Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2007 z dne 13. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2007 z dne 13. 11. 2007

Kazalo

5164. Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Koroškem, stran 14030.

Na podlagi 9. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99 ... 23/07) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 10. redni seji dne 18. 10. 2007 sprejel
O D L O K
o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Koroškem
1. člen
Z namenom, da bi zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih in zgodovinskih vrednot, Občina Ravne na Koroškem s tem odlokom razglaša za kulturne in zgodovinske spomenike dele kulturne dediščine in njihove pritikline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
2. člen
Kulturni in zgodovinski spomeniki, razglašeni s tem odlokom, so po svojih značilnih lastnostih:
– arheološka območja,
– naselbinska območja,
– arheološki spomeniki,
– umetnostni in arhitekturni spomeniki,
– etnološki spomeniki,
– zgodovinski spomeniki,
– tehniški spomeniki.
3. člen
Če ta odlok v svojih določbah ne določa drugače, se pod naslednjimi označbami odloka določa:
– pod a) natančna lega spomenika
– pod b) opis spomenika in njihove značilnosti
– pod c) ovrednotenje in raziskanost spomenika
– pod d) režim njegovega varstva
– pod e) predviden način uporabe spomenika in njegovega okolja.
4. člen
Za arheološke spomenike se razglasijo arheološka območja:
AO 1- RAVNE, STRAŽIŠČE, prazgodovinsko gradišče
a) parc. št. 1247/1, k.o. Stražišče.
b) Gradišče leži nad železniško postajo Ravne – na Tičlerjevem vrhu na Stražišču (pri kmetiji Čičman).
Ovalno razširjen plato je obdan z neizrazitim nasipom, kjer je bila najdena prazgodovinska keramika.
c) Utrjena naselbina je nosilec železodobne poselitve teh krajev. Spomenik je vsebinsko širše zanimiv in predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.
d) Varstvo zahteva varovanje celotnega območja in vseh spomeniških sestavin v neokrnjeni obliki.
e) S kmetijskimi in gozdnimi površinami se gospodari na tradicionalni način.
AO 2 – KOTLJE – HOLMEC, Rimska cesta
a) Parc. št. 138/1, 138/3, 141/3, 138/5, 138/4, 139/2, 141/4, 139/3, 144 – del, 140, 141/1, 141/2, 148/1, 145/1 – del, 151, 148/2, 182/1, 182/2, 182/3, 182/4, 182/5, 182/7, 182/8, 182/9, 182/10, 182/11, 182/12, 2/2/1 – del, 165 – del, 190, 189/2, 189/1, 220/2, 30/1 – del, 223/1, 223/2, 49 – del, k.o. Dobja vas.
Parc. št. 161/1, 164/1, 160/1, 160/2, 160/3, 169/2, 169/1, 177, 176/1, 180, 181, 479, 183/2, 183/1, 193/2, 193/1, 486, 195/1, 194, 201, 239/1, 239/2, 239/3, 282 – del, 300/1, 281, 287, 280, 290, 279, 293, 505/1 – del, 238/2, 307/1, 307/3, 489/2, 489/1 – del, 312 – del, 28/2, k.o. Preški vrh.
Parc. št. 918/1, 918/2, 919, 36/7, 36/9, 36/2, 31/1, 71, 31/2, 32, 36/8, k.o. Kotlje.
Parc. št. 591, k.o. Brdinje.
Parc. št. 771, 772, 769, 779, 705, k.o. Podgora.
Parc. št. 706, 707/1, 710, 711, 778, 856/2, 782 – del, 804, 795/2, 795/1, 797/1, 797/2 – del, 841, 840/2, 839/2 – del, 840/1 – del, 842/2 – del, 842/1 – del, 843/1, 843/2 – del, 850, k.o. Brdinje.
b) Delno ohranjena trasa rimske ceste iz Celeie v Virunum na Koroškem. Ponekod je še zaznavna kot pobočni usek širine 5–6 m ali pa kot nasip enake širine.
c) Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv. Še vidne spomeniške sestavine ceste so pomembne za proučevanje gradnje in poteka trase.
d) Varovanje zahteva nadzor nad vsemi posegi v zemeljske plasti.
e) Na pogozdenih površinah se naj ohranja gozd, s kmetijskim zemljiščem se gospodari na tradicionalen način.
AO 3 – JAVORNIK, prazgodovinska naselbina in stražni stolp
a) Parc. št. 67, 58, 59, 60, 57, 45/1, 56, k.o. Ravne na Koroškem.
b) Strmo nad sotesko Votle peči (reka Meža) se dviguje hrib, poimenovan Pigl. Na celotni površini se nahajajo sledovi prazgodovinske naselbine, katere pomen je bil tudi strateškega značaja, saj je nadzorovala prehod iz Mežiške doline proti Mislinjski in Dravski dolini. Na vrhu hriba so opazni sledovi stolpa, ki nakazujejo na povezavo v sklopu fortifikacij na Šancah.
c) Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Potrebne bi bile arheološke raziskave tako za natančno časovno ovrednotenje kot za samo zaščito, ker se z obdelovanjem uničuje kulturna plast.
d) Varstvo zahteva ohranjanje sedanjega stanja.
AO 4 – PREŠKI VRH, »Turške Šance«
a) Parc. št. 139, 140, 142, 156/2, 156/1, 157/2, 57, 22, 24, 21, 18, 19, 16, 15 – del, k.o. Preški vrh.
b) Ostanki okopov in petih stolpov (dva okrogla, dva kvadratna in en podkvasti), so vidni na grebenu od dvorca Šrotnek nad Kotljami do gradu Javornik oziroma Pigla nad Ravnami.
c) Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski element.
d) Varstvo zahteva nadzor nad posegi in ohranitev še vidnih spomeniških sestavin v sedanjem stanju. Za natančno časovno opredelitev bi bile potrebne arheološke raziskave posameznih sklopov.
e) Ohranjajo se naj gozdno-travnate površine. S primernim pristopom in ureditvijo bi lahko spomenik služil v kreativno-turistične namene na Koroškem.
AO 6 – DOBJA VAS
a) Parc. št. 80, k.o. Dobja vas, 563/1, 566, k.o. Stražišče.
b) Na robu terase južno od ceste Dravograd–Prevalje in domačije Oblakovih, Dobja vas 16, so nad gramozno jamo na Tomaževem vidni zidani temelji stavb. To mesto leži približno 400 m z. od pred leti odkritih antičnih najdb z žganim grobom pri posestvu Dobji dvor na enako visoki terasi (Varstvo spomenikov 9, 1965, 142) ter skoraj tik nad traso rimske ceste Celeia–Virunum.
c) Glede na okoliščine domnevamo za antično seliščno najdbo, ki bi bila morebiti v zvezi z grobimi najdbami v Zagradu, 1 km proti zahodu. Potrebne bi bile arheološke raziskave za natančno časovno ovrednotenje kot za samo zaščito.
d) Spomenik varujemo v avtentični pričevalnosti.
e) S kmetijskimi površinami se naj gospodari na tradicionalni način.
5. člen
Za naselbinska območja se razglasijo:
NO 3 – NASELBINSKO OBMOČJE RAVNE NA KOROŠKEM
a) Meja naselbinskega območja Ravne na Koroškem se začne na ulici Ob Meži pri parceli št. 324, nato poteka po parc. št. 336/2, (Ob Meži) in pri parc. št. 305 prečka parc. št. 986(Malgajeva ulica). Nato meja poteka po potoku Suha do parcele s parc. št. 173/1, 1204/1 – del, 174, kjer se obrne proti Trgu svobode nazaj do potoka Suha in po njem poteka do konca parcele s parc. št. 277/2. Nato meja poteka po parcelah 260/4 – del, 262/3, 276, 275/2, 274/4, 274/1, 271/2, 270, 268, 267, 597 – del, 368, 367, 381, 382, 383, 384, 385, 1208 – del. Nato poteka meja po parceli št. 445 (Gozdarska pot) do parcele s št. 423/1 – del (Šolska pot), kjer gre ob parceli s št. 424/1, do parcele št. 1201 (Prežihova ul.). Meja teče po Prežihovi ulici do parcele s št. 289/1. Nato sledijo mejne parcele: 288/1, 287/1, 284/1, 336/2, 331/2, 338/1, 324, vse k.o. Ravne.
Vse naštete mejne parcele še sodijo v naselbinsko območje Ravne na Koroškem.
Pri tem moramo poudariti, da v naselbinsko območje sodijo vsi ulični ambienti, posamezni objekti in njihovo neposredno okolje.
b) Naselje z izrazitim starim mestnim jedrom, ki se razprostira na področju med Suho in Mežo ter južnim robom Trga svobode. Področje obsega Malgajevo ulico, Staro ulico, Ob Meži, Partizansko cesto, Prežihovo ulico in osrednji mestni prostor Trg svobode. Zazidalni raster in gabariti so enotni. Glavni mestni dominanti sta župna cerkev na hribu nad mestom in dvorec Javornik.
c) Prvi podatek o obstoju Guttensteina izvira šele iz leta 1248, čeprav je bila bližnja okolica naseljena že prej. Kraj so verjetno ustanovili bamberški škofje. Guštanj je bil sprva vezan na grad istega imena, kasneje pa so ga posedovali različni lastniki.
V mestnem jedru se je v celoti ohranil srednjeveški zazidalni raster s praznim prostorom ob Meži, kar predstavlja posebno kvaliteto naselbinskega območja Raven. Ob tem so ohranjeni tudi gabariti in druge značilnosti, ki ga uvrščajo med naša pomembnejša naselbinska območja.
d) Urbanistični spomenik varujemo v celoti vseh spomeniških sestavin: ulični raster, značilne gabarite in fasade, primerne tlake, tipe in naklon strešin. Dovoljeni so le posegi za ohranitev oziroma valorizacijo naštetih sestavin.
e) V ožjem mestnem jedru naj bodo nameščene spomeniškovarstvene načelom ustrezne funkcije, predvsem stanovanja in manjši obrtni lokali ter poslovna dejavnost.
6. člen
Za arheološke spomenike se razglasijo:
AS 4 – RAVNE NA KOROŠKEM
a) Parc. št. 592, k.o. Ravne na Koroškem
b) Šest marmornih nagrobnih reliefnih kamnov je postavljenih v grajski podhod. Izvirajo iz rimskega zaselka s pripadajočim grobiščem v Zagradu, časovno pa jih opredeljujemo v 2. st. n. št.
c) Nagrobniki so izrednega pomena za rimsko zgodovino naših krajev.
d) Nadalje se ohranjajo v okviru grajskega objekta.
e) Spomeniška, vzgojno-izobraževalna, turistična funkcija.
7. člen
Za umetnostne in arhitektonske spomenike se razglasijo:
1. Gradovi
U 2 – RAVNE NA KOROŠKEM, Na gradu 1, 2, 3, 5
a) Parc. št. 587, 591, 592, 594, 593, 1211, 750/2, 750/1, 749, 595, 596, 610, 597, 598, 599, 600, 601, 611, 612, 613, 609, 603, 602, 605, 606, 604, 607, 608, 617, 616, 614, 615, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742, 743, 747, 748, 746, 745, 744, vse k.o. Ravne.
b) Velik kompleks enonadstropnih stavb sredi obsežnega grajskega parka. Grajsko jedro tvori poslopje z rustiko v pritličju in bogato neobaročno okrašenimi okni v nadstropju. Na desni strani je prizidana grajska kapela, členjena s plitvimi pilastri in zaključena s trikotnim čelom. Vse stavbe pokrivajo opečne štirikapne strehe.
c) Po koncepciji jedra sodeč je osnova grajskega kompleksa 17. stoletja, v sedanji obliki pa je plod romantičnih hotenj druge polovice 19. stoletja. Za časa Valvasorja je grad posedoval Matija von Suchten, 1809. pa ga je kupil grof Jurij Thurn Valsassina, njegov sin Douglas pa ga je nato prezidal in mu dal današnji videz.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
e) Sedanja javna namembnost je primerna in ustreza značaju in pomenu spomenika. V delu grajskega kompleksa je tudi Koroški muzej z razstavljenimi eksponati na prostem.
U 3 – RAVNE, dvorec Javornik, Javornik 11
a) Parc. št. 110/4, k.o. Ravne.
b) Prosto stoječa večja stavba na markantni točki nad starim mestnim jedrom. Na fasadi proti mestu dominira centralni triosni in s trikotnim čelom zaključeni rizalit. Okna na stavbi poudarjajo gladke preklade in na vhodni fasadi tudi geometrijsko okrasje v parapetih. Poslopje poudarja južni stolpič.
c) V 17. stoletju nastali dvorec je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito romantično predelan. Odlikuje ga dominantna lega nad mestom in kvalitetna arhitektura renesančne dobe in kasnejše predelave.
d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških sestavin.
e) Dvorec je prazen. Predlagamo ureditev v stanovanja ali za poslovno-upravno ali eventualno gostinsko dejavnost.
2. Meščanska in trška arhitektura
U 15 – RAVNE, Stara ulica 1
a) Parc. št. 297/1, 297/2, 296/2, k.o. Ravne.
b) Na glavni fasadi štiri, na stranski pa šestosna vogalna enonadstropna stavba z opečno streho. Pritličje krasi rustika in pravokotne odprtine – izložbe, nadstropje pa členijo kanelirani pilastri, ki združujejo mejni in podstrešni zidec, gladke obroke oken in s profiliranimi karnizi in copfi v parapetih. Mejni in podstrešni venec sta profilirana.
c) Objekt je eden od kvalitetnejših primerov zgodnjega historicizma v mestu.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
e) Poslovno stanovanjska funkcija objekta ustreza njegovemu značaju in pomenu.
U 16 – RAVNE, Stara ulica 2
a) Parc. št. 299/1, k.o. Ravne.
b) Enonadstropna vogalna stavba z zamaknjeno portalno osjo na ulični fasadi. Glavna fasada je triosna, s polkrožnim portalom, v zamaknjeni osi, stranska fasada je štiriosna. Poslopje pokriva opečna štirikapna streha. Fasade so preproste, z gladkimi okenskimi obrobami in novejšimi okni. Veža v notranjščini je kapasto obokana.
c) Poznobaročna stavba z ohranjeno vežo in novejšim neprimernim stavbnim pohištvom je pomemben sestavni del ambienta Stare ulice.
d) Spomenik varujemo v celoti ohranjenih avtentičnih sestavin. Dovoljeni so posegi za valorizacijo spomeniških vrednot.
e) Stanovanjsko-poslovna namembnost je ustrezna.
U 17 – RAVNE, Stara ulica 14 (župnišče)
a) Parc. št. 329, 330, 328, 228 k.o. Ravne.
b) Enonadstropna, na glavni fasadi štiriosna, prostostoječa stavba je pokrita s trapezno streho. Pravokotni portal členi drugo os, okenske obrobe so gladke.
c) Poslopje iz leta 1700 je bilo v 19. stoletju močno predelano. Pomemben je pogled iz severne strani, od koder determinira prostor ob cerkvi.
d) Spomenik varujemo v celoti vseh avtentičnih sestavin. Dovoljeni so le posegi za valorizacijo spomeniških lastnosti.
e) Župnišče – stanovanjska funkcija.
U 18 – RAVNE, Trg svobode 2
a) Parc. št. 278, k.o. Ravne.
b) Enonadstropna vogalna stavba je na tržni fasadi štiri, na stranski pa triosna. Okna so gladko obrobljena s profiliranimi prekladami in okenskimi policami. Portal v prvi osi je pravokoten in okrašen s temenikom. Mejni in podstrešni zidec sta profilirana.
c) Monumentalna arhitektura, ki obvladuje prehod trga v Malgajevo ulico je pomemben sestavni del starega mestnega jedra.
d) Spomenik varujemo v celoti vseh sestavin. Neprimerna izložbena okna v pritličju je potrebno korigirati v sorazmerju z drugimi fasadnimi odprtinami. Dovoljeni so le posegi za valorizacijo spomeniških kvalitet.
e) Poslovno – stanovanjska namembnost je primerna značaju spomenika.
U 19 – RAVNE, Trg svobode 5
a) Parc. št. 173/1, k.o. Ravne.
b) Enonadstropna stavba z opečno streho ob potoku Suha. Tržna fasada je nepravilno organizirana. Portal je polkrožen in potlačen. Stranska fasada proti Suhi je triosna in brez okrasja. Notranjščina stavbe je obokana.
c) Zalomljen tloris, ki se prilagaja komunikaciji, kaže še na srednjeveški izvor hiše, ki pa zaradi neprimerno obdelane zunanjščine ni viden. Danes objekt s svojo stavbno maso determinira ambient na desnem bregu Suhe.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi, ki bodo objektu zvišali spomeniške kvalitete.
e) Stanovanja in lokal v pritličju ustrezajo značaju in pomenu stavbe.
U 20 – RAVNE, Trg svobode 11
a) Parc. št. 277/1, 277/2, k.o. Ravne.
b) Enonadstropna, prostostoječa stavba ima tržno fasado asimetrično organizirano s stolpastim in plitvim rizalitom. Polkrožni, z rustificirano obrobo okrašen portal krasi drugo os. Okna imajo gladke obrobe, vogali stavbe pa so poudarjeni s šivanimi robovi v ometu. Pritlična etaža je deloma pokvarjena s prevelikimi izložbenimi odprtinami. Veža v notranjščini je križno-grebenasto obokana.
c) Mogočna kvalitetna arhitektura z nekaterimi elementi, ki kažejo še na srednjeveške osnove. Je pomemben del mesta.
d) Spomenik varujemo v celoti in izvirnosti. Neprimerne izložbe na zahodnem delu stavbe bi bilo potrebno osno organizirati in odstraniti keramične ploščice s fasade. Na objektu so dovoljeni izključno posegi za valorizacijo spomeniških sestavin.
e) Poslovno-stanovanjska namembnost je ustrezna, čeprav bi bila mogoča tudi druga namembnost javnega značaja
3. Sakralni spomeniki
U 26 – KOTLJE, Župna cerkev Sv. Marjete
a) Parc. št. 203/1, 203/2, k.o. Kotlje.
b) Pravilno orientirana cerkev stoji na pokopališču obdanem z obzidjem. Sestavljajo jo ladja, ožji in nižji tristrano zaključen prezbiterij, zvonik ob severni ladjini steni, oktagonalna kapela ob južni strani in med zvonik, ladjo in prezbiterij stisnjena zakristija. Cerkev je krita z dvokapno opečno streho, zvonik pa pokriva visoka vitka šilasta streha iz polčevine. Fasade krasi slikana ornamentika pod podstrešnim vencem in pasovi okoli zvonika. Okenske odprtine so večinoma pravokotne in zamrežene. V notranjščini hrani cerkev izredno bogato baročno opremo, ki jo pripisujejo kiparju Janezu Juriju Mersiju oziroma njegovi delavnici.
c) Na mestu današnje cerkve je prvotno stala kapelica, posvečena sv. Neži, sv. Fortunatu in sv. Felicijanu. Prvič jo viri omenjajo leta 1367. Šele kasneje zgrajeno gotsko cerkev so posvetili sv. Marjeti. Zaradi turških vpadov je bila večkrat prezidana in je v današnji podobi iz srede 18. stoletja. Pomembna je zaradi stavbne zgodovine in predvsem zaradi kvalitetne baročne opreme.
d) Spomenik varujemo v celoti in neokrnjenosti arhitekture in opreme. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
e) Sakralni objekt v redni uporabi.
U 31 – PODGORA, p. c. Sv. Mohorja in Fortunata
a) Parc. št. S5/1, 21, 22 in 24, k.o. Podgora.
b) Pravilno orientirana enoladijska cerkev ob cesti je sestavljena iz zahodnega zvonika, ladje, tristrano zaključenega gotskega prezbiterija z zvezdastim obokom v notranjščini in na severu prislonjene zakristije. Pokriva jo streha iz eternita. Okna na fasadah so večinom šilastoločna-gotska. Oprema cerkve je novejša – iz druge polovice 19. stoletja.
c) Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je gotska arhitektura, ki je bila kasneje baročno predelana. Stoji na tako imenovanih turških šancah – sistemu nekdanjih utrdb, ki so branile prehod v Podjuno. Pomembna je predvsem zaradi stavbne zgodovine, ki stopa še v čas zgodnje gotike. Od takrat se je ohranil prezbiterij z bogatim zvezdastim obokom s sklepniki, portal in večina oken.
d) Spomenik varujemo v celoti vseh spomeniških sestavin. Dovoljeni posegi lahko obsegajo le obnovo in valorizacijo spomeniških sestavin objekta.
Sakralni objekt v občasni uporabi.
U 35 – RAVNE, p.c. Sv. Antona Puščavnika
a) Parc. št. 461, 463/2, k.o. Ravne.
b) Enoladijska cerkev z odprto lopo pred glavnim portalom sestavljata še zahodni zvonik in severna zakristija. Prezbiterij z gotskimi oporniki in šilastimi okni je štiristrano zaključen. Objekt pokriva dvokapna opečna streha. V notranjščini so poleg bogate oprave iz druge polovice 17. stoletja še freske iz konca 15. stoletja, delo furlanske delavnice.
c) V 15. stoletju nastala cerkev na robu starih Raven predstavlja izredno kvaliteto zaradi baročne opreme, poznogotskega prezbiterija in fresk furlanske delavnice.
d) Spomenik varujemo v celoti in neokrnjenosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
Sakralni objekt v redni uporabi.
U 36 – RAVNE, ž. c. Sv. Egidija
a) Parc. št. 330, 328, 228, 329, k.o. Ravne.
b) Pravilno orientirano cerkev na griču nad mestom sestavljajo ladja z dvoladijsko notranjščino, severna in južna kapela in zvonik na vzhodni fasadi. Pokriva jo opečna streha, zvonik pa ima čebulasto streho s pločevinasto kritino. Fasade členijo večinoma baročna pravokotna okna z mrežami. Cerkvena oprava v notranjščini je baročna, iz 18. stoletja.
c) Zelo kvalitetna cerkvena arhitektura nastala v poznoromanskem v prvi polovici 13. stoletja se prvič omenja leta 1331. V 17. stoletju so cerkev preobokali in ji dodali še eno ladjo. Zaradi izredne dvoladijske notranjščine, bogate stavbne zgodovine, kvalitetne opreme in lege cerkev uvrščamo med najkvalitetnejše spomenike v tem delu Slovenije.
d) Spomenik varujemo v celoti in neokrnjenosti vseh elementov. Dovoljeni so izklučno posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
Sakralni objekt v redni uporabi.
U 37 – STROJNA, p.c. Sv. Urha
a) Parc. št. S1, S3, S2, 10/1, 10/2, 658/2, k.o. Strojna.
b) Cerkev, sestavljena iz ladje, zahodnega zvonika, južne zakristije in tristrano zaključenega prezbiterija, je pokrita s skodlami. Fasade členijo pokončno pravokotna, večinoma zamrežena okna in polkrožno zaključen portal pod zvonikom, ki vodi v cerkev. V notranjščini je objekt kapasto obokan z oprogami, slavoločna stena je polkrožno zaključena, prav tako pokrivajo kape tudi prezbiterij. Posebej velja omeniti baročno opremo cerkve: glavni in stranska oltarja datirajo v 1774 oziroma 1775 leto.
c) Historična popolnoma predelana arhitektura na pokopališču je predvsem zelo pomemben krajinski poudarek, kot objekt z dolgo gradbeno zgodovino in kvalitetno baročno opremo iz 18. stoletja.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
Sakralni objekt v redni uporabi.
4. Znamenja
U 43 – DOBJA VAS, znamenje pri hiši št. 88
a) Parc. št. 150, k.o. Dobja vas.
b) Slopno znamenje z močnim profiliranim mejnim zidcem, prav takim podstrešnim zidcem in s po dvema nišama na vsaki fasadi. Pokrito je s skodlasto streho, niše so poslikane.
c) Zgodnjebaročno znamenje iz 17. stoletja s kvalitetno staro poslikavo je pomemben prostorski poudarek.
d) Spomenik varujemo v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških vrednot.
e) Spomeniška funkcija.
U 55 – RAVNE NA KOROŠKEM, Kapelica Ob Suhi (Trg svobode)
a) Parc. št. 168/2 – del, k.o. Ravne.
b) Ob mostičku čez potok Suha stoji kapelica zaprtega tipa s polkrožno zaključeno nišo na glavni fasadi. Pokriva jo baldahinasta pločevinasta streha. V kapelici stoji baročni kip Sv. Janeza Nepomuka v nadnaravni velikosti.
c) Spomenik je pomemben prostorski poudarek Trga svobode in kvalitetna arhitektura.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
e) Spomeniška funkcija.
U 56 – STROJNA, Žerovnikova kapela (blizu domačije »Žerovnik« – Strojna št. 27)
a) Parc. št. 106/1, 106/2, k.o. Strojna.
b) S skodlasto streho krita kapelica z vhodno potlačeno polkrožno zaključeno nišo na glavni fasadi in tremi manjšimi nišami na ostalih fasadah. Podstrešni venec je konkaven, notranjščina pa poslikana s kasnejšo slikarijo Križanja.
c) Vsaj v 18. stoletju nastala kapelica v baročni maniri je bistven sestavni del kulturne krajine.
d) Spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so izključno posegi za ohranitev in valorizacijo spomeniških lastnosti.
5. Etnološki spomeniki
E 2 – BRDINJE 4, »Kurtnik«
a) Parc. št. 2/1, 2/2, 11, 12, 13/1, 13/2, 909/1, 909/2, k.o. Brdinje.
b) V razloženem naselju ob cesti stoji domačija, ki jo sestavljajo zidana stanovanjska hiša, značilno gospodarsko poslopje z mostom ter kašča. Stanovanjska hiša je pritlična, delno podkletena stavba krita s strmo šotorasto skodlasto streho. Postavljena je rahlo v pobočje. Glavni vhod v stavbo je segmentno zaključen, stranski pa vodi v skozi kamnit polkrožno zaključen portal s sklepniki. Ob portalu je niša s kipom Marije z otrokom. Fasada je gladka, le nad okni in vrati je še ohranjena stara profilacija. Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Osrednji prostor je prehodna veža, levo in desno pa sta po dva prostora. Značilno kaščo, ki je v kletnem delu zidana, zgoraj lesena stavba, pokriva čopasta skodlasta dvokapna streha. V kaščo vodi preko ganka polkrožno oblikovan vhod. Pod strešnim napuščem stoji lesena preša.
c) Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča so značilni in kvalitetno ohranjeni objekti ljudskega stavbarstva. Domačija predstavlja kakovostni etnološki spomenik. Streho gospodarskega poslopja, ki so pred leti zaradi dotrajanosti skodl zamenjali s salonitnimi ploščami je treba ob priložnosti ponovno zamenjati z originalno kritino.
d) Vse tri objekte domačije varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev stavb in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti.
Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z značajem domačije.
E 20 – PODKRAJ 10, »Lobasovo«
a) Parc. št. S 30, 487 – del, 503/2 – del, 471, 472, k.o. Navrški vrh.
b) Stanovanjska hiša večje domačije je nekdanji Lobasov dvorec. Objekt je nadstropna iz kamna zidana, delno podkletena stavba, krita s strmo opečno štirikapnico. Vhod v stavbo vodi skozi polkrožno zaključen kamnit renesančni portal. Okna so dvokrilna, deljena na polja, ter okvirjena z gladkimi plitvimi obrobami. Vhodno in zadnjo stran stavbe v nadstropju členi po ena renesančna bifora (osrednja os s funkcijo hodnika). Nekaj oken je novejših. Prvo nadstropje na na vhodni in zadnji steni členi po ena renesančna bifora. Na gladki fasadi čelne strani so vidni ostanki sončne ure. Notranjščina pritličja in nadstropja je koncipirana tako, da zavzema osrednji prostor veža. Veža v pritličju in nadstropju je obokana (grebenasti križni obok). V prvem nadstropju je deloma ohranjeno izvirno stavbno pohištvo(poslikana vrata kamina, interzirana vrata s podbojem).
Stavba je podkletena z obokano kletjo. Obok se upira na čokat steber. Poleg stanovanjske hiše stoji pritlično gospodarsko poslopje.
c) Renesančni dvorec Lobas, ki je skozi stoletja doživel manjše spremembe in ima sedaj videz večjega kmečkega poslopja, je bil v času Valvazorja last gospodov Russdorfov. Pred tem ga je imel nekdanji prošt Winoschich iz Kraiga na Koroškem. Ob koncu 18. stoletja so bili lastniki Steinbergi. V roke današnjega rodu je prišel leta 1812, ko ga je kupil Valentin Lečnik.
d) Stanovanjsko hišo, nekdanji dvorec, varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev, vzdrževanje in valorizacijo spomenika. V zadnjih letih je doživel več neustreznih posegov na zunanjščini(strešna kritina, okna, vrata) pa tudi notranjščini. Stavbo je treba v celoti ustrezno prenoviti.
e) Stavba služi stanovanjskemu namenu, kar je v skladu z njenim značajem.
E 25 – STROJNA 12 in 13, »Požeg«
a) Parc. št. S 42/1, 42/2, S 42/3, 294, 295, 301/1 – del, 301/2, 290 – del, 291, 298 – del, 311 – del, 673 – del, k.o. Strojna.
b) V pobočje locirano samotno domačijo sestavljajo gospodarsko poslopje, kašča ter stanovanjska hiša. Stanovanjska hiša je pritlično, leseno v kladni konstrukciji grajeno, podkleteno poslopje, ki ga z dveh strani obdaja gank. Notranjščina ima tri prostore. V srednji osi je veža, levo je izba, desno pa »hiša«. Na posnetem tramu v »hiši« je letnica 1733. V prizidku hiše stoji lesena preša, gospodarsko poslopje, skedenj je na T oblikovano, leseno, delno zidano večje poslopje, opremljeno z značilnim dovoznim mostom. Kašča je v kletnem delu zidan, v zgornjih dveh etažah lesen objekt. V čelu obeh etaž je gank. Vse stavbe pokrivajo strme čopaste dvokapne skodlaste strehe.
c) Objekti stanovanjskega in gospodarskega značaja so značilne koroške stavbe ljudskega stavbarstva, ki so locirane na dominantni legi nad cesto.
d) Stavbe varujemo v celoti in izvirnosti. Možni so le posegi za ohranitev stavb in valorizacijo njihovih spomeniških lastnosti.
e) Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z značajem objekta.
E 26 – STROJNA 14, »Janež«
a) Parc. št. S 36, S 37, 657, 269, 270, 272, 278 – del, k.o. Strojna.
b) V hribovitem svetu Strojne stoji pod cesto samotna Janeževa domačija.
Velika stanovanjska hiša, skedenj, tipična koroška kašča in ostala gospodarska poslopja, učinkujejo v krajini s svojimi razgibanimi tlorisi in mogočnimi lesenimi čopastimi strehami izredno plastično. Stavbe ležijo na polici pod cesto in ustvarjajo videz zaselka. Najimenitnejša je lesena stanovanjska hiša z zidanim kletnim delom. Z močno usločeno cestno fasado je oblikovana na L. Prostorsko gre za dva relativno samostojna objekta, ki ju povezuje širok podmik in streha. Jedro stavbe je tricelična enota s črno obokano kuhinjo s kuriščem za peči v obeh izbah levo in desno od nje. Nasproti izbe je v L samostojna enota, danes spalnica, nekoč prostor z dimnično pečjo. Vse prostore povezuje gank pod širokim strešnim napuščem. Gospodarsko poslopje je nadstropna lesena, delno zidana na T oblikovana stavba z značilnim dovoznim mostom na skedenj. Kašča je značilna podkletena lesena stavba z gankom na čelni strani.
c) V etnološkem pogledu gre za izjemno zanimiv primer velike samotne kmetije in arhitekture bogatega kmeta, ki funkcionira kot enkratna priča o načinu življenjaljudske plasti v preteklosti. Stanovanjska hiša je rezultat večkratnih adaptacij. Osnova izvira iz 17. oziroma iz 18. stoletja, več elementov pa je iz 19. stoletja.
d) Domačijo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti.
e) Stanovanjska in gospodarska namembnost je v skladu z značajem domačije.
E 27 – STROJNA 18, »Mežnar«
a) Parc. št. S 1, S 2, S 49, 658/2, 380, 657 – del, 381, 381/2, k.o. Strojna.
b) V neposredni bližini cerkve stoji pod cesto leseno delno iz kamna zidano značilno gospodarsko poslopje. Skedenj ima tipični dovozni most. Poslopje pokriva strma dvokapna čopasta skodlasta streha. Zanimivi so tesarski detajli z objekta: čelne rozete, stebri in konzole.
c) Skedenj je tipičen in dobro ohranjen gospodarski objekt ter predstavlja kvaliteten etnološki spomenik.
d) Varujemo ga v celoti z vsemi značilnimi detajli. Dovoljeni so posegi za ohranitev in vzdrževanje.
e) Skedenj služi svojemu namenu, kar je v skladu z njegovim značajem.
E 28 – STROJNA 21, »Oplaz«
a) Parc. št. 5, 6, 38, 31 – del, 29 – del, 36/2, 660 – del, k.o. Strojna.
b) V okviru samotne domačije, ki zavzema izjemno lego v pokrajini, se je ohranila le še kašča in razpadajoča vrhkletna oferska bajta. Podkletena kašča ima lesen dvonivojski zgornji del. Vhod v kaščo je polkrožno zaključen. Kaščo pokriva široka čopasta skodlasta streha. Pod širokim napuščem poteka gank. Pod pristreškom stoji lesena preša.
c) Kvalitetno ohranjena kašča predstavlja izjemen etnološki spomenik.
d) Varujemo jo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za ohranitev in valorizacijo njenih spomeniških lastnosti.
e) Kašča služi svojemu namenu, kar je v skladu z njenim značajem.
E 29 – STROJNA 23 in 24, »Šapek«
a) Parc. št. S 65, S 66, 582, 590, 593 – del, 631 – del, k.o. Strojna.
b) V okviru domačije je ohranjena zidana, delno lesena vrhhlevna hiša, krita z dvokapno čopasto skodlasto streho. Stavba je rezultat dveh gradbenih faz. Starejši del je nekdanja zidana oferska bajta s hlevom spodaj, ter lopo in »hišo« v etaži. Novejši del stavbe je zgoraj lesen, spodaj pa ima zidano klet. Celoto povezuje zunanji gank pod širokim napuščem. Na podstrešju je kašča. Zidani del nadstropja je poslikan s pilastrskimi motivi in baročnimi okenskimi okviri. Na čelu hiše je ohranjen napis in letnica 1800. Leseni del stavbe je grajen v kladni konstrukciji. Nad segmentnim kletnim vhodom je letnica 1889.
c) Stavbo, ki izvira iz leta 1800 so leta 1889 prizidali in ju povezali z značilnim gankom. Predstavlja izjemen in kvaliteten primer baročnega stavbarstva.
d) Stavbo varujemo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so le posegi za njegovo ohranitev, vzdrževanje in valorizacijo spomeniških lastnosti.
e) Stavba je vzdrževana. Najti ji je treba primerno namembnost in jo ustrezno prenoviti.
E 35 – ZELENBREG 11, »Račel«
a) Parc. št. S 16, 100 – del, 392/3 – del, 397 – del, k.o. Zelenbreg.
b) V okviru domačije je ohranjena velika, lepo oblikovana kašča. Postavljena je na temelj, ki ga tvori na pol skopana klet. Lesen, dvoetažni zgornji del obkroža gank. Gank počiva na bogato oblikovanih konzolah. Skrbno izdelani so tudi stebri in ograja ganka. Meja med obema nivojema so klesana bruna, ki so posneta na ajdovo zrno. Vhodi v kaščo so polkrožni. Robovi so oblikovani komplicirano z dekorativnimi utori najrazličnejših oblik. Na zunanjem tramu je vrezana letnica MDCCCLVI. Kaščo pokriva čopasta dvokapna skodlasta streha. K stenam kašče sta prislonjeni dve veliki preši.
c) Kašča je nastala sorazmerno pozno in izraža voljo po reprezentativnosti. Ta se kaže v predimenzioniranju stare zasnovein v kopičenju okrasja.
d) Varujemo jo v celoti in izvirnosti. Dovoljeni so posegi za ohranitev in vzdrževanje objekta.
e) Kašča služi svojemu namenu, kar je v skladu z njenim značajem.
8. člen
Za zgodovinske spomenike se razglasijo:
Z 14 – KOROŠKI SELOVEC(Ravne), spomenik NOB
a) Parc. št. 351 – del, 350 – del, k.o. Koroški Selovec.
b) V gozdu na Selovcu stoji spomenik, zasnovan iz sedmih grobo obdelanih granitnih kamnov. Na osrednjem kamnu je peterokraka zvezda. Za spomenikom stoji leseni križ. Na sedmih kamnih so imena z letnicami rojstva in smrti pobitih talcev.
Spomenik stoji na kraju zločina, odkrili so ga 1969 leta. Pri domačiji Vrhnjak stoji spomenik kvadrataste oblike. Sestavljajo ga granitni kosi. V sredini je vzidana bronasta plošča z napisom. Tudi ta spomenik je posvečen sedmim talcem, ustreljenim v gozdu na Selovcu.
Ob cerkvi sv. Neže stoji spomenik v obliki Triglava. Tudi ta spomenik (stoji na ozemlju občine Slovenj Gradec) priča o grozovitem poboju sedmih talcev.
c) Januarja 1944 so gestapovci s tovornjakom pripeljali v Dobrije sedem talcev iz dravograjskih zaporov. Naprtili so jim zaboje z municijo, da so jih peš in bosi nesli k sv. Neži na Selovec. Tam so jih mučili in nato v gozdu zverinsko pobili.
d) Spomenik v gozdu na Selovcu je avtentični spomenik naše novejše zgodovine. Zato varujemo njegovo celovitost in sporočilnost. Režim varovanja se prenese tudi na ostala obeležja, ki so posvečena istim dogodkom.
e) Spomeniška funkcija.
Z 15 – RIMSKI VRELEC, spomenik in grobišče NOB
a) Parc. št. 441 – del, k.o. Kotlje.
b) Severno od rimskega vrelca, ob cesti proti Ivarčkemu jezeru, stoji sredi gozda spomenik posvečen pobitim in tu pokopanim žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik sestavljajo podstavek, granitna skala in napisna plošča s peterokrako zvezdo.
Napis na plošči:
V policijski postojanki so bili zverinsko mučeni in pobiti ter tu pokopani: Apohalova Mica, Kotnikov Gustl, Rožankov Anza, Rožankov Zep in neznani talci.
c) Leta 1943 je bil v Kotljah partizanski miting. V znak maščevanja so Nemci aretirali nekaj domačinov in jih nato zverinsko mučili v policijski postojanki na rimskem vrelcu. Tako so križali z glavo navzdol Rožankovega Anzana, ostale pa mučili do smrti.
d) V gozdu nad rimskim vrelcem varujemo grobišče in spomenik, na zgradbi rimskega vrelca pa spominsko ploščo.
e) Spomenik v gozdu ima spomeniško funkcijo, enako velja za ploščo na pročelju gostinskega objekta rimski vrelec.
Z 16 – PODGORA 39, spomenik NOB
a) Parc. št. 191/1 – del, 185, k.o. Uršlja gora.
b) Na travniku v bližini Jurčkove domačije, stoji spomenik NOB. Zgrajen je iz polkroglo sezidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko granitno skalo, na katero je z vsake strani pritrjena po ena okrogla jeklena plošča z napisom: Ko greš na goro tu postoj – v svobodo pot ti pisal partizan je tu s krvjo – 1944. Spomenik so odkrili leta 1957.
c) Decembra 1944 so Nemci napadli Jurčkovo domačijo, kjer so se zadrževali partizani. V boju so padli štirje partizani, dva pa so Nemci ujeli. Odpeljali so tudi gospodarja in njegovega sina.
d) Spomenik ima globoko domoljubno sporočilnost, zato ga varujemo kot avtentično obeležje novejše zgodovine.
e) Spomeniška funkcija.
Z 17 – PODGORA, partizanska bolnišnica MIRTA
a) Parc. št. 91/1 – del, k.o. Podgora.
b) V Rožankovem gozdu v Podgori na vzhodnem pobočju Uršlje gore še danes stoji lesen objekt – nekdanja bolnišnica Mirta. Zaradi dotrajanosti so objekt obnovili, najprej leta 1975, nato pa še 1980.
c) Poleti 1944 je Rožankov sin Fika zgradil pod sistemom zemljanke prehodno partizansko bolnišnico. V njej se je zdravila tudi njegova sestra Mirta, zato je po njej bolnišnica dobila ime. Do konca vojne se je v njej zdravilo precej partizanov iz bližnje in daljne okolice.
d) Varujemo leseno barako z obstoječimi napisi in neposrednim okoljem.
e) Spomeniška in turistična funkcija.
Z 18 – KOZARNICA, sedež okrožja KPS Dravograd
a) Parc. št. 193/1 – del, k.o. Podgora.
b) Na Kozarnici, visoko pod Uršljo goro, sta se ohranili dve leseni brunarici, v katerih je bil v času NOB sedež okrožja KPS Dravograd. Brunarici so leta 1980 pričeli obnavljati. V notranjosti so uredili stalno razstavo.
c) Od decembra 1944 pa do osvoboditve je bil na Kozarnici sedež okrožja KPS Dravograd. S svojimi političnimi in vojaškimi odločitvami je odločilno vplival na potek NOB na Koroškem.
d) Varujemo obnovljene barake in spominsko razstavo. Enako velja za neposredno okolico lesenih objektov.
e) Spomeniška funkcija.
Z 23 – PREŠKI VRH 13, Prežihova bajta
a) Parc. št. 224 – del, 243/2, 222- del, 236 – del, 245/1 – del, 245/2 – del, S 7/1, S 7/2, S 7/3, S 7/4, S 34, 235/2 – del, 247- del, k.o. Kotlje.
b) Na Preškem vrhu nad Kotljami stoji stara kmečka hiša »cimprača«, v kateri so nekoč stanovali Vorančevi. Zaradi dotrajanosti objekta je bila potrebna rekonstrukcija. V obnovljenem objektu je urejena spominsko – etnografska zbirka (Vorančev muzej).
c) Prežihova bajta priča o življenju malih kmetov v začetku 15. stoletja. To se odraža v arhitekturnem izrazu samega objekta (etnološke značilnosti). Hiša pa ima tudi memorialni značaj, saj je neločljivo povezana z življenjem in delom pisatelja Prežihovega Voranca.
d) Prežihova bajta je memorialni in etnološki spomenik, zato jo varujemo v celoti. Sestavni del zaščitenega območja predstavlja tudi gospodarsko poslopje in spomenik Prežihovega Voranca.
e) Spomeniška in turistična funkcija.
9. člen
Za tehnične spomenike se razglasijo:
T 17 – RAVNE, stara kovačnica objekt »perzonal«
a) Parc. št. 481, k.o. Ravne., razen za objekt Laboratorij s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
b) Na vzhodnem delu ravenskega železarskega komleksa sta se ohranila dva značilna objekta: stara kovačnica in stanovanjski objekt – »perzonal«. Objekta sta zidana z opeko. V kovačnici se je ohranilo delovno orodje iz časa nastajanja železarske proizvodnje. Stanovanjski objekt – perzonal je ohranil prvotno podobo iz časa, ko so v njem stanovali delavci tovarne.
c) Kovačnica in »perzonal« sta neločljivo povezana z razvojem železarstva na Koroškem. Značilna arhitektura, ohranjena delovna orodja in naprave uvrščajo oba objekta v seznam naše tehniške dediščine.
d) Oba objekta varujemo v njuni masi in značilni zunanjosti. V kovačnici je treba zavarovati vse elemente, ki prezentirajo nekdanjo železarsko dejavnost.
e) Spomeniška in turistična funkcija.
10. člen
Spomeniki in spominska območja, navedeni v tem odloku, so vpisani v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000, ki je na vpogled pri Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Ravne na Koroškem.
11. člen
Nosilci družbenega planiranja in uporabniki so dolžni pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov upoštevati varstvene omejitve in prepovedi za spomenike in njihovo neposredno okolico, ki se s tem odlokom varujejo kot kulturni in zgodovinski spomeniki v Občini Ravne na Koroškem.
12. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov, navedenih v tem odloku, opravlja na podlagi zakona Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
13. člen
Upravni organ, pristojen za kulturo na podlagi tega odloka opravi vpis razglašenih spomenikov zemljiško knjigo in o razglasitvi obvesti imetnike spomenikov oziroma imetnike pravice upravljanja ter jih seznani z dejstvi, določenimi s tem odlokom in zakonom, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
14. člen
Občinski upravni organ, pristojen za kulturo in inšpekcijske službe so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se spreminjale ali poškodovale lastnosti s tem odlokom zaščitenih spomenikov.
Vsako nedovoljeno spremembo varovanih spomenikov po tem odloku je potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava medobčinskih inšpekcijskih služb Dravograd.
16. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-0003/2007-106
Ravne na Koroškem, dne 5. novembra 2007
Župan
Občine Ravne na Koroškem
mag. Tomaž Rožen l.r.