Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2007 z dne 26. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2007 z dne 26. 3. 2007

Kazalo

1367. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za zadrževalnik Bičje – Grosuplje, stran 3606.

Na podlagi 27. do 34. in 77. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 5. redni seji dne 14. februarja 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za zadrževalnik Bičje - Grosuplje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 3/97, 58/98, 70/98, 21/01, 100/02, 111/03, 124/03, 87/04 in 136/04) in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92, 3/93) sprejme občinski lokacijski načrt za zadrževalnik Bičje - Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: občinski lokacijski načrt).
(2) Občinski lokacijski načrt je izdelal PA Prostor d.o.o. pod številko projekta 1255/04 v januarju 2007.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, odstopanja ter nadzor nad izvajanjem določil tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Upravni enoti Grosuplje in Občini Grosuplje.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel na katerih se izvedejo trajni objekti (območje zadrževalnega prostora, območje pregradnega nasipa, zaporničnega objekta) in dele parcel na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo občinskega lokacijskega načrta, po izvedbi le-tega pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitev, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture).
(2) Območje zadrževalnika Bičje - Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: zadrževalnik) obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Stranska vas:
557, 558, 566, 568/1, 568/2, 569, 570, 571, 572/1, 572/2, 574, 674, 676, 678, 679, 682/1, 682/2, 682/3, 682/4, 682/5, 682/6, 682/7, 682/8, 683/1, 683/2, 683/3, 684/1, 684/2, 684/3, 684/4, 686, 687/1, 687/2, 688, 689/1, 689/2, 689/3, 689/4, 689/5, 690, 691, 692, 693, 1016, 1017, 1042/1, 1042/21, 1042/22, 1042/23, 1042/24, 1042/25, 1042/26, 1042/27, 1042/28, 1042/29, 1042/30, 1042/31, 1042/32, 1042/33, 1042/35, 1042/34,
k.o. Sela:
486, 487/1, 490, 491/1, 491/2, 493/1, 493/2, 495/1, 495/2, 495/3, 495/4, 495/5, 495/6, 495/8, 495/7, 495/9, 495/10, 495/11, 496/1, 496/2, 496/4, 497/1, 497/2, 497/3, 497/4, 497/5, 499/1, 499/2, 499/3, 499/4, 499/5, 499/6, 499/7, 499/8, 500, 506, 510/1, 510/2, 510/3, 511/1, 511/2, 513/1, 513/2, 515/1, 517/1, 517/2, 519/1, 519/2, 519/3, 519/4, 521/1, 531/1, 532/1, 532/2, 533, 534, 535, 536, 537, 538, 539, 541, 543/1, 544, 545, 547/2, 549, 550, 551, 552, 553/1, 553/2, 554, 555/1, 555/2, 555/3, 2027/1, 2029/3, 2029/5, 2041/1, 2041/2, 2041/3, 2042/1, 2042/2, 2042/3, 2042/4, 2042/5, 2042/7, 2042/8, 2042/9, 2042/10, 2042/13, 2042/14, 2042/6, 511/3,
k.o. Ponova vas:
89, 90, 91, 97, 98/1, 98/2, 99/1, 99/2, 99/3, 99/4, 99/5, 99/6, 100, 101/1, 101/2, 102/1, 102/2, 103/1, 103/2, 104/1, 104/2, 104/3, 105, 106, 107/1, 107/2, 108/1, 108/3, 112/1, 112/2, 112/4, 113/1, 113/2, 115/1, 115/2, 115/3, 117, 126/1, 126/2, 126/3, 127, 128, 129/1, 131/3, 135/1, 135/2, 135/3, 135/4, 1355, 1357, 1358, 1359, 1360/1, 1360/2, 1361/1, 1361/2, 1362/1, 1362/2, 1390, 1398/1, 1398/2, 1398/3, 1399/1, 1399/2, 1399/3, 1431, 1432, 1433/1, 1433/2, 1434/1, 1434/2, 1435, 1436, 1438, 1439, 1440, 1442/1, 1442/2, 1444/1, 1444/2, 1446/1, 1446/2, 1446/3, 1447, 1448, 1449/1, 449/2, 1451, 1453/1, 1453/2, 1453/3, 1454/1, 1454/2, 1455/1, 1457/3, 1458/1, 1458/2, 1458/3, 1458/4, 1458/5, 1459/1, 1459/2, 1460/1, 1460/2, 1461, 1462, 1463, 1468, 1469, 1470, 1472, 1473/1, 1473/2, 1473/3, 1474, 1478/1, 1478/2, 1478/6, 1483/1, 1483/3, 1484/1, 1484/2, 1485/1, 1485/2, 1485/3, 1486/1, 1486/2, 1487/1, 1487/2, 1487/3, 1487/4, 1488, 1489, 1490, 1491, 1493, 1492, 1494, 1495/1, 1496/1, 1497/1, 1497/3, 1498/1, 1499, 1502, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1505, 1506, 1508, 1509, 1526/1, 1894, 1895, 1896, 1897, 1911, 1912, 2143, 2146, 2148, 2192, 2209/1, 2210/1, 2210/2, 2210/3, 2211/1, 2211/2, 2211/3, 2212, 2213, 2214, 2218, 2322.
(3) Območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah:
- nizkonapetostni električni kablovod:
k.o. Sela: 548, 74.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
- območje zadrževanja visokih voda (v nadaljevanju: zadrževalni prostor),
- območje pregradnega nasipa z vsemi objekti in ureditvami,
- območje ureditve robnega prostora; kmetijskih in drugih kontaktnih območij,
- območja ureditve obstoječih jarkov,
- območja prestavitev in ureditev energetskih objektov in naprav,
- območja ureditev poti,
- območje okoljevarstvenih ukrepov.
5. člen
(varstvo lastnikov zemljišč)
Občina je dolžna zagotoviti primerno nadomestilo za škodo na pridelku in za poslabšanje kakovosti zemljišč zaradi poplav, katere bi nastale na zadrževalnem prostoru zaradi delovanja zadrževalnika.
III. ZASNOVA UREJANJA UREDITVENEGA OBMOČJA
6. člen
(osnovne usmeritve)
(1) Območje zadrževalnika obsega 118,9 ha.
(2) Pregradni nasip je lociran, na severnem območju zadrževalnega prostora, južno od naselja Sela pri Šmarju, pravokotno na dolino potoka Bičje. Nasip se širi na vodno in na zračno stran. Skupna dolžina nasipa je 322 m.
(3) Oblika pregradnega nasipa je trapeznega profila z naklonom brežine 1:3,2 in širino krone nasipa 6 m, vrh nasipa na koti 332,0. Na zračni in vodni strani nasipa je na koti 330,0 berma širine 2,5 m.
(4) Tesnitev temeljnih tal pod nasipom ni potrebna, zaradi majhne prepustnosti.
7. člen
(elementi pregradnega nasipa)
(1) Na celotnem odseku je niveleta krone nasipa okvirno 0,90 m nad Q100 poplavne vode od tega je 82 cm varnostna višina, 8 cm pa predstavljajo pričakovani posedki nasipa. Največja višina nasipa nad terenom je 4,0 m. Po vrhu nasipa je speljana utrjena pot v širini 3 m.
(2) Varnostni preliv je na koti 331,30, 20 cm nad koto Q1000, kot »zelen« profil preko zavarovanja s kamnom.
(3) Zapornični objekt s svetlo odprtino prepusta pod nasipom in zapornico 5,0 m x 3,0 m. Na vtoku v prepust so predvidene grobe grablje, na iztoku pa podslapje in priključek na regulacijski profil potoka Bičje. Plato zapornice je 1,0 m nad vrhom nasipa na koti 333,0, dostopen preko jeklenih stopnic. Na platoju je lesen objekt okvirnih dimenzij 2,5 m x 3,5 m za upravljanje zapornice.
8. člen
(odvodnja in vodne ureditve)
(1) Na nizvodni strani je v nožici pregradnega nasipa jarek v skupni dolžin okvirno 310 m, od km 0+010 do km 0+321, speljan v potok Bičje.
(2) Na vtočni strani pregradnega nasipa se izvede:
- prestavitev potoka Bičje v dolžini okvirno 80 m,
- prestavitev obrobnega jarka v dolžini okvirno 70 m, z možnostjo praznjenja zadrževalnega bazena.
(3) S cevnim prepustom profila 60 cm v pregradnem nasipu se zagotovi povezava obrobnega jarka na obeh straneh nasipa.
(4) Po končani gradnji se zagotovi čiščenje vodnih jarkov, posek zarasti in odstranitev naplavin stalnih vodotokov na celotnem območju občinskega lokacijskega načrta.
9. člen
(dostopna pot in ostale ureditve)
(1) Investitor v času gradnje in v času obratovanja zagotovi dostop do vseh objektov in zemljišč. V primeru, da se med in po končani gradnji na terenu pokaže potreba po dostopu do objektov ali zemljišč, investitor ponovno preveri takšno potrebo in zagotovi dodaten dostop.
(2) Za dostop na pregradni nasip je načrtovana na vzhodni strani zadrževalnega bazena dostopna pot na koti 332,0 v okvirni dolžini 432 m in širine 3,5 m v makadamski izvedbi.
(3) Investitor zagotovi utrditev obstoječe javne poti Brezje pri Grosupljem-Sela pri Šmarju.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
10. člen
(oblikovanje pregradnega nasipa in robnega območja)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo zadrževalnika vsebuje načrt krajinske arhitekture. Načrt vsebuje oblikovalske rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem površin v kontaktnem prostoru, rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in jarkov. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za zadrževalnik upošteva naslednje pogoje za krajinsko oblikovanje:
- oblika pregradnega nasipa se izvede v trapeznem profilu z naklonom 1:3,2 z največjo višino nasipa 4,0 m,
- zaključki nasipa v stiku s krono nasipa in nožico nasipa se izvedejo z mehkimi linijami,
- ob oblikovanju elementov nasipa in robnega območja je potrebno upoštevati elemente krajinskih vzorcev, ki jih zasledimo na območju obdelave.
(2) Poleg oblikovanja samega pregradnega nasipa so načrtovane tudi naslednje ureditve:
- prehod nasipa v obstoječi teren se uredi v mehkih prehodih,
- zasaditve zračne in vodne strani nasipa.
(3) Odseke obstoječih poti in drugih rab, ki po sanaciji in izgradnji pregradnega nasipa in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč.
(4) Med izgradnjo pregradnega nasipa in drugih ureditev se vegetacijo odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve v največji možni meri upoštevajo vzorec naravne in kulturne krajine, vrstno sestavo in značilne oblike vegetacije na območju obdelave.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
11. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje pregradnega nasipa se prestavi, zamenja oziroma zaščiti komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave in objekte. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in objektov morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo v obvezni prilogi občinskega lokacijskega načrta (grafična priloga list št. 3.6 do 3.9), in sicer če niso v nasprotju s tem odlokom.
(2) Na območju občinskega lokacijskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov. Posegi na območju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture. Za vse posege na območju občinskega lokacijskega načrta se pridobi soglasje lastnika objekta.
12. člen
(vodovod)
Na območju zadrževalnika in pregradnega nasipa ni objektov in naprav za preskrbo s pitno vodo.
13. člen
(kanalizacija)
(1) Na območju zadrževalnika in pregradnega nasipa ni lociranih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod.
(2) Območje zadrževalnika in pregradnega nasipa ni v območju S kanala.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na območju zadrževalnika se izvedejo naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju in objektih:
- nadomestitev obstoječega oporišča SM51, 2 x 110 kV DV Beričevo-Grosuplje, z novima oporiščema SM51A in SM51B izven območja gladine 100-letne visoke vode,
- nadomestitev obstoječega zračnega voda 20 kV DV Grosuplje-Beričevo v območju pregradnega nasipa z zemeljskim kablom v okvirni dolžini 280 m,
- nov nizkonapetostni kablovod do zaporničnega objekta v okvirni dolžini 200 m.
15. člen
(omrežje zvez)
Na območju zadrževalnika in pregradnega nasipa ni telekomunikacijskega omrežja
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
16. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na ekološko pomembnem območju in območju Natura je dovoljeno izvajati le dejavnosti, ki ne poslabšajo obstoječih razmer. Za vse nove dejavnosti je potrebno predhodno izdelati študijo ranljivosti naravnega okolja (neposredni in posredni vpliv na floro, favno in naravne vrednote). Na ekološko pomembnem območju in območju Natura naj se izvaja le tista dela, ki ne bodo neposredno ali posredno povzročala izsuševanje.
(2) Pri izgradnji pregradnega nasipa se zagotovi občasen biološki naravovarstveni nadzor, ki ga bo izvajal naravovarstveno usposobljen biolog.
(3) V času gradnje se gradbišče omeji tako, da ne bo dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki, dodatne transportne poti in deponije materiala za gradnjo), zato se izdela načrt organizacije gradbišča. V času gradnje se v največji možni meri ohrani obstoječo vegetacijo, gradnjo prilagodi življenjskim ciklom rastlin in živali. V naravno okolje je prepovedano odlagati gradbeni material. Poškodbe, ki bodo nastale ob gradnji se sanira, vegetacijo pa ponovno zasadi.
17. člen
(habitatni tipi, živalstvo in vegetacija)
(1) Za omejitev vpliva na habitatne tipe z visoko naravovarstveno vrednostjo se v projektu določi čim ožje gradbišče, prav tako se na teh odsekih ne odvija transport, deponira vgradni material ali predvidi parkirišče in obračališče za gradbeno mehanizacijo (delovne stroje, kamione).
(2) Obrobni jarek zahodno od nasipa je povezan z obrobnim jarkom na vzhodni strani nasipa, izsušitev jarka ni dovoljena.
(3) Vsi posegi v strugo potoka Bičje in obrežni pas naj se izvajajo izven drstitvene sezone od avgusta do januarja, živali pa zavaruje pred negativnimi vplivi v času gradnje (npr. kaljenjem, zasipavanjem bivališč itd). V naravno okolje je v času gradnje prepovedano odlagati gradbeni material.
(4) Vsaj 14 dni pred začetkom gradnje je potrebno obvestiti Ribiško družino Grosuplje o začetku gradnje, da izvede izlov rib.
(5) Grablje, vgrajene na zaporničnem objektu, morajo biti tope in zaobljene, razmak med zobci pa vsaj 50 cm, da je zagotovljen prehod ribam.
(6) Zapornični objekt mora imeti suho polico širine 40 cm do 60 cm nad gladino srednje visokega pretoka vode za prehajanje vidre.
(7) Med gradnjo se ne sme z nobenimi posegi posegati v zadrževalni prostor zadrževalnika.
(8) Investitor zagotovi med gradnjo občasen nadzor biologa, po končanem posegu pa petletni monitoring ribjih populacij in izvedbo enkrat letno popisov ihtiofavne pred in za pregradnim nasipom.
18. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Predvidena ureditev zadrževalnika in ureditev ob njem ne vpliva na varovane objekte ali območja kulturne dediščine.
19. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Zagotovi se čim manjše poseganje na kmetijske površine in ravnanje z rodovitno prstjo skladno z določili 20. člena tega odloka. Na območju, kjer pregradni nasip poteka preko kmetijskih površin se te rekultivira in uredi tako, da je zagotovljena nadaljnja kmetijska proizvodnja.
(2) V času gradnje in v času obratovanja se zagotovi dostop do kmetijskih zemljišč na vodni in zračni strani. Poškodovane poljske poti, se po posegu sanirajo.
(3) Na območjih, kjer trasa pregradnega nasipa poteka ob kmetijskih pridelovalnih površinah se zagotovi stalno vlažnost transportnih in gradbenih površin, s čimer bo zmanjšanja zaprašenost kmetijskih kultur v okolici.
20. člen
(tla)
(1) Zgornjo humusno plast se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo brežin pregradnega nasipa in ostalih poškodovanih zemljišč. Lokacija začasne deponije se opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izven visokovrednih habitatov.
(2) S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
(3) Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
(4) Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj tal. Gradbena dela, transport in druge ureditve se izvajajo na manj kvalitetnih tleh. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.
(5) Po izgradnji zadrževalnika je treba na površinah v območju dvoletnih visokih voda (Q2) omejiti uporabo agrokemičnih sredstev.
(6) Investitor zagotovi spremljanje posedanja pregradnega nasipa prvi dve leti mesečno, nato pa v obdobju do petnajst let 2- do 4-krat letno. V okviru monitoringa naj se spremlja vlažnost zemljine v pregradnem nasipu tedensko prvi dve leti, ob visokih vodah dnevno, v obdobju 10 let pa samo v razponu dveh dni po obilnih padavinah.
21. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
(1) Na celotnem ureditvenem območju je treba izvajati naslednje ukrepe in izpolnjevati naslednje pogoje:
- gradbena dela v vplivnem območju vodotoka naj se izvaja v največji možni meri v sušnem obdobju, gradnja v času visokih vod ni možna,
- med gradnjo se morajo preprečiti neposredni posegi v strugo vodotoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev z vodo iz reke ni dovoljeno),
- pri gradnji ni dovoljeno uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, urejeno mora biti odvajanje odpadnih in izcednih vod,
- transportni in gradbeni stroji, ki se uporabljajo pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Potreben je nadzor gradbene mehanizacije in gradbenih materialov,
- za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotok škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je treba pripraviti načrt za preprečevanja vdora teh snovi v vodotok in za njihovo odstranitev in onesnaženi material preiskati s strani pooblaščene institucije, z namenom, da se opredeli pravilen način deponiranja,
- komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih naprav je treba pred odvajanjem v vode očistiti skladno s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda,
- v času gradnje pregradnega nasipa se transport izvaja po obstoječi kroni nasipa,
- vgrajuje material, ki je brez škodljivih primesi.
(2) V času gradnje je monitoring omejen na spremljanje razmer na gradbišču in transportnih poteh, po posegu pa se izvaja redni monitoring pretoka preko merilca pretoka in opazovanja pregrade ter kakovost vode potoka Bičje na za to določenih lokacijah pod vasjo Sela pri Šmarju in pri mostu v naselju Brezje.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanje zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
- predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
- primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
- predvideti zadostno močenje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,
- predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti,
- preprečevati prašenje odkritih delov posega in gradbišča,
- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča, sprotno rekultivirati območja velikih posegov,
- servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.
(2) Za spremljanje vplivov na zrak med gradnjo se skladno s predpisi s področja varstva okolja, okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje, izvajajo meritve en mesec v dobi intenzivne gradnje pregradnega nasipa na za to določeni lokaciji ob transportni poti v naselju Brezje pri Grosupljem.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Prevozi s tovornimi vozili in gradbena dela na nasipu se izvajajo v dnevnem času med 6. in 18. uro, dela, ki povzročajo hrup, se ne bodo izvajala ob nedeljah in praznikih.
(2) V času gradnje v neposredni bližini stanovanjskih objektov se gradbena mehanizacija ne uporablja sočasno, gradnja v bližini stanovanjskih objektov se čim hitreje zaključi.
(3) Ker je predvidena gradnja pregradnega nasipa časovno omejena, lahko izvajalec gradbenih del na osnovi zakona o varstvu okolja v povezavi z določili uredbe, ki ureja hrup v okolju za čas gradnje pridobi dovoljenje za povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. V takšnih primerih se obvezno pravočasno in primerno obvešča prizadeto prebivalstvo o morebitnih povečanih obremenitvah s hrupom.
(4) Prve meritve hrupa se opravijo v času izvajanja največje intenzivnosti zemeljskih del na lokaciji objekta Sela pri Šmarju 23 in na skrajnem severnem delu nasipa.
24. člen
(zaščita pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov ob zadrževalniku Bičje-Grosuplje bo ostala nespremenjena. Ohranijo se obstoječi dovozi za interventna vozila. Obstoječe vodovodno omrežje z načrtovano gradnjo ni tangirano, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo upoštevati predpise, ki se nanašajo na varstvo pred požarom, ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.
25. člen
(odvzemi viškov materiala)
Za gradnjo pregradnega nasipa se 18.228 m3 materiala pridobi iz izkopov v Sončnih dvorih, v skladu z dogovorom o dobavi materiala za potrebe izgradnje pregradnega nasipa v okviru predvidenih presežkov materiala gradnje Sončnih dvorov.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je predvideti lokacijo začasne deponije humusa.
(2) S presežki izkopanega prodnatega in humusnega materiala ni dovoljeno zasipavati obstoječih depresij in jarkov.
(3) Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
(4) Čiščenje grabelj na zaporničnem objektu in odvoz odpadkov na komunalno deponijo.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
27. člen
(etape izvajanja občinskega lokacijskega načrta)
Gradnja se bo izvajala v eni etapi.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
28. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v času obratovanja pregradnega nasipa za področja, ki jih določa Okoljsko poročilo, ki ga je izdelal v septembru 2005, Aquarius d.o.o. iz Ljubljane pod št. projekta 10041/2004 in Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal, Aquarius d.o.o. iz Ljubljane pod št. projekta 1072-05PVO v januarju 2006.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnuje tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi ter usmeritvami, določenimi v okoljskem poročilu in poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
- dodatne tehnične in prostorske rešitve,
- dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
- sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
- sprememba rabe prostora in druge ustrezne ukrepe,
- drugi ustrezni ukrepi.
29. člen
(organizacija gradbišča in transportne poti)
(1) Dovoz materiala na odseke ureditve bo po predhodno utrjeni kroni obstoječega nasipa. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čimmanj novih dovoznih poti. Na določenih odsekih (v območju habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo), se zaradi omejitev transport vrši po poljskih poteh in lokalnih cestah.
(2) Pri organizaciji gradbišča se upošteva naslednje:
- za transport se določijo obstoječe dovozne poti in ceste,
- zagotovi se odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem prometnem omrežju,
- vse ceste in poti, ki bodo služile transportu pred začetkom in med gradnjo, se ustrezno urediti, po končani gradnji pa se vse nastale poškodbe sanira,
- zagotovi se nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, v času gradnje se jih zaščiti, vse eventualne nove poškodbe sanira in posege uskladi s pristojnimi organi in organizacijami,
- v času gradnje se zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč in v skladu z veljavnimi prepisi se odpravi v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,
- pred pričetkom del se posname obstoječe stanje vseh lokalnih cest in dovozov, ki bodo služili kot poti na gradbišče, se jih uredi in protiprašno zaščiti,
- v času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda,
- na gradbišču ni dovoljeno skladiščenje in pretakanje pogonskih goriv za delovno mehanizacijo.
30. člen
(ostale obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
- zgradi se dostope, ki v občinskem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni v času gradnje,
- nadomesti se komunalne objekte in naprave, ki v načrtu niso evidentirani, pa se ugotovi, da so tangirani gradnjo pregradnega nasipa in ostalih ureditev,
- v primeru, da bodo na objektih, napravah in ureditvah ob transportnih poteh in ob gradbišču nastale škode, ki so posledica gradnje, investitor sanira škodo oziroma plača odškodnino,
- urejanje lastninskih razmerij se dokonča pred pričetkom gradnje,
- nadomesti, sanira ali povrne se nastalo škodo za vse ostale objekte, naprave in ureditve, ki v načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so tangirani z ureditvijo zadrževalnika Bičje - Grosuplje,
- krajane se tekoče obvešča o delih in posledicah: prašenje, vibracije, hrup itn. in možnih kratkotrajnih prekinitvah dobave električne energije.
Po izgradnji zadrževalnika mora vzdrževalec vodotoka zagotoviti sanitarno čiščenje le-tega na celotnem območju občinskega lokacijskega načrta skladno s programom čiščenja vodotokov.
(2) Občina se zavezuje, da bo pri upravljalcu vodotoka urgirala za čiščenje vodotoka še pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
31. člen
(razmejitve in primopredaja)
Investitor poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, vodne infrastrukture, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.
IX. ODSTOPANJA
32. člen
(1) Vse stacionaže in dimenzije pregradnega nasipa, ostalih ureditev in objektov ter njihovo obliko, se natančneje določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Ob realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih značilnosti vgradnega materiala in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
X. NADZOR
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje, prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-1/2004
Grosuplje, dne 14. februarja 2007
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l.r.

AAA Zlata odličnost