003-02-6/2008-17
Ljubljana, dne 7. julija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O CESTNINI ZA VOZILA, KATERIH NAJVEČJA DOVOLJENA MASA PRESEGA 3.500 kg (ZCestV)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine za uporabo cestninskih cest z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnih vozil, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede teh vozil, način določitve višine te cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine in sankcije za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), kot je bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2000, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES).
2. člen
(definicije)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »cestnina« je plačilo določenega zneska za motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki prevozi cestninski odsek cestninske ceste; znesek temelji na prevoženi razdalji in cestninskem razredu vozila;
– »cestninska ureditev« je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina in izvaja ter nadzira cestninjenje;
– »cestninjenje« je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil določene za izvajanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
– »cestninska cesta« je cesta, ki je s predpisom iz 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
– »cestni odsek« je s predpisom iz 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine;
– »cestninska postaja« je mesto na cestninski cesti ali na uvozu oziroma izvozu iz nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti in/ali napravami za cestninjenje z ustavljanjem;
– »cestninski razred« je skupina vozil istega tipa vozila, za katero se določi višina cestnine;
– »cestninski zavezanec« je vsak od zavezancev za plačilo cestnine, kot so določeni v prvem odstavku 8. člena tega zakona;
– »Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji« je upravljavec cestninskih cest, ki v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) upravlja določene cestninske ceste;
– »elektronska naprava za cestninjenje« je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
– »elektronski cestninski sistem« je povezan in usklajen skup objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku;
– »evropsko elektronsko cestninjenje« je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 28. členu tega zakona;
– »izbirna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) pod pogoji iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
– »Komisija« je Komisija Evropske skupnosti;
– »koncesijska pogodba« pomeni »koncesijo gradnje« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
– »koncesijska cestnina« pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
– »OBU naprava« je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku;
– »obvezna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo glede na pogoje iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
– »odločitev Komisije o interoperabilnosti« je odločitev o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja, ki jo Komisija sprejme na podlagi četrtega odstavka 4. člena Direktive 2004/52/ES;
– »operater elektronskega cestninskega sistema« je gospodarska družba iz prvega odstavka 23. člena tega zakona;
– »os« je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila; navpične osi ne štejejo za osi; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
– »ponderirana povprečna cestnina« pomeni skupne prihodke iz cestnin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na določenem cestnem omrežju v istem obdobju, pri čemer se prihodke in prevožene kilometre vozil izračuna glede na vozila, za katera se uporabljajo cestnine;
– »ponudnik cestninjenja« je ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ali zavezani ponudnik cestninjenja;
– »ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja« je oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja cestninskega organa opravlja storitve dostopa do evropskega elektronskega cestninjenja po 30. členu tega zakona;
– »stroški financiranja« pomenijo obresti na posojila in/ali donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
– »stroški gradnje« so stroški, povezani z gradnjo in financiranjem gradnje novih cestninskih cest ter izboljšavami obstoječih cestninskih cest, ki so bile dograjene po 10. 6. 1978 in cestninskih cest, zgrajenih pred tem datumom, pri katerih je bil pogoj za njihovo izgradnjo, da bo njihova pričakovana življenjska doba daljša od 30 let;
– »točka cestninjenja« je mesto na cestninski cesti, na katerem se začne in/ali konča zaračunavanje cestnine za vožnjo po cestninski cesti pri cestninjenju z ustavljanjem vozila;
– »uporabnik elektronskega cestninjenja« je oseba, ki je s ponudnikom cestninjenja sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja;
– »upravljavec cestninskih cest« je oseba ali organ, ki v skladu s predpisi o javnih cestah upravlja eno ali več cestninskih cest;
– »uvedba evropskega elektronskega cestninjenja« je datum, s katerim preteče rok iz 44. člena tega zakona;
– »vozilo« je motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
– »vseevropsko cestno omrežje« je cestno omrežje, kakor je opredeljeno v oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1.) kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 1) in označeno na zemljevidih; zemljevidi se nanašajo na ustrezne odseke, navedene v izvedbenem delu in/ali v Prilogi II k navedeni odločbi;
– »zavezani ponudnik cestninjenja« je oseba zasebnega prava, ki izvaja naloge iz 24. člena tega zakona in ima pri tem določene obveznosti javne službe.
(2) Ostali izrazi imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne ceste in v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa. Pri tem ima izraz »največja dovoljena skupna masa« enak pomen kot izraz »največja dovoljena masa« v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.
II. CESTNINSKE CESTE
3. člen
(obvezne cestninske ceste)
(1) Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
– so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil,
– ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje,
– imajo, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
– se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križajo v istem nivoju.
(3) Vlada z uredbo določi:
– cestninske ceste in dolžine cestninskih odsekov teh cest;
– cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah pri cestninjenju z ustavljanjem ter prevozne razdalje med točkami cestninjenja z ustavljanjem;
– način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov.
(4) Vlada lahko iz utemeljenih razlogov odloči, da za cestninsko cesto ne določi ceste, ki izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4. člen
(izbirne cestninske ceste)
Vlada lahko z uredbo iz prejšnjega člena tega zakona določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet in gre za cesto, na katero je lahko preusmerjen promet iz cestninskih cest iz prejšnjega člena ali je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.
5. člen
(cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)
(1) Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi cestnino za vse cestne objekte na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
(2) Vlada lahko s predpisom določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za cestninske cestne objekte in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
6. člen
(obveščanje Komisije)
(1) Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Komisiji najmanj štiri mesece pred izvajanjem nove cestninske ureditve sporoči:
a) za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:
– vrednosti enot in ostalih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih elementov stroškov, in
– informacije o vozilih, za katere se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja oziroma dela omrežja, ki se uporablja za vsak posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti.
b) za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:
– koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,
– ureditev za pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, ključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predviden promet po tipih vozil, ravni predvidenih cestnin in geografski obseg omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.
(2) Ministrstvo v roku iz prejšnjega odstavka obvesti Komisijo o izvajanju novih cestninskih ureditev, ki se uporabljajo na cestah, na katere bi se promet lahko preusmeril z vseevropskega cestnega omrežja in/ali so v neposredni konkurenci z deli tega omrežja, na katerih se zaračunavajo cestnine. Obvestilo vključuje najmanj navedbo geografskega obsega omrežja, na katerem se zaračunavajo cestnine, vozil, za katera se zaračunava cestnina, stopnjo predvidene cestnine in načina za določitev cestnine.
III. OBVEZNOST PLAČILA CESTNINE
7. člen
(obveznost plačila cestnine)
(1) Za vsako vožnjo po cestninski cesti se plača cestnina.
(2) Obveznost plačila cestnine nastane pri cestninjenju z ustavljanjem z vstopom na cestninsko cesto na določeni točki cestninjenja.
(3) Obveznost plačila cestnine nastane pri cestninjenju v prostem prometnem toku s tem, ko vozilo v celoti prevozi določen cestninski odsek.
(4) Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskriminatorno glede na državljanstvo uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na sedež uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila.
8. člen
(cestninski zavezanec)
(1) Zavezanci za plačilo cestnine so:
– voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik), ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu,
– oseba, na katero je vozilo registrirano (v nadaljnjem besedilu: imetnik registracije) in
– oseba, ki je s pogodbo s pobiralcem cestnine, ali v primeru cestninjenja v prostem prometnem toku s ponudnikom cestninjenja, prevzela obveznost plačevanja cestnine za določeno vozilo (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni uporabnik).
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarjajo za plačilo cestnine.
(3) Za plačilo cestnine pogodbenega uporabnika pri cestninjenju v prostem prometnem toku odgovarja cestninskemu upniku solidarno tudi ponudnik cestninjenja, ki ima z uporabnikom pogodbeno razmerje, in sicer za utemeljene zahtevke za plačilo cestnine, ki jih je pogodbeni uporabnik povzročil z vožnjo po cestninski cesti v času veljavnosti pogodbe s ponudnikom cestninjenja.
9. člen
(cestninski upnik)
(1) Cestnino plača cestninski zavezanec Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: cestninski upnik).
(2) Če je s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi zakona ali koncesijsko oziroma drugo pogodbo določeno, da pripada cestnina drugi pravni osebi, ki je upravljavec cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, je cestninski upnik ta upravljavec.
(3) Za cestninske ceste, za katere ni določen upravljavec v smislu prejšnjega odstavka, opravlja naloge upravljavca cestninskih cest po tem zakonu državni organ, ki je po predpisih o javnih cestah določen kot upravljavec cestninskih cest.
10. člen
(oprostitve plačila cestnine)
(1) Cestnina se ne plača za vožnjo po cestninski cesti z:
– vojaškimi vozili, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske;
– tujimi vojaškimi vozili, ki opravljajo vožnjo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
– vozili s prednostjo;
– vozili, ki se uporabljajo za potrebe dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest, za izvajanje cestninjenja in za izvrševanje nadzora nad plačevanjem cestnine;
– vozili, ki opravljajo vožnjo kot vozila za spremstvo po predpisih o varnosti cestnega prometa;
– vozili v spremstvu pri vožnjah iz prejšnje alineje.
(2) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi lučmi po predpisih o varnosti cestnega prometa ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne signale pri izvajanju nujnih nalog.
(3) Vlada podrobneje predpiše način določitve vozil in njihovih voženj iz prejšnjega odstavka, za katere se ne plačuje cestnine.
IV. VIŠINA CESTNINE
11. člen
(cestninski razredi)
Cestninske razrede predpiše vlada glede na največjo dovoljeno skupno maso vozila in število osi na vozilu ter glede na dimenzije ali druge dejavnike klasifikacije po tipih vozil, ki odražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.
12. člen
(ponderirana povprečna cestnina)
(1) Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.
(2) Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cestninskih cest. Stroški cestninskih cest lahko vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.
(3) Določbe prvega in prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.
(4) Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada.
13. člen
(določitev višine cestnine)
(1) Višino cestnine določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Predlogu za določitev višine cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti vse podatke in potrebne izračune, kot so določeni v metodologiji iz prejšnjega člena.
(3) Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
14. člen
(prilagoditev višine cestnine)
(1) Brez poseganja v ponderirane povprečne cestnine se z namenom preprečevanja okoljske škode in prometnih zastojev, zmanjševanja škode na cestninskih cestah, optimiziranja uporabe cestninskih cest ali izboljševanja varnosti v cestnem prometu ravni cestnin prilagodijo:
– glede na obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni čas, pri čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine, ki se zaračunava za najcenejše obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni čas, in
– glede na emisijski razred EURO, opredeljen v Prilogi Direktive 1999/62/ES (v nadaljnjem besedilu: emisijski razred EURO), vključno z ravnijo PM in NOx, pri čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
(2) Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(3) Določba druge alineje prvega odstavka se uporablja le pri cestninjenju v prostem prometnem toku z aktivno OBU napravo. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred EURO 0.
(4) Prilagoditev iz prvega odstavka tega člena mora biti sorazmerna z zastavljenim ciljem, skladna z določbami četrtega odstavka 7. člena tega zakona in ne sme biti namenjena ustvarjanju dodatnega prihodka iz cestnin.
(5) Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki povzroči ponderirane povprečne cestnine, ki niso v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po zaključku računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(6) Ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena se ravni cestnin lahko v izjemnih primerih za posamezne projekte, ki so velikega pomena za Evropo, prilagajajo na drugačen način, da se zagotovi gospodarska upravičenost projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci ostalih vrst prevoza za vozila. Ta prilagoditev mora biti linearna, sorazmerna in pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom ter ne sme dopuščati, da bi se dodatni stroški prevalili na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Način te izjemne prilagoditve določi vlada in pred začetkom njenega izvajanja obvesti Komisijo.
15. člen
(cenik upravljavca)
(1) Najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine upravljavec cestninskih cest sprejme cenik cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja ali za njihov jasno določen del, za katerega se določa cestnina.
(2) Na cenik iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest izvršuje državni organ, sprejme cenik vlada.
(3) Cenik iz prvega odstavka tega člena se mora pred začetkom njegove veljavnosti objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja se lahko vsaka sprememba cenika ali drugih elementov, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register cestninskih ureditev iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, ki je določen z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti.
16. člen
(popusti)
(1) Če način plačevanja cestnine pogostih uporabnikov omogoči dejanske prihranke pri administrativnih stroških za upravljavca cestninskih cest, lahko upravljavec v ceniku predvidi popuste na cestnino za pogoste uporabnike cestninske ceste, pod pogojem, da:
– izpolnjujejo pogoje, določene v četrtem odstavku 7. člena in tretjem ter četrtem odstavku 14. člena tega zakona,
– so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti s členi 12, 49, 86 in 87 te pogodbe,
– ne izkrivljajo konkurence na notranjem trgu v Evropski skupnosti,
– je tarifna struktura linearna, sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom ter nima za posledico prevalitve dodatnih stroškov na ostale uporabnike v obliki višjih cestnin.
(2) Popusti iz prejšnjega odstavka v nobenem primeru ne smejo presegati 13% cestnine, ki jo plačujejo enakovredna vozila, ki niso upravičena do popusta ali znižanja.
(3) Popuste iz prvega odstavka tega člena ministrstvo sporoči Komisiji. Pred izdajo soglasja vlade k ceniku mora popuste odobriti Komisija.
17. člen
(pribitki)
(1) V izjemnih primerih se lahko na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih zaračunava pribitek k cestninam, in sicer za posamezne odseke:
a) kjer prihaja do hudih zastojev, ki vplivajo na prosto gibanje vozil; ali
b) na katerih vozila povzročajo večjo okoljsko škodo, pod pogojem, da se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne projekte evropskega pomena iz Priloge III k Odločbi št. 884/2004/ES, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in se nahajajo na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava.
(2) Pribitek, ki se lahko zaračunava poleg cestnin, ki so prilagojene v skladu s 14. členom tega zakona, ne sme presegati 15% ponderiranih povprečnih cestnin, izračunanih v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25%.
(3) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov.
(4) Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Zaračunavanje pribitka ne sme imeti za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest.
(6) Pribitek se lahko zaračunava le za vnaprej določeno obdobje, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi.
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.
V. NAČIN CESTNINJENJA
18. člen
(splošna določba)
(1) Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prost pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije. Oseba, ki je dolžna izvajati cestninjenje, mora poskrbeti za primerne objekte na mestih plačevanja cestnine, tako da je zagotovljena varnost cestnega prometa in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi.
(2) Vozniki so dolžni ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje in pri tem ravnati v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil, ter odredbami cestninskih nadzornikov, pri cestninjenju z ustavljanjem vozila pa tudi odredbami upravljavca cestninskih cest.
(3) Ne glede na lastništvo naprave za elektronsko cestninjenje take naprave ni dovoljeno predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali s posegom v programsko opremo njenega delovanja, ali na kakršenkoli drug način povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje pravilno.
1. Cestninjenje z ustavljanjem vozila
19. člen
(način cestninjenja z ustavljanjem)
(1) Cestninjenje z ustavljanjem vozila ali z zmanjšanjem njegove hitrosti na cestninskih postajah, opremljenih z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem) se lahko uporablja le za cestninske ceste ali cestninske odseke, kjer še ni zagotovljeno cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali cestninske odseke iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Cestninjenje z ustavljanjem zagotavlja in izvaja upravljavec cestninskih cest.
(3) Cestnina se pri cestninjenju z ustavljanjem plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi dokumenta, ki ga voznik prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.
(4) Voznik je dolžan ustaviti vozilo na cestninski postaji in prevzeti dokument za cestninjenje ali plačati cestnino.
20. člen
(način plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem)
(1) Plačilo cestnine mora upravljavec cestninske ceste zagotoviti z gotovino in s plačilnimi karticami.
(2) Na posameznih manj pogosto uporabljanih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi samo način plačevanja cestnine, ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste (avtomatske cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega odstavka in način plačevanja cestnine na njih se določijo v predpisu vlade iz 3. člena tega zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.
21. člen
(splošni akt o cestninjenju z ustavljanjem)
(1) Način cestninjenja z ustavljanjem, način plačevanja cestnine pri tem in evidentiranja plačil podrobneje uredi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu, ki ga sprejme na podlagi javnega pooblastila.
(2) K splošnemu aktu iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo.
(3) Splošni akt iz prvega odstavka se mora objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije pred začetkom njegove veljavnosti.
(4) Za cestninske ceste, za katere opravlja naloge upravljavca cestninskih cest po tem zakonu državni organ, ki je po predpisih o javnih cestah določen kot upravljavec cestninskih cest, uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena minister ali ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
2. Cestninjenje v prostem prometnem toku
22. člen
(obveznost zagotavljanja cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1) Operater cestninskega sistema je dolžan zagotoviti, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih odsekih, razen na cestninskih cestah ali cestninskih odsekih iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
(2) Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim cestninskim sistemom, ki mora zagotavljati vsaj en način cestninjenja z OBU napravo in vsaj en način cestninjenja, v katerem je občasnemu uporabniku elektronskega cestninjenja omogočen hiter in učinkovit dostop do elektronskega cestninskega sistema brez OBU naprave, ki lahko vključuje zahtevo, da je cestnina plačana vnaprej.
(3) Če je na cestninski cesti zagotovljeno zgolj cestninjenje v prostem prometnem toku, mora voznik pred vstopom na cestninsko cesto zagotoviti, da je v vozilu delujoča OBU naprava, glede katere je sklenjena veljavna pogodba o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja, ali da je na drugačen način plačana cestnina skladno s tem zakonom in predpisom iz 27. člena tega zakona.
23. člen
(operater elektronskega cestninskega sistema)
(1) Operater elektronskega cestninskega sistema je za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte v Republiki Sloveniji gospodarska družba, ki jo ustanovita Republika Slovenija in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki v skladu z zakonom, ki ureja družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, upravlja določene cestninske ceste.
(2) Operater elektronskega cestninskega sistema zagotavlja vzpostavitev in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku in ima v zvezi s tem zlasti naslednje naloge:
– v imenu in za račun cestninskega upnika izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in zanj pobira cestnino;
– s pogodbo uredi razmerje s cestninskim upnikom glede cestninjenja po prejšnji alineji za posamezne cestninske ceste in cestninske cestne objekte;
– ureja pogodbena razmerja z zavezanim ponudnikom cestninjenja;
– po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja omogoča ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
– izvaja druge naloge, določene s tem zakonom.
(3) Operater elektronskega cestninskega sistema mora sprejeti na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, vsako vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo, za katero je sklenjena veljavna pogodba o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja s katerimkoli ponudnikom cestninjenja, ali za katerega je na drug način zagotovljen dostop do elektronskega cestninskega sistema brez OBU naprave.
(4) Operater elektronskega cestninskega sistema financira naloge vzpostavitve in delovanja cestninskega sistema iz pobranih cestnin. Podrobnosti v zvezi s tem se uredijo v pogodbi med operaterjem cestnine in posameznim cestninskim upnikom.
24. člen
(zavezani ponudnik cestninjenja)
(1) Zavezani ponudnik cestninjenja je oseba zasebnega prava, ki na podlagi koncesije opravlja v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku naslednje naloge:
– zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski cestninski sistem ter vse druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem prometnem toku;
– zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja vključitev v elektronski sistem cestninjenja;
– sklepa pogodbe z operaterjem elektronskega cestninskega sistema oziroma cestninskim upnikom za izvajanje svojih nalog in obveznosti v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku;
– izvaja druge naloge, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja mora vsaki zainteresirani osebi zagotoviti najmanj naslednje storitve v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku:
– zagotoviti OBU napravo in njeno namestitev na določeno vozilo;
– omogočiti drugačen dostop do elektronskega sistema cestninjenja za občasne uporabnike tega sistema brez OBU naprave na način, določen v predpisu iz 27. člena tega zakona;
– voditi evidence iz 35. člena tega zakona;
– posredovati plačilo cestnine, če jo prejme v imenu in za račun operaterja elektronskega cestninskega sistema.
(3) Naloge iz prvega in drugega odstavka so obvezna državna gospodarska javna služba.
(4) Za izvajanje obveznosti javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobi zavezani ponudnik cestninjenja s sklenitvijo koncesijske pogodbe izključno pravico izvajanja gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka, do uvedbe evropskega elektronskega cestninjenja.
25. člen
(razmerja zavezanega ponudnika z uporabniki elektronskega cestninjenja)
(1) O vključitvi v elektronski sistem cestninjenja z OBU napravo skleneta zavezani ponudnik cestninjenja in uporabnik elektronskega cestninjenja pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja. Zavezani ponudnik cestninjenja mora na zahtevo uporabnika elektronskega cestninjenja omogočiti sklenitev te pogodbe za nedoločen čas ali za določen čas.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja lahko za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka zahteva od zainteresirane osebe le izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na zavarovanje plačil cestnine.
(3) Uporabnik elektronskega cestninjenja odgovarja zavezanemu ponudniku cestninjenja za vsako cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, opremljenim z OBU napravo, za katero je sklenil pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja do trenutka, ko je ponudnika cestninjenja obvestil o prodaji vozila, oddaji vozila v najem ali protipravni odtujitvi vozila oziroma OBU naprave.
(4) Zavezani ponudnik cestninjenja mora omogočiti plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi, ali s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo).
26. člen
(OBU naprave)
(1) Zavezani ponudnik cestninjenja je dolžan objaviti seznam naprav, ki zagotavljajo cestninjenje v prostem prometnem toku in na dovolj velikem številu primernih mest ob cestninskih cestah na območju Republike Slovenije zagotoviti, da lahko cestninski zavezanci pod dostopnimi pogoji pridobijo OBU napravo.
(2) Zavezani ponudnik cestninjenja je dolžan OBU napravo prilagoditi vozilu, na katerem se bo uporabljala in jo namestiti na to vozilo. OBU naprava se mora nanašati na vozilo, v katerem se uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
(3) OBU naprava mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti in s predpisom vlade iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona. Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami, označevanje in certificiranje OBU naprav se izvaja skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(4) Da lahko zavezani ponudnik cestninjenja ugotovi, v kateri emisijski razred EURO spada posamezno vozilo, mu mora voznik predložiti na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v kateri emisijski razred EURO spada vozilo. Listine mora voznik predložiti ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0.
(5) Listine iz prejšnjega odstavka mora voznik predložiti na vpogled tudi cestninskemu nadzorniku, ki izvaja nadzor nad cestninjenjem na njegovo zahtevo.
(6) Če zavezani ponudnik cestninjenja ali cestninski nadzornik dvomi v verodostojnost listin, lahko zahteva, da se izvedejo potrebne tehnične meritve. Stroške meritev nosi cestninski zavezanec, če se izkaže, da listine niso bile verodostojne.
27. člen
(podrobnejša ureditev cestninjenja v prostem prometnem toku)
Vlada z uredbo podrobneje uredi vprašanja cestninjenja v prostem prometnem toku, zlasti pa:
– način izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku z OBU napravo;
– druge načine plačila cestnine za enkratno uporabo cestninske ceste;
– način izkazovanja pogojev za pridobitev dovoljenja ponudnika cestninjenja;
– pogoje, pod katerimi sklepajo ponudniki cestninjenja pogodbe z uporabniki elektronskega cestninjenja;
– roke in način, v katerem ponudniki cestninjenja sporočajo operaterju podatke o tem, kako je posamezen uporabnik elektronskega cestninjenja uporabljal cestninske ceste;
– način izvajanja nalog zavezanega ponudnika cestninjenja;
– druga vprašanja cestninjenja v prostem prometnem toku.
3. Evropsko elektronsko cestninjenje
28. člen
(evropsko elektronsko cestninjenje)
(1) Z uvedbo evropskega elektronskega cestninjenja mora operater elektronskega cestninskega sistema zagotoviti cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (v nadaljnjem besedilu: evropsko elektronsko cestninjenje).
(2) Tehnične značilnosti elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati zahteve, določene z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti cestninskih sistemov.
(3) Podrobnejše tehnične zahteve lahko skladno z zahtevami iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za cestninske ceste ali cestninske odseke, kjer je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.
29. člen
(naloge operaterja elektronskega cestninjenja)
(1) Po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja mora operater elektronskega sistema cestninjenja vsakemu ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja posredovati najkasneje v roku iz odločitve Komisije o interoperabilnosti cestninskih sistemov po vpisu posamezne cestninske ureditve v register iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona najmanj podatke o:
– cestninskih cestah, na katerih izvaja cestninjenje;
– višini cestnine in način zaračunavanja;
– vozilih, na katera se nanaša;
– cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin;
– uporabi cestninskih cest, ki jih potrebuje za izračun cestnine.
(2) Na podlagi podatkov ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja o uporabi cestninskih cest posameznega uporabnika elektronskega cestninjenja iz zadnje alineje prejšnjega odstavka, ki ne smejo obsegati osebnih podatkov uporabnika elektronskega cestninjenja, operater elektronskega sistema cestninjenja temu ponudniku posreduje podatke o višini dolgovane cestnine in zahtevek za njeno plačilo.
(3) Operater elektronskega sistema cestninjenja mora skleniti pogodbo o izvajanju cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja, ki je v katerikoli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, oblikovan skladno z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti.
(4) Operater elektronskega sistema cestninjenja mora izvajati tudi druge naloge, določene z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti.
30. člen
(ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja)
(1) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja zagotavlja uporabnikom cestninjenja storitev vključitve v evropski elektronski sistem cestninjenja.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora s sklenitvijo ustreznih pogodb zagotoviti omogočanje storitve iz prejšnjega odstavka na vseh cestninskih cestah, vpisanih v register cestninskih sistemov v katerikoli državi članici Evropske unije skladno z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti. Ta obveznost nastane šest mesecev potem, ko je ponudnik cestninjenja vpisan v register ponudnikov cestninjenja iz prvega odstavka 32. člena tega zakona oziroma ustrezen register v drugi državi članici Evropske unije. Za novo cestninsko ureditev nastane ta obveznost v roku po vpisu cestninske ureditve v register cestninskih ureditev v posamezni državi članici Evropske unije, ki ga določa odločitev Komisije o interoperabilnosti.
(3) Uporabnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko ne glede na pogodbene določbe razdre pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja, če ponudnik cestninjenja ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, brez kakršnegakoli nadomestila ali odškodnine.
(4) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora uporabnike elektronskega cestninjenja obveščati o storitvah, ki jih zagotavlja, o elektronskih cestninskih sistemih, na katerih zagotavlja storitve, in o višini cestnine na teh sistemih.
(5) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora vsaki pravni osebi, ki je v katerikoli državi članici Evropske unije vpisana v register evropskih elektronskih cestninskih sistemov skladno z odločbo Komisije o interoperabilnosti, izpolniti vse utemeljene zahtevke v zvezi s plačilom cestnine uporabnika evropskega elektronskega cestninjenja, s katerim ima sklenjeno veljavno pogodbo o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja, ki se nanašajo na čas veljavnosti te pogodbe.
31. člen
(dovoljenje)
(1) Za izvajanje nalog in storitev ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame organ v sestavi ministrstva, pristojen za interoperabilnost cestninskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: cestninski organ).
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ne opravlja nobene od nalog operaterja elektronskega cestninskega sistema ali upravljavca cestninskih cest, in ni do osebe, ki opravlja katero od teh nalog v razmerju odvisnega ali gospodujočega podjetja v skladu s petim oziroma šestim odstavkom 2. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– mora biti certificirana skladno z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
– da ji v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ni bilo odvzeto dovoljenje za izvajanje nalog ponudnika cestninjenja ali da v tem roku ni bila izbrisana iz registra ponudnikov cestninjenja v katerikoli državi članici Evropske unije;
– da ni v postopku zaradi insolventnosti ali v zadnjih 5 letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ni sklenila prisilne poravnave;
– da je izpolnila zapadle obveznosti javnih dajatev;
– da ji ni bila, v primeru pravne osebe pa tudi fizični osebi, ki zastopa to pravno osebo, v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja pravnomočno izrečena sankcija za prekršek, storjen pri opravljanju gospodarske ali poklicne dejavnosti;
– da ni bila ta oseba, v primeru pravne osebe pa tudi fizična oseba, ki zastopa to pravno osebo, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa pravne posledice obsodbe še niso prenehale.
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju vpiše cestninski organ ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena cestninski organ odvzame:
– če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo pridobitev, ter v dodatnem roku ne izpolni tega pogoja;
– če ima neporavnane obveznosti do operaterja elektronskega cestninskega sistema ali cestninskega upnika, od katerih zapadlosti je minilo več kot 30 dni;
– če pri izvajanju nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja ne ravna v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti, ter v roku, določenem v odredbi cestninskega organa, ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti.
(5) Cestninski organ je dolžan najmanj enkrat letno pregledati, ali posamezen ponudnik cestninjenja še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika in uvesti postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.
(6) Pritožba zoper odločbo o odvzemu dovoljenja ne zadrži izvršitve.
(7) Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja cestninski organ izbriše ponudnika cestninjenja iz registra ponudnikov cestninjenja iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
VI. REGISTRA IN EVIDENCE
32. člen
(registra)
(1) Cestninski organ vodi in upravlja register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, v katerem se vodijo najmanj naslednji podatki o posameznem ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja:
– firma in sedež ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o vpisu in izbrisu iz registra;
– podatki o dovoljenju za izvajanje nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja in morebitnem odvzemu dovoljenja;
– podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o tem, za katere cestninske ceste in pobiralce cestnine, zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o tem, katere OBU naprave zagotavlja in o tipu identifikacijskih številk teh naprav.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora cestninskemu organu nemudoma sporočiti vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
(3) Cestninski organ vodi in upravlja register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim cestninjenjem, v katerem se vodijo podatki o posamezni cestninski ureditvi, pri kateri je zagotovljeno evropsko elektronsko cestninjenje, zlasti pa:
– temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
– geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na katero se cestninska ureditev nanaša;
– pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
– podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
– pravila nadzora nad izvajanjem cestninjenja;
– podatki o pobiralcu cestnine na cestninski cesti.
(4) Upravljavec cestninskih cest in/ali operater elektronskega cestninskega sistema morata cestninskemu organu nemudoma sporočiti vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
(5) Registra iz prvega in tretjega odstavka tega člena sta javna. Cestninski organ mora zagotoviti njuno brezplačno dostopnost na elektronski način.
33. člen
(evidence upravljavca cestninskih cest za cestninjenje z ustavljanjem)
(1) Upravljavec cestninskih cest upravlja z ustreznimi evidencami za izvajanje cestninjenja z ustavljanjem vozila.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno in celovito cestninjenje z ustavljanjem vozila, upravljavec cestninskih cest v evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke:
– o cestninskem zavezancu: ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, davčna številka, njegova identifikacijska oznaka v sistemu cestninjenja z ustavljanjem vozila, podatki o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan plačati cestnino, podatki o izdanih računih za cestninske obveznosti cestninskega zavezanca, slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča identifikacijo registrske označbe vozila in samega vozila;
– o cestninskem zavezancu, ki je pogodbeni uporabnik cestninjenja z ustavljanjem vozila: vse podatke iz prejšnje alineje, poleg tega pa tudi podatke o pogodbenem razmerju, sklenitev, trajanje, vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, ter podatki o stanju na računu.
(3) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje upravljavec cestninskih cest le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za zagotovitev pravilnega in celovitega cestninjenja z ustavljanjem vozila, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
34. člen
(evidence operaterja elektronskega cestninskega sistema)
(1) Operater elektronskega cestninskega sistema upravlja z ustreznimi evidencami za izvajanje njegovih nalog v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno in celovito cestninjenje v prostem prometnem toku, operater elektronskega cestninskega sistema v evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke o posameznem vozilu, ki uporablja cestninsko cesto:
– identifikacijsko oznako OBU naprave, če jo vozilo uporablja;
– podatke o vključitvi OBU naprave v sistem elektronskega cestninjenja;
– podatke o uporabi cestninske ceste z vozilom, ki uporablja OBU napravo, ki jih sporoči ponudnik cestninjenja;
– registrsko označbo vozila, na katerega je OBU naprava nameščena ali za katerega je plačana cestnina za enkratno uporabo cestninske ceste,
– podatke o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za klasifikacijo vozila v cestninski razred);
– podatke o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in prejetih plačilih.
35. člen
(evidence ponudnika cestninjenja)
(1) Ponudnik cestninjenja upravlja z evidencami za izvajanje njegovih nalog v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku.
(2) Z namenom, da se zagotovi pravilno in celovito cestninjenje v prostem prometnem toku, ponudnik cestninjenja v evidencah iz prejšnjega odstavka pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke o uporabnikih elektronskega cestninjenja:
– ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, in njegova davčna številka;
– podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje, vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika ter podatki o stanju na računu);
– identifikacijsko oznako OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega cestninjenja;
– podatke o vključitvi OBU naprave ali naprav v sistem elektronskega cestninjenja;
– podatke o uporabi cestninske ceste z vozilom uporabnika elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
– registrsko označbo vozila, na katerega je OBU naprava nameščena ali za katerega je plačana cestnina za enkratno uporabo cestninske ceste;
– podatke o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, varianta in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za klasifikacijo vozila v cestninski razred);
– podatke o prejetih zahtevkih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo uporabnika elektronskega cestninjenja in opravljenih plačilih.
(3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega zavezanca, ki je fizična oseba, mora ponudnik cestninjenja ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
(4) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje ponudnik cestninjenja le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za zagotovitev pravilnega in celovitega cestninjenja v prostem prometnem toku, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
36. člen
(evidence cestninskega organa in dostop do podatkov)
(1) Poleg registrov iz 32. člena tega zakona upravlja cestninski organ tudi z drugimi evidencami za izvajanje nalog v zvezi s prisilno izterjavo cestnine iz 38. člena tega zakona.
(2) Z namenom izvajanja nalog v zvezi s prisilno izterjavo cestnine, cestninski organ pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje naslednje podatke o cestninskem zavezancu, glede katerega izvaja nadzor:
– ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, davčna številka,
– identifikacijsko oznako cestninskega zavezanca pri cestninjenju z ustavljanjem vozila;
– identifikacijsko oznako OBU naprave pri cestninjenju v prostem prometnem toku;
– podatke o plačilu cestnine za enkratno vožnjo po cestninski cesti;
– podatke o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan plačati cestnino,
– podatke o ponudniku cestninjenja, s katerim ima uporabnik elektronskega cestninjenja sklenjeno pogodbo o vključitvi v sistem cestninjenja
– podatke o naloženi in/ali plačani nadomestni cestnini cestninskega zavezanca;
– podatke o izvedenih ukrepih nadzora nad cestninskim zavezancem,
– slikovne posnetke vozila v delu, ki omogoča identifikacijo registrske označbe vozila in samega vozila,
– podatke o odločbi o odmeri dolgovane cestnine iz 38. člena tega zakona;
– podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Zaradi zagotovitve pravilnosti podatkov v evidencah iz prvega odstavka in zaradi zagotovitve cestninjenja ima cestninski organ dostop do podatkov iz evidence registriranih vozil.
(4) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju, vodenju in posredovanju podatka o davčni številki cestninskega zavezanca, ki je fizična oseba, morajo vsi organi ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja davčni postopek.
(5) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobiva, zbira, obdeluje, upravlja in posreduje cestninski organ le v tolikšnem obsegu in trajanju, kot je nujno potrebno za izvedbo postopka nadzora nad cestninjenjem, izdaje odločbe o odmeri dolgovane cestnine, izvedbe postopka o prekršku ali izvedbe druge naloge cestninskega organa, vendar najdlje pet let od njihove pridobitve.
VII. NADZOR
37. člen
(splošna določba)
Nadzor nad cestninjenjem po tem zakonu izvajajo upravljavec cestninskih cest, Prometni inšpektorat Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije na način, določen v 75.a, 75.b, 75.c, 75.č, 75.d in 75.e členu Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08).
38. člen
(prisilna izterjava cestnine)
(1) Cestninski zavezanec pride v zamudo s plačilom cestnine, če ne plača cestnine v roku in na način, kot je to določeno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil ter cenikom upravljavca cestninskih cest.
(2) Cestninskemu zavezancu, ki je prišel v zamudo s plačilom cestnine, izda na zahtevo cestninskega upnika, operaterja elektronskega cestninskega sistema ali ponudnika cestninjenja cestninski organ odločbo o odmeri dolgovane cestnine, s katero mu naloži plačilo dolgovane cestnine v 15 dneh od vročitve. Če je zavezancev več, se izda odločba vsem hkrati, pri čemer se določi, da za plačilo odgovarjajo solidarno. Odločba se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pri čemer v postopku stranke ni potrebno zaslišati.
(3) O pritožbi zoper odločbo o odmeri dolgovane cestnine odloča ministrstvo, pristojno za promet. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Carinska uprava Republike Slovenije je davčni organ, ki bo opravljal upravno izvršbo dolgovane cestnine.
39. člen
(nadzor nad izvajanjem obveznosti izvajalcev cestninjenja)
Nadzor nad upravljavcem cestninskih cest, operaterjem elektronskega cestninskega sistema, zavezanim ponudnikom cestninjenja in ponudniki evropskega elektronskega cestninjenja glede izvrševanja določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
– ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja ali za njihov jasno določen del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (prvi odstavek 15. člena);
– ne objavi cenika pred začetkom njegove veljavnosti v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 15. člena);
– ne sprejme in ne objavi splošnega akta o cestninjenju z ustavljanjem v Uradnem listu Republike Slovenije (21. člen);
– ne izvaja nadzora nad cestninjenjem (37. člen).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
41. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek operater elektronskega cestninskega sistema, ki je pravna oseba, če:
– ne sprejme vsakega vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo, za katero je sklenjena veljavna pogodba o vključitvi v sistem elektronskega cestninjenja s katerimkoli ponudnikom cestninjenja, ali za katerega je na drug način zagotovljen drugačen dostop do elektronskega cestninskega sistema brez OBU naprave (tretji odstavek 23. člena tega zakona);
– ne posreduje ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja podatkov iz prvega odstavka 29. člena tega zakona v roku iz odločitve Komisije o interoperabilnosti (prvi odstavek 29. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba operaterja elektronskega cestninskega sistema, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
42. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek zavezani ponudnik cestninjenja, ki je pravna oseba, če:
– ne zagotovi dovolj velikega števila primernih mest, kjer lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo (prvi odstavek 26. člena tega zakona);
– ne zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja takih OBU naprav, ki ustrezajo zahtevam, določenim z odločitvijo Komisije o interoperabilnosti (tretji odstavek 26. člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba zavezanega ponudnika cestninjenja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(uvedba cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1) Cestninjenje v prostem prometnem toku po tem zakonu mora biti zagotovljeno najkasneje do 1. januarja 2010.
(2) Najkasneje do 1. januarja 2009 mora vlada skupaj z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji ustanoviti družbo, ki izvaja naloge operaterja elektronskega cestninskega sistema.
(3) Najkasneje do 31. maja 2009 mora vlada podeliti koncesijo za izvajanje državne gospodarske javne službe dejavnost zavezanega ponudnika cestninjenja iz 24. člena tega zakona.
(4) Najkasneje do roka iz prvega odstavka tega člena upravljavci cestninskih cest opustijo cestninjenje z ustavljanjem vozila, razen na cestninskih cestah, na katerih se v skladu s tem zakonom še lahko uporablja cestninjenje z ustavljanjem vozila.
(5) Do opustitve cestninjenja z ustavljanjem se pri določitvi cenika iz 15. člena tega zakona zneski cestnine zaokrožujejo na deset centov tako, da se pri zneskih do pet centov zaokroževanje opravi navzdol, pri znesku pet ali več centov pa navzgor.
44. člen
(uvedba evropskega elektronskega cestninjenja)
Evropsko elektronsko cestninjenje mora biti zagotovljeno najkasneje:
– tri leta po sprejetju odločitve Komisije o interoperabilnosti za vsa vozila s skupno dovoljeno maso nad 3.500 kg, ne glede na maso priklopnega vozila, in za vsa vozila, ki smejo prevažati več kakor devet potnikov (voznik in 8 oseb);
– pet let po sprejetju odločitve Komisije iz prejšnje alineje za vsa ostala vozila.
45. člen
(začetek uporabe prilagajanja cestnine)
Prilagajanje stopenj zaračunavanja cestnine v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena tega zakona se začne uporabljati najkasneje s 1. januarjem 2010.
46. člen
(ustanovitev cestninskega organa)
Vlada ustanovi cestninski organ v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega zakona.
47. člen
(podzakonski predpisi in splošni akti)
(1) Vlada sprejme predpis, s katerim:
– določi cestninske ceste in cestninske cestne objekte, dolžine posameznih odsekov teh cest, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in prevozne razdalje med točkami cestninjenja (3. člen tega zakona),
– določi cestninske razrede (11. člen tega zakona),
– uredi podrobnejša vprašanja cestninjenja v prostem prometnem toku (27. člen tega zakona), najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada sprejme predpis, s katerim določi metodologijo za izračun stroškov cestninskih cest (četrti odstavek 12. člena tega zakona), najkasneje do 1. novembra 2009.
(3) Vlada lahko v predpisu iz prejšnjega odstavka določi, da se metodologija za izračun stroškov in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede, ne uporablja za cestninske ureditve, ki so v veljavi dne 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka podelitve koncesije prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, dokler so te ureditve v veljavi in pod pogojem, da se jih bistveno ne spremeni, ali predpiše za te cestninske ureditve drugačno metodologijo za izračun stroškov in njihovo razdelitev na cestninske razrede.
(4) Vlada sprejme predpis, s katerim predpiše faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas (drugi odstavek 14. člena tega zakona), najkasneje do 1. novembra 2009.
(5) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se še naprej uporabljata Uredba o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 110/05 in 115/06) in Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke (Uradni list RS, št. 132/06), v kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(6) Upravljavec cestninskih cest je dolžan sprejeti splošni akt o cestninjenju z ustavljanjem iz 21. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
48. člen
(sprememba in prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 22. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 6.b člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).
49. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 438-02/08-2/1
Ljubljana, dne 27. junija 2008
EPA 2119-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik