Uradni list

Številka 139
Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 139/2006 z dne 29. 12. 2006

Kazalo

6059. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za Tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica, stran 16228.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) ter na podlagi Programa priprave za Občinski lokacijski načrt za tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica (Uradni list RS, št. 120/05) je Občinski svet Občine Črnomelj na svoji 2. redni seji dne 19. 12. 2006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za Tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga za občinski lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjene 2002/3 (Uradni list RS, št. 119/03), sprejme občinski lokacijski načrt za tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt ali OLN).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod številko projekta 05311-00, julij 2006, na podlagi »Okoljskega poročila za pripravo in sprejemanje občinskega lokacijskega načrta za tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica« (LIMNOS, julij 2006) in Rudarskega projekta za izvajanje del »Sanacija površine nad odkopnimi polji« (iRGO, št. pr. ip 251/06, junij 2006).
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za tehnološko razvojno središče TRIS Kanižarica (v nadaljnjem besedilu: odlok), v skladu s programsko zasnovo za tehnološko razvojno industrijsko središče TRIS Kanižarica, določa:
– Namensko rabo prostora, ureditveno območje lokacijskega načrta in lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov in njihovo gradnjo.
– Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter roke za izvedbo prostorskih ureditev.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Črnomelj.
2. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt vsebuje besedilo, kartografski del in priloge, z naslednjo vsebino:
BESEDILO (B):
1. UVOD
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. UREDITVENO OBMOČJE
3.1 Območje OLN – ureditveno območje
3.2 Skupno vplivno območje
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4.1 Izhodišča
4.2 Osnovni koncept
4.3 Regulacijski elementi
4.4 Razmestitev predvidenih dejavnosti
4.5 Razporeditev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
4.6 Lega objektov na zemljišču in potek omrežij komunalne in druge gospodarske infrastrukture
4.7 Funkcionalna, tehnična in oblikovna zasnova objektov
4.8 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo ter gradnja enostavnih objektov
4.9 Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
5.1 Prometna infrastruktura
5.2 Elektroenergetsko omrežje
5.3 Kanalizacija
5.4 Vodovodno omrežje
5.5 Plinovodno omrežje
5.6 Odpadki
5.7 Lokacijski in tehnični pogoji za projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo
6. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
6.1 Varstvo naravnih vrednot
6.2 Varstvo kulturne dediščine
6.3 Varstvo podtalnice in vodnih virov
6.4 Varstvo in kvaliteta zraka
6.5 Hrup
6.6 Varstvo tal
6.7 Varstvo gozda
7. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. NAČRT PARCELACIJE
9. ETAPNOST IN TOLERANCE
 
KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI (C):
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|1.|Izsek iz grafičnih prilog sestavin dolgoročnega plana Občine   |M 1:5000|
|  |Črnomelj za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine       |        |
|  |Črnomelj za obdobje 1986–1990                                  |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|2.|Načrt parcel z mejo OLN in vplivnim območjem                   |M 1:2000|
|  |                                                               |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|3.|Situacija obstoječega stanja                                   |M 1:2000|
|  |                                                               |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|4.|Načrtovane ureditve v prostoru z značilnimi prerezi            |M 1:2000|
|  |                                                               |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|5.|Načrt gradbenih parcel z zakoličbo                             |M 1:2000|
|  |                                                               |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
|6.|Infrastruktura in vodne ureditve (list 1-3)                    |M 1:1000|
|  |                                                               |        |
+--+---------------------------------------------------------------+--------+
PRILOGE (D):
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev OLN
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN
7. Ocena stroškov za izvedbo OLN
8. Program opremljanja zemljišč za gradnjo
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje urejanja obsega zemljišča jugozahodno od mesta Črnomelj, ob regionalni cesti R1-218/1214, Kanižarica–Vinica. Območje predvideva razširitev obstoječe poslovno proizvodne cone. Velikost celotnega območja urejanja je cca 83 ha in zajema naslednja zemljišča oziroma dele zemljišč s parc. št.: *297, *298, *323, *384, 2266, 2299, 2301, 2302, 2327, 2328, 2333, 2334, 2337, 2338, 2341, 2352, 2353, 2354, 2355, 2356, 2369, 2370, 2371, 2372, 2373, 2374, 2375, 2376, 2377, 2419, 2420, 2421, 2422, 2423, 2426, 2427, 2431, 2434, 2435, 2439, 2442, 2444, 2446, 2447, 2448, 2449, 2450, 2451, 2452, 2454, 2455, 2456, 2457, 2460, 2462, 2463, 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 2471, 2472, 2473, 2477, 2480, 2481, 2484, 2488, 2489, 2492, 2493, 2496, 2497, 2500, 2504, 2505, 2509, 2518, 2519, 2522, 2526, 2529, 2530, 2531, 2533, 2537, 2538, 2539, 2547, 2548, 2549, 2616, 2621, 2622, 2626, 2628, 2258/1, 2265/1,2267/1, 2268/1, 2269/1, 2270/1, 2271/1, 2272/1, 2272/2, 2273/1, 2273/2, 2274/2, 2274/3, 2274/4, 2274/5, 2274/6, 2274/8, 2274/9, 2274/10, 2274/11, 2274/12, 2274/13, 2274/14, 2274/15, 2274/16, 2274/17, 2275/1, 2275/2, 2275/3, 2275/4, 2275/5, 2275/6, 2275/7, 2275/8, 2275/9, 2276/1, 2276/2, 2276/3, 2276/4, 2277/1, 2277/2, 2277/3, 2278/3, 2278/4, 2278/5, 2278/6, 2278/7, 2279/1, 2279/3, 2280/1, 2281/1, 2282/1, 2282/2, 2283/1, 2284/2, 2285/3, 2295/1, 2296/1, 2296/3, 2297/1, 2342/1, 2342/15, 2342/4, 2342/50, 2345/1, 2345/2, 2346/1, 2347/1, 2348/1, 2348/2, 2351/1, 2351/2, 2378/1, 2378/2, 2379/1, 2379/2, 2380/1, 2430/1, 2430/2, 2445/1, 2453/1, 2453/2, 2458/1, 2458/2, 2459/1, 2459/2, 2461/1, 2461/2, 2464/1, 2464/2, 2476/1, 2476/2, 2485/1, 2485/2, 2501/1, 2501/2, 2508/1, 2508/2, 2512/1, 2512/2, 2512/3, 2512/4, 2512/5, 2512/6, 2512/7, 2512/8, 2512/9, 2514/1, 2514/2, 2514/3, 2514/4, 2514/5, 2515/1, 2515/2, 2523/1, 2523/2, 2527/1, 2527/2, 2528/1, 2528/2, 2532/1, 2532/2, 2534/1, 2534/2, 2535/1, 2535/2, 2536/1, 2536/2, 2544/1, 2544/2, 2550/1, 2550/2, 2551/3, 2557/1, 2557/2, 2561/1, 2564/1, 2568/1, 2571/3, 2571/4, 2576/2, 2580/2, 2581/1, 2581/2, 2584/1, 2584/2, 2584/3, 2584/4, 2586/5, 2587/1, 2587/2, 2590/1, 2590/2, 2591/1, 2591/2, 2594/1, 2594/2, 2594/3, 2595/3, 2595/4, 2595/5, 2600/2, 2600/3, 2601/1, 2601/2, 2602/1, 2602/2, 2609/1, 2609/2, 2609/3, 2609/4, 2610/1, 2610/2, 2610/3, 2610/4, 2610/5, 2610/6, 2610/7, 2615/1, 2615/2, 2619/1, 2619/2, 2619/3, 2619/4, 2619/5, 2619/6, 2619/7, 2619/8, 2620/1, 2620/2, 2623/1, 2623/2, 2624/1, 2624/2, 2624/3, 2624/4, 2625/1, 2625/2, 2627/1, 2627/2, 2629/1, 2629/2, 2630/3, 2630/4, 2640/1, 2640/2, 3587/4, 3602/2, 3603/1, 3603/2, 3603/3, 3603/4, 3603/5, 3603/7, 3603/8, 3603/9, vse k.o. Dobliče.
(2) V ureditvenem območju OLN TRIS Kanižarica je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture.
4. člen
(ureditve izven območja OLN)
(1) Izven območja OLN se izvede:
– Razširitev in rekonstrukcija R1 – 218 Črnomelj–Vinica odsek 1214 Kanižarica–Vinica z rekonstrukcijo obstoječih cestnih prepustov CPO1 in CPO2: 2613, 2614, 2658, 2611/1, 2611/2, 2617/1, 2617/2, 2641/2, 2642/1, 2642/2, 3587/1, 3587/6, vse k.o. Dobliče,
– Razširitev in rekonstrukcija javne poti JP št. 556140 – Stara kolonija: 2214/2, 2229/5, 2229/7, 2229/8, 2229/11, 2229/12, 2229/13, 2229/14, 2229/15, 2229/20, 2229/21, 2268/2, 2269/2, 2270/2, 2271/2, 3587/4, vse k.o. Dobliče,
– Rekonstrukcija R1-218 odsek 1213 Črnomelj–Kanižarica v območju obstoječega cestnega priključka javne poti JP 556140 – Stara kolonija,
– izvesti novo traso telekomunikacijske (TK) kanalizacije od lokalne centrale (LC) Kanižarica do meje OLN,
– Porušitev zračnega TK voda: 2267/3, 2268/2, 2269/2, vse k.o. Dobliče,
– Izgradnja TK voda: 2267/3, 2268/2, 2269/2, 2270/2, 3571/1, vse k.o. Dobliče in parcele v območju razširitve JP št. 556140 – Stara kolonija,
– Uvlačenje TK voda v obstoječo kabelsko kanalizacijo: 3587/8, k.o. Dobliče,
– Novi rampni prostor ob severni meji OLN za skladiščenje, manipulacijo in spravilo lesa: 2305, 2308, 2304, vse k.o. Dobliče.
(2) Znotraj območja SDUN se izvede:
– korekcija mej gradbenih parcel ob meji območja OLN,
– ureditev brežin ob gradbenih parcelah in prometnicah ob meji območja OLN,
– delna ureditev parkirišč ob meji OLN,
– prestavitev TP Kanižarica 3 ob glavno prečno povezovalno cesto znotraj SDUN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vrste gradenj)
V območju OLN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnje novih objektov (tudi legalizacije, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov,
– spremembe rabe delov ali celotnih objektov,
– odstranitve objektov,
– nadomestne gradnje.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
V območju OLN, so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena – Ur. list, RS, št. 33/03:
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – hoteli, moteli, prenočišča, točilnice, gostilne, restavracije ipd.,
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice ipd.,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe ipd.
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij – cestno vzdrževalne baze, garažne stavbe
– industrijske stavbe in skladišča – delavnice, tovarne, silosi, skladišča ipd.,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje,
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste ipd.,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– kompleksni industrijski objekti – energetski objekti, objekti kemične industrije, drugi kompleksni industrijski objekti,
– drugi gradbeni inženirski objekti – trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča, športna igrišča ipd.
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03, 130/4), in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (bazen, drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, uta, zajetje, zbiralnik za kapnico) – med objekte za lastne potrebe se ne morejo šteti objekti namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti; ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid, sajena živa meja); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni energetski objekti –npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava …);
– začasni objekti – začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk ...), začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk, cirkus ...), začasni objekti namenjeni skladiščenju (npr. šotor za skladiščenje, tipski zabojnik za skladiščenje ...);
– vadbeni objekti – vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (npr. igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trim steza ...), vadbeni objekti namenjeni obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč (npr. vadišče na prostem, pokrit vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo, plezalni in drug podoben objekt ...);
– spominska obeležja – npr. kip, spominska plošča…
– urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, transparent, skulptura, vodnjak, otroško igrišče …
Na območju OLN so dovoljeni tudi večnamenski objekti, objekti ki se uporabljajo ali so projektirani za več namenov.
7. člen
(ureditev okolice)
V območju OLN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
8. člen
(vrste dejavnosti)
Znotraj območja OLN so dovoljene naslednje dejavnosti povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/05), razen če s tem odlokom ni drugače določeno:
A) KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO
– 01.12 Pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik -
– 01.411 Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih igrišč
D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– DA – Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov
– DB – Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov
– DC – Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblačil
– DD – Obdelava in predelava lesa; Proizvodnja izdelkov iz lesa, pluta, slame in protja, razen pohištva
– DE – Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona; Založništvo in tiskarstvo
– DG – Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken
– DH – Proizvodnja iz gume in plastičnih mas
– DI – Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov
– DJ – 28 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
– DK – Proizvodnja strojev in naprav
– DL – Proizvodnja električne in optične opreme
– DM – Proizvodnja vozil in plovil
– DN – proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; Reciklaža
E) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO
– 40.222 Trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodni mreži
– 40.3 Oskrba s paro in toplo vodo
– 41.0 Zbiranje, čiščenje in distribucija vode
F) GRADBENIŠTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
(H) GOSTINSTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
(I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
(J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
(K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
(L) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE
– 75.24 Javna varnost, zakonitost in red
– 75.25 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah
(M) IZOBRAŽEVANJE
– 80.101 Dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje
– 80.4 Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 85.13 Zobozdravstvena dejavnost
– 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti
– 85.2 Veterinarstvo
– 85.3 Socialno varstvo
O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
P) ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM
– dovoljene so vse vrste dejavnosti
Q) EKSTERITORIALNE ORGANIZACIJE IN ZDRUŽENJA
– dovoljene so vse vrste dejavnosti.
Navedene dejavnosti so dovoljene, v kolikor se na parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost, ali se parkirišča zagotovijo na skupnih javnih površinah.
V UE1 in UE4 ter v UE3 na prvem platoju so strogo prepovedane vse vrste novih dejavnosti, katere bi presegale III. stopnjo varstva pred hrupom, povzročale smrad, plin ali prah preko zakonom dovoljenih količin.
Prepovedane so tudi vse vrste dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izvesti postopek Presoje vplivov na okolje na osnovi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. list. RS, št. 78/06) razen trgovske dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo večjo porabo vode, se naj usmerja izven območja OLN TRIS Kanižarica.
9. člen
(regulacijski elementi)
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem je možna gradnja enega ali več ločenih objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 6. člena tega odloka (stanovanjske, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, enostavni objekti) in nadstrešnic ter vseh ureditev iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je tudi dopustno urejati manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenico.
Stavbišča obstoječih in predvidenih objektov predstavljajo hkrati tudi površino za razvoj objekta(ov).
Manipulativno dvorišče je asfaltirana površina ob objektu namenjena dovozu na parcelo, obračališču, manipulaciji vozil, zunanjem skladišču ipd.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov iz tretje alineje 6. člena odloka (gradbeni inženirski objekti) ter iz četrte alineje 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve) in nadstrešnice. Na manipulativnem dvorišču je dovoljeno urejati parkirišča in zelenice. Na manipulativnem dvorišču ni dovoljeno graditi stavb, razen na površini za razvoj objekta(ov).
Parkirišče je asfaltirana ali tlakovana površina namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank ter peš
prometu.
Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov iz tretje alineje 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekti) ter objektov iz četrte alineje 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve) in nadstrešnice. Dovoljeno je urejati zelenice in manipulativna dvorišča, ni dovoljeno graditi stavb, razen na površini za razvoj objekta(ov).
Zelenice so površine namenjene hortikulturni in parterni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja …).
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz tretje alineje 6. člena tega odloka (gradbeni inženirski objekti) razen objektov transportne infrastrukture in objektov iz četrte alineje 6. člena odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenici je dovoljeno urejati vhode na parcelo, ni dovoljeno graditi stavb in urejati manipulativnih dvorišč ter parkirišč.
Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom postavljena fasada ali del fasade objekta.
10. člen
(nestanovanjske stavbe NS v UE2,3,4)
Za vse nestanovanjske stavbe v območju UE2,3,4 veljajo naslednji pogoji, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno:
Vrsta dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 8. člena tega odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče. Pri proizvodnih objektih je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, z barvo, z materialom,..) upravni (pisarniški) del od proizvodnega. Upravni del objekta mora biti orientiran proti cesti z opaznim (poudarjenim) vhodom v objekt.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 15.50 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. Vidna je lahko le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m.
– Streha: svobodno, možna je kombinacija več različnih oblik streh, s tem, da je ena vrsta oblike vsaj na 2/3 dela strehe. V primeru poševnih strešin so te naklona do 35˚, na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: temno sive barve, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu OLN.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
Površine namenjene izključno peš prometu morajo biti tlakovane, manipulativno dvorišče je asfaltirano, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, višine max. do 4,5 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na površini za razvoj objekta(ov) je možno graditi enega ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 3,0.
Faktor zazidave parcele: do max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavlja površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
11. člen
(nestanovanjski objekt NS1 v UE3 – na prvem platoju)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 8. člena odloka razen:
– (D) Predelovalne dejavnosti,
– (E) Oskrbe z električno energijo, plinom in vodo,
– (F) Gradbeništvo,
– (G) Trgovina: 50.20 Vzdrževanje in popravila motornih vozil, 51.23 Trgovina na debelo z živimi živali,
– (O) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: 90 Dejavnost javne higiene, 93.03 Pogrebna dejavnost.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekt in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do max. 13.50 m nad koto urejenega terena (P+2+Po, če je ravna streha P+3). Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. Vidna je lahko le ena fasada ene kletne etaže.
Dolžina objekta mora večja ali enaka višini objekta.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m.
– Streha: svobodno.
– Kritina: svobodno, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: svobodno, prepovedana je fasada brez odprtin in uporaba svetlečih in bleščečih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: svobodno
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi.
Površine, namenjene izključno peš prometu,morajo biti tlakovane, parkirišče je asfaltirano ali tlakovano. Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, ali v obliki žive meje iz avtohtnoh grmovnic, višine max.. do 2,00 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 2,5.
Faktor zazidave parcele: do max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
12. člen
(nestanovanjski objekti NS2 v UE2 – nad Mlako – prenočišča v naravi)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so naslednje vrste dejavnosti:
– (H) Gostinstvo: 55.2 Dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih obratov, 55.4 Točenje pijač
– (O) Druge javne skupne in osebne storitvene dejavnosti: 90.032 Druge dejavnosti javne higiene: obratovanje javnih sanitarij
Tipologija zazidave: šotori, mobilni turistični objekti ipd.
Lega objektov na zemljišču: v območju površine za razvoj objekta
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih lesenih ali kamnitih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi.
Površine,namenjene izključno peš prometu,morajo biti tlakovane, parkirišče je asfaltirano ali tlakovano. Prepovedano je ograjevanje parcele.
Velikost in oblika gradbene parcele: velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
13. člen
(nestanovanjski objekt NS3 v UE2 – lesen objekt ob Mlaki)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so naslednje vrste dejavnosti:
– (M) Izobraževanje: 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– (O) Druge javne skupne in osebne storitvene dejavnosti: 92.53 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter naravnih rezervatov, 90.032 Druge dejavnosti javne higiene: obratovanje javnih sanitarij
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta. Razmerje med stranicami objekta mora biti od 1: 1,4 do 1:2.
– Vertikalni gabariti: pritličje, maksimalna višina objekta (npr. slemena strehe ipd.) do max. 8.00 m nad koto urejenega platoja. Prepovedano je graditi kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: lesena.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. 0.40 m.
– Streha: simetrična dvokapnica, naklona 40°.
– Kritina: opečna, temno zelene ali opečno rdeče barve.
– Fasada: lesena, temnejše barve.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešja: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: svobodno
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. avtohtoni cvetličnjaki, travniki, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti v naravi, zunanjih lesenih ali kamnitih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi.
Prepovedano je ograjevanje parcele.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 1.0.
Faktor zazidave parcele: max. 0.5.
Velikost in oblika gradbene parcele: velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
14. člen
(niz nestanovanjskih objektov NS4 v UE3 – na drugem platoju)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 8. člena odloka.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče. Pri proizvodnih objektih je potrebno oblikovno ločiti (z volumnom, z barvo, z materialom ..) upravni (pisarniški) del od proizvodnega. Upravni del objekta mora biti orientiran proti cesti z opaznim (poudarjenim) vhodom v objekt.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe) do max. 15.50 m nad koto urejenega platoja. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, v celoti vkopanih v teren, ali vidnih le 0.60 m nad terenom.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: zidana, armiranobetonska ali kovinska.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. do 1.00 m.
– Streha: ravna, ali druge oblike streh skritih za masko.
– Kritina: prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: omet ali barvani beton z večjimi steklenimi odprtinami ali s poudarjenimi »slikarskimi efekti«.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu OLN.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali betonski.
Površine, namenjene izključno peš prometu, morajo biti tlakovane, manipulativno dvorišče je asfaltirano, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, višine do 4,50 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi enega ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 2,5.
Faktor zazidave parcele: max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavlja površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
15. člen
(nestanovanjski objekti NS5 v UE4)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so naslednje vrste dejavnosti:
– (A) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo: 01.12 Pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, 01.411 Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih igrišč,
– (G) Trgovina: vse, razen 50.20 Vzdrževanje in popravila motornih vozil in 51.23 Trgovina na debelo z živimi živali,
– (H) Gostinstvo,
– (I) Promet, skladiščenje in zveze: 63.21 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu, 63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti, 63.4 Dejavnosti drugih prometnih agencij, 64 Pošta in telekomunikacije,
– (J) Finančno posredništvo,
– (K) Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve,
– (M) Izobraževanje: 80.4. Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– (N) Zdravstvo in socialno varstvo: 85.13 Zobozdravstvena dejavnost, 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti,
– (O) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen 90. Dejavnosti javne higiene.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena strehe v naklonu ali vrha steklene piramide ipd.) do 15.50 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali vidnih le 0.60 m nad terenom. Vidna je lahko le ena fasada ene kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m.
– Streha: svobodno, možna je kombinacija več različnih oblik streh, s tem, da je ena vrsta oblike vsaj na 2/3 dela strehe. V primeru poševnih strešin so te naklona do 35˚, na streho je možno postavljati steklene kupole, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd..
– Kritina: temno sive barve, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu OLN.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
Površine,namenjene izključno peš prometu,morajo biti tlakovane, manipulativno dvorišče je asfaltirano, parkirišča so asfaltirana ali tlakovana. Zaščitna ograja kompleksa je transparentna, kovinska, višine max. do 2.00 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi enega ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 3,0.
Faktor zazidave parcele: do max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavlja površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
16. člen
(nestanovanjski objekt NS6 v UE4 – bencinski servis
in objekt sanitarij)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so naslednje vrste dejavnosti:
– (G) Trgovina,
– (H) Gostinstvo: 55.1. Dejavnost hotelov in podobnih obratov, 55.22 Dejavnost kampov, 55.239 Druge nastanitve za krajši čas, 55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov, 55.4 Točenje pijače, 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane (catering),
– (I) Promet, skladiščenje in zveze: 63.21 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu, 63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti, 63.4 Dejavnosti drugih prometnih agencij, 64 Pošta in telekomunikacije,
– (J) Finančno posredništvo,
– (K) Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve,
– (M) Izobraževanje: 80.4. Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– (N) Zdravstvo in socialno varstvo: 85.13 Zobozdravstvena dejavnost, 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti,
– (O) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti: vse, razen 90 Dejavnosti javne higiene, od katerih pa so dovoljene le 90.032 Druge dejavnosti javne higiene: obratovanje javnih sanitarij
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekt in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče ali terasasti objekt, vkopan v teren.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venec ravne strehe) do 6.00 m nad koto urejenega terena, s tem da objekt ima le pritličje. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali le 0.60 m vidnih nad terenom. Lahko so vidne vse kletne etaže, če je objekt izveden kot terasasti, s hrbtno stranjo vkopan v teren.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: ni dovoljen.
– Streha: svobodno oblikovana.
– Kritina: temno sive barve, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: svobodno oblikovana.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Objekta sta lahko tipska in /ali montažna.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu OLN.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali betonski.
Površine,namenjene izključno peš prometu,morajo biti tlakovane, manipulativno dvorišče in parkirišče je asfaltirano ali tlakovano. Ograja parcele je lahko kovano železna, kamnita ali v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (možna je kombinacija), višine 1.20 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi eden ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 2.5.
Faktor zazidave parcele: max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavlja površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
17. člen
(nestanovanjski objekt NS7 v UE4 – informacije)
Vrsta dejavnosti: dovoljene so naslednje dejavnosti:
– (G) Trgovina,
– (H) Gostinstvo: 55.1. Dejavnost hotelov in podobnih obratov, 55.22 Dejavnost kampov, 55.239 Druge nastanitve za krajši čas, 55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov, 55.4 Točenje pijače, 55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane (catering),
– (I) Promet, skladiščenje in zveze: 63.21 Druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu, 63.3 Dejavnosti potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, s turizmom povezane dejavnosti, 64 Pošta in telekomunikacije,
– (J) Finančno posredništvo,
– (K) Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve,
– (M) Izobraževanje: 80.4. Dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– (N) Zdravstvo in socialno varstvo: 85.13 Zobozdravstvena dejavnost, 85.14 Druge zdravstvene dejavnosti,
– (O) Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen: 90. Dejavnosti javne higiene in 93.03 Pogrebna dejavnost.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekt in/ali objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče ali terasasti objekt, vkopan v teren.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. sleme strehe, vrh steklene piramide) do 9.00 m nad koto urejenega platoja. Dovoljeno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali vidnih 0.60 m nad terenom. Lahko so vidne vse kletne etaže, če je objekt izveden kot terasasti, s hrbtno stranjo vkopan v teren.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: 0.80 m.
– Streha: svobodno oblikovana.
– Kritina: temno sive barve, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov.
– Fasada: svobodno oblikovana.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: svobodno.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali betonski.
Površine,namenjene izključno peš prometu,morajo biti tlakovane, parkirišče je asfaltirano ali tlakovano. Ograja parcele je lahko v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, višine 1.20 m. Ostale zelene površine se zatravijo.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 2.5.
Faktor zazidave parcele: max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
18. člen
(kompleks »BEGRAD«)
V območju obstoječega proizvodnega kompleksa »Begrad« so dovoljene vse vrste dejavnosti navedene v 8. členu odloka, vse vrste objektov navedene v 6. členu odloka in vse vrste gradenj navedene v 5. členu odloka. Oblikovanje objektov in ureditev zunanjih površin je svobodno. Barva kritine se mora poenotiti z ostalimi objekti znotraj internega proizvodnega kompleksa.
19. člen
(stanovanjske in nestanovanjske stavbe v UE1)
Za vse nove stanovanjske in nestanovanjske stavbe v območju UE1 veljajo naslednji pogoji, razen, če s tem odlokom ni drugače določeno:
Vrsta dejavnosti: dovoljene so vse vrste dejavnosti iz 8. člena tega odloka, razen dejavnosti, ki bi presegale III. stopnjo varstva pred hrupom, izpuščale plin, prah, vode preko z zakonom dovoljenih količin. Izrecno so prepovedane vse vrste dejavnosti, ki povzročajo smrad.
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi, obcestni objekti, atrijski objekti in objekti v gruči, ki tvorijo notranje dvorišče.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. slemena strehe) do 12.00 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren, ali vidnih le 0.60 m nad terenom.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: max. do 0.6 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. 1.0 m.
– Streha: v osnovi enokapnica ali večkapnica na min. 2/3 delu površine horizontalne projekcije strehe, možna je kombinacija z ravno streho. Naklon je od 35˚ do 45°, na streho je možno postavljati frčade, steklene kupole, strešna okna, svetlobne trakove, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.. Vsi objekti na isti gradbeni parceli morajo imeti enaki naklon strehe. Nestanovanjski objekti imajo lahko v celoti ravno streho.
– Kritina: temno rjave barve, dovoljena je tudi transparentna streha, vendar max. na 1/3 horizontalne projekcije strehe, prepovedana je uporaba svetlih, bleščečih materialov in vidne pločevine. Vsi objekti na isti gradbeni parceli morajo imeti kritino iz enakega materiala.
– Fasada: omet, steklo, les, svetlih barv.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafičnem delu OLN.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od sosednjega objekta: določena je min. oddaljenost v grafičnem delu OLN s površino za razvoj objekta(ov).
Ureditev okolice objekta: dovoljene so:
– hortikulturne ureditve – npr. cvetličnjaki, travniki, drevoredi, grmovnice ipd.,
– parterne ureditve – tlakovanja z drobnimi tlakovci, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd., oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali betonske.
Površine, namenjene izključno peš prometu, morajo biti tlakovane, manipulativno dvorišče in parkirišče je asfaltirano ali tlakovano. Ograja parcele je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic, višine do 1.20 m. Ob prometnici se zasadi drevored visokih dreves. Ostale zelene površine se zatravijo.
Na parceli je na površini za razvoj objekta(ov) možno graditi eden ali več objektov, s tem, da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, peš promet in zelenico.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 2.5.
Faktor zazidave parcele: max. 0.8.
Velikost in oblika gradbene parcele: gradbeno parcelo sestavlja površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče, parkirišče in zelenica. Velikost in oblika gradbene parcele je določena v grafičnem delu OLN.
Za vse dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov veljajo enaki pogoji, kot za nove objekte, s tem, da se lahko dozidave oblikovno in z materiali prilagajajo obstoječim objektom, če se ta obstoječi objekt hkrati tudi ne rekonstruira. Dozidave in obstoječi objekti morajo imeti isto vrsto in barvo kritine.
20. člen
(enostavni objekti)
Za enostavne objekte na območju OLN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Enostavni objekti se lahko postavljajo na vseh gradbenih parcelah v vseh UE, razen na zavarovanem območju Mlake.
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta ali ravna oziroma minimalnega naklona. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo z leseno, netransparentno ograjo, višine 2.00 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim avtohtonim grmičevjem. Dovoljena je postavitev nadstrešnice kovinske konstrukcije z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj OLN.
Plinske postaje se ogradijo z zaščitno kovinsko transparentno ograjo.
Oporni zidovi so v kamniti ali betonski izvedbi.
Zunanje stopnice so lesene, kamnite, betonske.
21. člen
(nadstrešnice na manipulativnih dvoriščih)
Nadstrešnice so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije z ravno streho. V UE1 morajo biti nižje od ostalih objektov na parceli, oziroma nižje od objekta, ob katerem so zgrajene.
22. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Zelene površine:
– zelenice na gradbenih parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– brežine med terasami – se zatravijo in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi,
– brežine ob prometnicah se zatravijo,
– reklamni prostor ob regionalni cesti se zatravi, na njem se postavijo reklamni panoji, zastave ipd.,
– ohranja se obstoječi gozd v UE2 in ekološko pomembnem območju – močvirnato območje Mlake,
– ob krožni cesti A ter prečnih cestah B in C se zasadi drevored visokih avtohtonih dreves.
Športne površine:
– v UE1 se uredi travnato igrišče za šport in rekreacijo,
– v UE2 ob Mlaki se uredi travnato igrišče za rekreacijo.
Peš površine:
– pešpot iz UE1 v UE4 se izvede kot tlakovana, asfaltna ali utrjena (npr. makadamski izvedbi), minimalne širine 2 m,
– obstoječe in predvidene gozdne poti so v peščeni ali utrjeni (npr. makadamski izvedbi), ostale gozdne poti so v makadamski izvedbi
– peš površine na gradbeni parceli se tlakujejo.
Vodne površine:
– suhi zadrževalniki se zatravijo,
– odprti kanal padavinske odpadne vode se izvede iz lesenih ali tipskih betonskih elementov.
Avtokamp (avtodomovi):
– vozišča so asfaltirana, parkirna mesta so tlakovana ali asfaltna, ostale površine se zatravijo,
– dovoljena je postavitev vodovodnih in elektro priključkov.
Rampni prostori:
Namenjeni so skladiščenju, manipulaciji in spravilu lesa. Dovoljeno je graditi nove in nadomeščati obstoječe. Do rampnega prostora je potrebno zagotoviti novo dostopno pot.
23. člen
(odstranitve objektov)
Na območju OLN se odstranijo vsi objekti, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in so v nasprotju s tem OLN. Porušijo se tudi neustrezno oblikovani pomožni objekti v UE1, ki so prikazani v grafičnem delu OLN.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
24. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
(1) Na vseh obstoječih cestah je dovoljena rekonstrukcija, dodajanje tretjih zavijalnih pasov, hodnikov za pešce, ureditev novih in rekonstrukcija obstoječih priključkov.
Cestni priključki morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju, pregledni (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajeni v niveleti z javno cesto.
(2) Na vsaki gradbeni parceli mora biti zagotovljeno obračanje vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(3) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(4) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča javnih cest ali izjemoma na njegovem levem ali desnem robu. Instalacije v cestnem telesu morajo biti izvedene v posebnih zaščitnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Dovoljeno je graditi, urejati ali prenavljati mostove za promet motornih vozil. Mostovi so lahko betonske ali kovinske konstrukcije. Ograje na teh mostovih so betonske ali kovinske.
(6) Vsa cestna oprema se locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici, zaradi zimskega pluženja.
(7) Manipulativne in parkirne površine se dimenzionira v skladu s področnimi predpisi in Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, Ljubljana 1991).
Motorni promet:
(1) Glavna krožna cesta A
Zgradi se nova krožna dvosmerna cesta v asfaltni izvedbi, ki se naveže na obstoječo cesto znotraj obstoječe proizvodne cone. Minimalni profil vozišča je 2 x 3.00 m, enostranski asfaltirani hodnik za pešce min. širine 1.60 m, obojestranski drevored širine min. 2.0 m, bankina širine min. 0.50 m in obojestranski infrastrukturni koridor širine 3.00 in 4.00 m.
(2)Glavni prečni cesti B in C
Zgradi se novi dvosmerni glavni prečni cesti v asfaltni izvedbi, ki se navezujeta na obstoječo cesto znotraj obstoječe proizvodne cone. Minimalni profil vozišča je 2 x 3.00 m, enostranski hodnik za pešce 1 x 1.60 m, obojestranski drevored širine 2.0 m, bankina 1 x 0.50 m in infrastrukturni koridor širine 3.00 in 4.00 m.
(3) Ostale dovozne ceste A1-A7 in C1 – C4
Zgradijo se nove dvosmerne dovozne ceste do gradbenih parcel v asfaltni izvedbi, profil vozišča je min. 2 x 3.00 m, z enostranskim hodnikom za pešce min. širine 1.60 m, ali brez njega, bankino min. širine 0.50 m in obojestranskim infrastrukturnim koridorjem širine 3.00 in 4.00 m. Cesta C1 se prilagodi obstoječi cesti (javna pot Stara kolonija) in sicer znaša širina vozišča min. 2 x 2.25 m, z enostranskim hodnikom za pešce širine min. 1.60 m, bankino min. širine 0.5 m ter infrastrukturnim koridorjem, ki se nahaja v cestnem telesu.
Mirujoči promet:
V območju OLN se zagotovijo površine za parkiranje motornih vozil kot lastna parkirišča na parceli investitorja in kot skupna na javnih površinah. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
Parkirišča na posameznih gradbenih parcelah se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali se asfaltirajo. Javna parkirišča za osebna in tovorna vozila se asfaltirajo.
Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, po pešpoteh in gozdnih poteh. Hodniki za pešce so asfaltirani, min. širine 1.6 m. Pešpoti so lahko tlakovane, nasute s peskom, ali utrjene (npr. v makadamski izvedbi).
BUS postajališče: v območju OLN se lahko po potrebi izvedejo BUS postajališča kot ogibališča.
Gozdne poti: namenjene so za peš promet in spravilu ter prevozu lesa.
25. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji:
Vsi komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi se položijo v infrastrukturni koridor, ki poteka z obeh strani prometnic in je širine od 3–4 m. Izjemoma se vodi lahko položijo v telo prometnice ali zelenice.
– Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
– V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
– Na mestih poteka vodovoda pod povoznimi površinami, se vodovod položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m od roba vozišča na vsako stran. Dimenzija zaščitne cevi znaša DN + 15 cm.
– Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
– Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 0,80 m od pokrova jaška.
Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah, predhodno rešitve uskladiti z upravljavcem teh cest.
– Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
– Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločeni sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: zgradi se kanalizacija za odvod padavinskih voda s streh objektov, manipulativnih, parkirnih in prometnih površin. Padavinske vode se preko zadrževalnika na severu območja vodijo v potok Dobličico, na vzhodu območja se vodijo preko močvirnatega območja Mlake v Križanji potok in na jugozahodu se preko zadrževalnika vodijo v Srednji potok. Vse potencialno onesnažene padavinske vode z manipulativnih, parkirnih in cestnih površin prispevnega območja Križanjega potoka, se morajo pred izpustom v potok preko lovilca olj prečisti.
Vse odpadne padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin posameznih gradbenih parcel morajo biti preko lovilca olj speljane v kanalizacijo odpadne padavinske vode.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: izvede se vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Minimalna začetna globina kanalov je 0.80m. Najmanjši profil kanalizacije znaša 200 mm. Material cevovodov mora zagotoviti vodotesnost in odpornost proti mehanskem, kemijskim in drugim vplivom in se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala Zgradijo se trije kolektorji komunalnih odpadnih voda; severni, vzhodni in južni. V sklopu vzhodnega kolektorja se zgradi črpališče odpadnih voda. Odpadne vode iz južnega in vzhodnega kolektorja se speljejo v severni kolektor, ki se naveže na obstoječo kanalizacijo in nato na čistilno napravo, ki je zunaj območja OLN. Pri izpustu v javno kanalizacijo mora biti kvaliteta odpadnih voda usklajena z veljavnimi predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
Vodovodno omrežje
(1) Območje OLN se preko novega vodovodnega priključka naveže na obstoječi vodovod, ki poteka ob regionalni cesti R1/217 odsek 1214. Notranji razvod se izvede zankasto oziroma polzankasto. Zagotovi se pitna in požarna voda ter manjše količine tehnološke vode.
(2) Vsi objekti, ki se bodo priključevali na nov razvod, morajo imeti lastno meritev potrošnje vode. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj …). Vodomerni jaški so za stanovanjske in manjše stanovanjsko – obrtne objekte lahko montažni, toplotno izolirani, za večje objekte pa armiranobetonski.
(3) Vso glavno vodovodno omrežje se izvede iz cevi duktilne nodularne litine. Pri priključkih se lahko uporabijo tudi PE cevi. Pri prečkanju povoznih površin je potrebno PE cevi voditi v zaščitnih ceveh. Zaščitne cevi se uporabijo pri križanju z ostalimi komunalnimi vodi, skladno z veljavnimi predpisi o tehničnih normativih za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OLN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
(5) V primeru potreb po večji količini požarne ali tehnološke vode je dovoljeno na vsaki posamezni parceli urediti vodno zajetje, kakor tudi preko vrtin črpati vodo iz podtalja ob soglasju pristojne službe za upravljanje z vodami.
Hidrantno omrežje:
(1) Hidranti se razporedijo vzdolž trase vodovoda na razdalji cca 80 m. V severnem delu območja OLN je razdalja lahko tudi večja (max.. dovoljena razdalja med hidranti za pretežno stanovanjska območja znaša 150 m). Hidranti so nadzemne izvedbe, le na mestih, kjer to ni mogoče (npr. povozne površine), se lahko namestijo podzemni hidranti. Pri dimenzioniranju hidrantnega omrežja se upošteva potrebna količina min.. 10 l/s požarne vode. Pri projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi o tehničnih normativih za hidrantno omrežje.
Plinovodno omrežje:
(1) V območju OLN se izvede distribucijsko plinovodno omrežje z utekočinjenim naftnim plinom (UNP), z izvedbo začasne skupne plinske postaje. Plinska postaja se opremi z izparilno – regulacijskim sklopom (toplovodni izparilec s plinskim zidnim kotlom). Objekt mora biti projektiran in zgrajen skladno z veljavni predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.
(2 Po izgradnji distribucijskega plinovodnega omrežja z zemeljskim plinom se izvede navezava internega omrežja območja OLN na omrežje zemeljskega plina. Dimenzioniranje plinovodnega omrežja je potrebno vršiti za uporabo zemeljskega plina. Predvidijo se cevovodi iz polietilenskih cevi za tlak do 4 bar, vkopani v teren na globini cca 1m do temena cevi.
Elektroenergetsko omrežje
(1) SREDNJE NAPETOSTNI (SN) RAZVOD IN TRAFO POSTAJE (TP)
Za oskrbo območja OLN s SN elektro omrežjem se uporabijo obstoječe TP znotraj obstoječe proizvodne cone in zgradijo nove prehodne TP na območju OLN. Dovoljeno je povečanje kapacitete TP. Del obstoječega SN razvoda, ki poteka preko območja OLN se kablira. Zgradi se novi v zanko povezani 20 kV SN kablovod.
(2) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju OLN se vsi obstoječi zračni NN vodi položijo v zemljo, tangirani NN vodi se prestavijo, demontirajo ali ukinejo in predvidijo nove trase v kabelski izvedbi
Uporabniki se na elektro omrežje priključujejo preko prostostoječih elektro omaric, ki morajo biti locirane na stalno dostopnem mestu, izven ograjenih površin, na robu infrastrukturnega koridorja, pri uvozih k objektu.
(3) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju OLN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika oziroma ceste v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave.
Na glavni polkrožni cesti A se montirajo svetilke javne razsvetljave višine 8-10 m, na ostalih cestah višine 6-8m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40m, in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
Telekomunikacijsko omrežje (Tk)
(1) Območje OLN se priključi na obstoječe Tk omrežje od LC Kanižarica. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Kapaciteta kabelske kanalizacije je različna in prilagojena potrebam. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi.
(2) Vzporedno s telefonsko bo potekala KDS kabelska kanalizacija. Trasa bo skupna, z ločenimi kabelskimi jaški.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja, ki so postavljeni na ekoloških otokih ali lastnih gradbenih parcelah in se redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(2) primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno z veljavnimi predpisi.
Ogrevanje
Za ogrevanje se primarno uporablja plin, možni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (voda, sonce, veter), biomasa ipd.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE
26. člen
(varovanje okolja)
Varstvo vode in podtalnice
(1) V območju OLN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s cestnih, parkirnih in manipulativnih površin, ki se spuščajo v območje Križanjega potoka, v območje zavarovane naravne vrednote Mlaka, morajo biti speljane preko lovilca olj in peskolovov. Na kanalizacijo odpadnih padavinskih voda je dovoljeno priključiti le tiste padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili in predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih vod. Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo Kanižarica. Odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda z manipulativnih površin in parkirišč gradbenih parcel se spelje preko lovilca olj v skupno kanalizacijo odpadnih padavinskih voda.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– posegi v priobalna zemljišča se izvajajo na sonaraven način in ne le za potrebe ureditve zadrževalnikov,
– odvajanje odpadnih voda in parametri odpadnih vod na izpustu v vodotok morajo biti pod mejnimi vrednostmi v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 7/05) in hkrati naj bo kakovost vode v vodotoku pod mejnimi vrednostmi, ki so določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02)
– povsod, kjer bo gradnja segala do vodnih površin, morajo dela potekati tako, da bo čim manj prizadet ves vodni in obvodni živelj; sama struktura brežin in dna mora biti po posegu čim bolj podobna prejšnjemu stanju
– na vseh vodotokih, za katere ni znano stanje vodnega življa, je treba pred pričetkom posegov opraviti ustrezne raziskave in na osnovi rezultatov izdelati naravovarstvene smernice
– dejavnosti, ki so večji porabniki vode, naj se usmerja izven območja OLN TRIS Kanižarica.
– pridobitev vodnega dovoljenja za dejavnost/porabnika, ki so opredeljena v Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04)
– vzdrževanje, čiščenje lovilcev olj
– točkovno urejanje brežin mlake se izvede s sonaravnimi ukrepi (utrjevanje s količki, vrbovimi popleti)
– vsa dela na območju mlake in potokov se izvedejo v času oktober–februar.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– odpadna meteorna voda se pred iztokom iz zadrževalnika v vodotok prečisti na ustreznem rastlinskem čistilnem sistemu,
– pridobitev vodnega dovoljenja za dejavnost/porabnika, ki so opredeljena v Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04);
– ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih vod v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) – skrb za ohranjanje ustreznih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode;
– preprečevanje velikih hipnih odtokov meteornih voda v zadrževalnikih za ohranitev obstoječih biotopov in življa v potokih;
– ohranitev obstoječega vodnega režima potokov prejemnikov meteornega odtoka (letna razporeditev vode);
– izvajanje meritev parametrov na izpustu v vodotok;
– čiščenje brežin in odstranjevanje obrežne vegetacije se opravlja le na delu Mlake, kjer je oviran pretok;
– v primeru ograjevanja območja se le to izvede z lesenim plotom;
– vlaganje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v biotop ni dovoljeno.
Varstvo zraka
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– uporaba tehnično brezhibne mehanizacije in transportnih sredstev,
– izvajanje rednega vzdrževanja in čiščenja cest,
– s kolesi kamionov se pri izhodu z gradbišča odstrani blato ali prašni delci,
– zagotoviti je potrebno čim manjše emisije v zrak iz delovnih strojev in emisije zaradi prašenja,
– vozila se morajo na gradbišču premikati v skladu z določili ureditve gradbišča (omejitev hitrosti tovornjakov na 15 km/h). Po potrebi se gradbišče poleti moči z vodo,
– dovozne poti morajo biti utrjene in redno čiščene,
– kamioni se prekrivajo, če vozijo sipki material,
– preprečevanje emisij prahu iz začasnih (manjših) deponij gradbenih odpadkov,
– vlaženje sipkih materialov in peščenih površin.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) se namestijo na strehe objektov,
– vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami,
– vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam,
– izvajati se mora redno čiščenje in vzdrževanje utrjenih voznih površin,
– ogrevanje stavb z alternativnimi viri energije oziroma priključitev stavb na plinsko omrežje,
– redno vzdrževanje ogrevalnih naprav,
– uporaba tehnično brezhibnih transportnih sredstev in strojev,
– preprečevanje emisij prahu iz skladiščnih prostorov objektov,
– prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po prometnih površinah.
Varstvo pred hrupom
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– pri urejanju se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave,
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Stroji, ki so bili dani v promet ali uporabo, morajo biti označeni z vidno in trajno oznako CE o skladnosti in zajamčeno ravnjo zvočne moči ter opremljeni z ES izjavo o skladnosti,
– pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) se preuči morebitna potreba (ocena stopnja hrupa ali določitev vplivnega območja) po postavitvi protihrupne zaščite proti stanovanjskim objektom na južni in zahodni strani predvidenega OLN,
– izvedba morebitnih potrebnih zaščitnih ukrepov pri virih hrupa na območju, ki meji z naravno vrednoto Mlake.
(2) Severni del (UE1) območja urejanja spada po veljavnih določilih o hrupu v III. stopnjo varstva pred hrupom. Za to območje je dovoljena maksimalna raven hrupa podnevi 60 dB (A) in ponoči 50 dB (A), ostali del območja urejanja OLN (UE2-del, 3 in 4,) spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena maksimalna ekvivalentna raven hrupa podnevi 75 dB (A) in ponoči 65 dB (A). Gozdno in naravno območje naravne vrednote Mlaka pa spada v 1. stopnjo varstva, kjer je dovoljena maksimalna raven hrupa podnevi 50 dB (A) in ponoči 40 dB (A).
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– vsi prostori znotraj OLN, v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, se protihrupno izolirajo,
– v obravnavano območje OLN se lahko umeščajo le tiste dejavnosti in na lokacijo, da niso presežene z upoštevanjem omilitvenih ukrepov (protihrupna zaščita) kot mejne vrednosti za območje I. st. varstva pred hrupom (območje gozda in naravnih vrednot) oziroma območje III. st. varstva pred hrupom (stanovanjsko območje),
– v primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je možno s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv zunanjega hrupa tako, da v prostorih ne presega dovoljene ravni, oziroma če je možno s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa in/ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje,
– viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) se postavljajo čim bolj stran od območja gozda in naravnih vrednot in najbližjih stanovanjskih objektov,
– omejitev hitrosti prometa v območju ter prilagoditev načina hitrosti in vožnje, predvsem v nočnem času,
– prepoved vstopa motornih vozil na območje NV Mlake,
– meritve na meji z območjem naravnih vrednot, pri stanovanjskih objektih in izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov pri virih hrupa na območju,
– vse naprave, ki so vir hrupa morajo imeti ustrezne certifikate,
– izvedba občasnih meritev hrupa prometa na dovozni cesti in izvedba morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov,
– utrditev voznih površin – asfaltiranje.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju urejanja se uredi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih ali na vsaki parceli posebej. Posode se postavijo na betonsko podlogo, ograja je lesena višine 2.00 m. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– organizirano mora biti ločeno zbiranje odpadkov in odvoz na odlagališče,
– izdelan mora biti načrt ravnanja z odpadki in ravnanje z odpadki v skladu z omenjenim načrtom,
– organizirano mora biti predajanje odpadkov pooblaščenim organizacijam (olja, mulj iz lovilca olj, …),
– z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov, vse prevoze pa izvajati tako, da ne pride do onesnaževanja okolja,
– na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. V primeru razlitja nevarnih snovi je potrebno lokacijo takoj sanirati.
(3) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– pripravljen mora biti načrt ravnanja z odpadki in ravnanje z odpadki v skladu z omenjenim načrtom
– organizaramo mora biti ločeno zbiranje komunalnih odpadkov znotraj OLN in odvoz na odlagališče
– predajanje mora biti ostalih odpadkov pooblaščenim organizacijam (olja, mulj iz lovilca olj, …)
– z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov, vse prevoze pa izvajati tako, da ne pride do onesnaževanja okolja.
Varstvo gozda
Ohranijo se deli gozda na površinah, ki so z OLN predvidene kot zelene površine – brežine med pozidanimi terasami. Upoštevajo se naslednje smernice oziroma varstvene usmeritve Zavoda RS za gozdove:
– objekti znotraj cone so od gozdnega roba oddaljeni eno sestojno višino oziroma najmanj 10m,
– posek drevja je možen šele po pridobitvi dovoljenja za gradnjo,
– po končani gradnji se sanirajo poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah.
Varstvo tal
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:
– posegi v tla se izvajajo le v območju OLN,
– odstranjen humus se shrani za kasnejšo zazelenitev na območjih predvidenih za zelene površine,
– protierozijski ukrepi – sprotno saniranje in zazelenitev razkritih površin tal na območju OLN,
– izenačitev mase nasutega in izkopanega materiala,
– preprečitev nenadzorovanega vnosa odpadkov v tla,
– ustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi v skladu s predpisi – v primeru nesreče/izlitja, skladiščenje, parkiranje na utrjenih, nepropustnih površinah opremljenih z lovilci olj,
– na zalogi mora biti zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva, s katerim lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko sredstvo se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki,
– izvajati se mora takojšnja sanacija zapaženih erozijskih žarišč na območju posegov.
(2) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja:
– ustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi v skladu s predpisi (skladiščenje, parkirišča opremljena z lovilci olj, ustrezno ukrepanje v primeru nesreč),
– preprečitev nenadzorovanega vnosa odpadkov v tla.
27. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju OLN se ohranjajo:
– naravna vrednota EŠD 4530 – Kanižarica-Mlaka, ki predstavlja zoološko, botanično in ekosistemsko vrednoto;
– naravno vrednoto EŠD 8491 – Križanji potok, ki ima hidrološki, ekosistemski in zoološki pomen;
– habitatna tipa na območju Mlake Evrosibirske amfibijske združbe (Physis 22.3) in Ilirsko hrastovo-belogabrovi gozdovi (Phisis 41.2A), ki se po veljavnih naravovarstvenih predpisih prednostno varujeta;
– pričakovane geološke in geomorfološke podzemne naravne vrednote: nahajališče premoga;
– ekološko pomembno območje Lahinja.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana (smernica, št. 6-III463/2-O-05/AŠP, z dne 16. 1. 2006), in sicer: območje industrijske cone ne sme posegati na območje naravne vrednote; vodni in močvirni del Mlake se ohranja v obsegu predlaganega biotopa; vodnih površin se ne sme onesnaževati z izpusti iz parkirnih površin in cestišč; vodnih površin se ne sme izsuševati in zasipavati z odpadnim gradbenim materialom; na območju naravne vrednote se ohranja obstoječa drevesna in grmovna zarast; izvaja se le sanitarna sečnja; ohranja se razgibanost površja; industrijsko cono se od naravne vrednote loči z zeleno bariero oziroma z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne zarasti; industrijsko cono se smiselno z naravno vrednoto poveže s peš potjo v naravnih materialih.
(3) Varstvene usmeritve v primeru urejanja naravne vrednote območja Mlake:
– nove dejavnosti in ureditve se načrtujejo na podlagi predhodno izvedene temeljite inventarizacije in vrednotenja favne in flore,
– znotraj območja naravne vrednote se del vodne površine ohrani kot »biotop«, del pa se lahko nameni za gospodarsko dejavnost (npr. ribnik), biotop mora biti ločen od ribnika, prepreči se prehod vodnih živalskih vrst med obema vodnima telesoma,
– na prehodu med biotopom in ribnikom naj se uredi opazovalnica v nivoju terena v leseni izvedbi,
– območje naravne vrednote se uredi kot naravoslovna učilnica,
– obstoječa gozdna pot se uredi kot dostopna peš pot in hkrati kot učna pot,
– območje se označi z usmerjevalnimi in razglednimi tablami,
– območje se opremi z urbano opremo: lesene ograje, klopi, leseni mostovi,
– sonaravno urejanje brežin,
– čiščenje brežin na delu mlake, kjer je oviran pretok,
– v primeru ograjevanja območja se leto izvede z lesenim plotom,
– vlaganje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst v biotop ni dovoljeno,
– vsa dela na območju mlake naj se izvajajo v času oktober – februar.
(4) Varstvene usmeritve na ekološko pomembnem območju Lahinja:
– posege in dejavnosti se prilagodi življenjskim ciklom živalim,
– ne izvaja se eksplozij ali dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije,
– zrak se ne onesnažuje z aerosoli, prahom in strupenimi plini,
– obstoječe vire onesnaževanja se uvrsti med prednostna za sanacijo,
– odlagališča odpadkov se oddvoji od naravnega okolja živali in obstoječa sanira,
– v primeru odkritja potencialne naravne vrednote je potrebno obvestiti Območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, ki pripravi nadaljnje usmeritve evidentiranja, ocene ogroženosti in načina varovanja.
(5) Upoštevajo se omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje na segmentu rastlinstvo, živalstvo, naravne vrednote in EPO, Živalstvo in rastlinstvo:
– Posegi se izvedejo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na območje naravne vrednote Mlake in Križanjega potoka se ne posega z gradbenimi posegi, ki bi spremenili obstoječe stanje vodnih teles in gozda,
– na območju Mlake se z ureditvijo ohrani obstoječi vodni režim, da se ohrani biotopski pomen območja Mlake,
– na območju naravnih vrednot se med posegom ne sme odlagati odpadnega izkopnega ali gradbenega materiala
– vodnih površin naj se ne onesnažuje z izpusti iz kanalizacije, parkirnih površin in cestišč,
– ureditev območja se izvaja izven paritvenega obdobja živali,
– za živelj majhnega vodnega telesa, kot so Mlake in majhnih vodotokov, kot sta Križanji potok in Srednji potok, je dotok meteornih vod s škodljivimi snovmi uničujoč. V jezero Mlake ne smejo biti speljani nobeni kanali meteornih vod, katerih odvajanje ni možno 100% nadzorovati,
– pred kakršnimi-koli posegi v Križanji potok in Srednji potok, je potrebno oceniti stanje vodnega življa,
– objekti znotraj cone se izvedejo v oddaljenosti najmanj 10 m od gozdnega roba,
– vsa dela na območju naravnih vrednot se izvajajo v času oktober – februar.
(6) Upoštevajo se omilitveni ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje v času obratovanja na segmentu rastlinstvo, živalstvo, naravne vrednote in EPO, Živalstvo in rastlinstvo:
– na območju Mlake naj se z ureditvijo ohrani obstoječi vodni režim, da se ohrani biotopski pomen območja Mlake,
– ohrani naj se obstoječa gozdna pot za dostop vzdrževalnih vozil do turistične ureditve,
– po opravljeni ureditvi območja naravne vrednote, se površine redno vzdržujejo in preprečuje zarast z neavtohtonimi vrstami,
– za živelj majhnega vodnega telesa, kot so Mlake in majhnih vodotokov, kot sta Križanji potok in Srednji potok, je dotok meteornih vod s škodljivimi snovmi uničujoč. V jezero Mlake zato ne smejo biti speljani nobeni kanali meteornih vod, katerih odvajanje ni možno 100% nadzorovati,
– pred kakršnimi koli posegi v Križanji potok in Srednji potok, je potrebno oceniti stanje vodnega življa,
– industrijsko cono se loči od naravne vrednote z zeleno bariero,
– naravna vrednota in peš pot naj bosta med seboj povezani s peš potjo, ki naj se izvede v naravnih materialih,
– nove dejavnosti na območju naravne vrednote se načrtujejo le na podlagi temeljite inventarizacije in vrednotenja flore in favne,
– vse posege je potrebno načrtovati tako, da se v največji možni meri ohranja obstoječ obseg habitatnega tipa,
– odvajanje odpadnih voda in parametri odpadnih vod na izpustu v vodotok naj bodo pod mejnimi vrednostmi v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 7/05) in hkrati naj bo kakovost vode v vodotoku pod mejnimi vrednostmi, ki so določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02).
28. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
Brežine med ureditvenimi platoji se povežejo z obstoječim gozdom in zasadijo z visokim avtohtonim drevjem.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
29. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Potres
Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati določila pravilnikov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in peš poti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji zaradi predpisov s tega področja ni potrebno predvideti.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Transformatorske postaje predstavljajo nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njihovo obratovanje se morajo upoštevati veljavni predpisi s tega področja.
VII. NAČRT PARCELACIJE
30. člen
(načrt parcelacije)
Načrt gradbenih parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel je razviden v grafičnem delu OLN.
31. člen
(javne površine)
Javne površine predstavljajo:
– ceste z infrastrukturnimi koridorji
– gradbene parcele z infrastrukturnimi objekti (transformatorske postaje, plinska postaja, ekološki otoki, parkirišča, površina za reklamni prostor)
– javne zelene površine (brežine, zadrževalniki padavinskih voda).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OLN
32. člen
(etapnost gradnje)
(1) Etapnost izgradnje je dovoljena in pogojena z izgradnjo kateregakoli dela OLN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v tem OLN in dimenzioniranih upoštevajoč končno število uporabnikov.
(2) Na gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po tem OLN in upoštevajoč pogoje tega OLN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega OLN).
(3) Objekte je možno tudi fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(4) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirane za končno število uporabnikov.
(5) Cesta »C« se priključi na regionalno cesto v Kanižarici šele po izvedbi rekonstrukcije obstoječega priključka na regionalni cesti in po rekonstrukciji obstoječe javne poti, ki povezuje območje Stare kolonije (območje OLN) in regionalno cesto.
(6) Cesta »A« se priključi na regionalno cesto šele po izvedbi rekonstrukcije regionalne ceste R1-218 na odseku 1214 v območju priključitve.
33. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo državnih cest (na območju izvedbe priključitev prometnic izven območja OLN za potrebe izvedbe tega OLN) je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavca in nanjo pridobiti soglasje.
(2) Za posege v državno cesto mora investitor pridobiti pravico graditi.
(3) Investitor izvedbe cestnih priključitev in rekonstrukcije državne ceste na območju priključitev za potrebe izvedbe tega OLN ni upravljavec te ceste.
(4) Pri izvedbi južnega suhega zadrževalnika padavinskih voda je potrebno posebno pozornost posvetiti zaščiti brežin in projektno zagotoviti ustrezne ukrepe tako, da ne bo ogrožena odpornost in stabilnost cestnega telesa državne ceste.
(5) V območju omejene gradnje (po projektu "Sanacija površine nad odkopnimi polji, št. p. 251/06, 19. 6. 2006") veljajo naslednji omejitveni pogoji:
– v območju pogrezkov 0,5 m je možno ob predhodni presoji temeljenja in analizi dejanskega stanja pogojno graditi lažje objekte (pritlične montažne, jeklene konstrukcije) kot so npr. proizvodne hale. Potrebno je izdelati geomehansko mnenje, v katerem bo določen način temeljenja.
– v območju prehodne cone je potrebno izvesti detajlne poglobljene geomehanske raziskave in na osnovi njih določiti način temeljenja in možnost gradnje.
– v neprimernem območju za gradnjo je možno graditi odprta skladišča ali deponije nenevarnega materiala.
(6) Na gradbenih parcelah z objektov, načrtovanih deloma na nasipu in deloma na raščenem terenu, je potrebno zaradi zahtevnejših pogojev temeljenja izdelati geomehansko poročilo.
(7) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(8) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, planirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
(9) Na območju OLN se mora opravljati redni monitoring za področje voda, zraka in hrupnih obremenitev.
34. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
– Pri nestanovanjskih objektih v UE1 se dovoli sprememba namembnosti/rabe celotnega ali dela objekta v stanovanjski objekt.
– Dovoljena je začasna sprememba namembnosti prometnih površin v površine namenjene prireditvam.
– Dovoljene so rušitve dotrajanih objektov, ki predstavljajo nevarnost za peš in motorni promet ali nevarnost poškodb nepremičnin.
– Objekti, ki so predvideni za rušitev in znotraj katerih se opravlja dejavnost na osnovi veljavnih dovoljenj, ostanejo v funkciji ves čas opravljanja sedanje dejavnosti. Na njih so dovoljene le rekonstrukcije in vzdrževalna dela za čas opravljanja sedanje dejavnosti.
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta(ov). Objekti so lahko manjši od površine namenjene za razvoj objekta(ov). Podane so max. možne višine objektov, dovoljeni so nižji objekti, če ni s tem odlokom predpisana minimalna višina. Pri objektih je možna izvedba več kletnih etaž vkopanih v zemljo.
– Objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem. Pri vseh objektih, (kjer ni določena kletna etaža), je po potrebi možna izvedba več kletnih etaž s pogojem, da so v celoti vkopane v zemljo, če s tem odlokom ni drugače določeno.
– Objekte je dovoljeno graditi zunaj površine za razvoj objekta(ov) na manipulativnem dvorišču ali parkirišču pod pogojem, da se enak delež odvzete površine manipulativnega dvorišča ali parkirišča nadomesti na površini za razvoj objekta(ov).
– Gradbene parcele je možno združevati. Z združevanjem gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za razvoj objekta.
– Dovoljeno je odstopanje od postavitve ograj na gradbeni parceli.
– Dovoljena so odstopanja od določitve in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo v skladu z veljavnimi predpisi vendar tako, da omogočajo izvedbo načrtovanih cestnih priključkov sosednjih gradbenih parcel.
– Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo.
– Preko zelenic je dovoljeno urejati nove dostope na parcelo.
– Dovoljeno je izvesti dodatne vhode na gradbene parcele severno od ceste »A3«, vendar le v višjih etažah objektov, ali kot rampe.
– Gradbena parcela se lahko razširi na območje obcestne brežine z izgradnjo opornega zidu, vendar ta ne sme biti višji od 3,00 m. V tem primeru je obvezno potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste in utrditi brežino na meji s sosednjima parcelama.
– Dovoljeno je odstopanje od tras peš poti.
– Dovoljeno je odstopanje od velikosti in oblike tlakovanih površin, ki so prikazane v grafičnih prilogah tega OLN, vendar upoštevajoč določila tega odloka.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele določene s tem OLN ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru:
– da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OLN,
– da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OLN,
– da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta, oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OLN.
– Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije objektov za max. +-0.80 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.). Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije v zgornjih etažah objekta za +1.20 m, v kolikor se ne posega na parcelo drugega lastnika ali ob soglasju soseda.
– Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, zmogljivosti in števila infrastrukturnih objektov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Nove objekte je možno priključevati na obstoječo infrastrukturo znotraj obstoječe proizvodne cone (območje veljavnih SDUN), v kolikor to dovoljujejo obstoječi profili in zmogljivosti posameznega infrastrukturnega voda.
– Površine namenjene za ekološke otoke je možno spremeniti v večnamenske skupne javne površine (parkirišča, zelenice in dr.).
– Mikrolokacije priključnih in javnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
– Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je dovoljena začasna uporaba vodotesnih greznic na praznjenje.
– Pri gradnji cest je dovoljeno odstopanje od predvidenega poteka ceste v prostoru in višinskih kot cestišča zaradi lastništva, terenskih pogojev ali bolj racionalnih rešitev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje. V primeru odstopanja trase in kote ceste, od po tem OLN predvidene, se morajo novi trasi in koti ceste prilagoditi ostale ureditve (gradbena parcela, vhod na parcelo, ostala infrastruktura ipd.).
– Dovoljena je fazna izvedba cest v vzdolžnem profilu in v prečnem profilu, vendar se lahko zgradi najmanj en pas vozišča, pod pogojem, da cesta predstavlja dostop do najmanj ene gradbene parcele.
– Dovozne ceste do gradbenih parcel se lahko izvedejo brez hodnikov za pešce ali z enostranskim oziroma dvostranskim hodnikom za pešce. Dovoljeno je odstopanje minimalne širine pločnika, vendar mora biti v skladu s predpisi.
– Dovoljeno je odstopanje od predvidenih tras gozdnih poteh in deponij posekanega lesa zaradi terenskih pogojev in bolj racionalnih rešitev.
– Oddaljenost pomožnih objektov za lastne potrebe in začasnih objektov od parcelne meje drugega lastnika, je lahko manjša od 1.50 m, ob soglasju lastnika sosednje parcele.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da so spremenjene in dopolnjene sestavine ureditvenega načrta (SDUN) pridobivalnega prostora rudnika Kanižarica- 1.faza, ki jih je izdelal Topos, d.o.o., decembru 2004. Spremembe in dopolnitve SDUN se nanašajo na manjše korekcije ureditve znotraj območja SDUN, ob stiku meje OLN in SDUN in sicer:
– korekcije mej gradbenih parcel ob meji območja OLN,
– izvedbo brežin ob gradbenih parcelah in prometnicah ob meji območja OLN,
– ureditev parkirišč ob meji OLN,
– prestavitev TP Kanižarica 3 ob glavno prečno povezovalno cesto znotraj SDUN.
36. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
37. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
38. člen
(vpogled v občinski lokacijski načrt)
OLN je na vpogled pri Občini Črnomelj in Upravni enoti Črnomelj.
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-79/2005
Črnomelj, dne 19. decembra 2006
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l.r.