Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2006 z dne 27. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2006 z dne 27. 7. 2006

Kazalo

3460. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, stran 8545.

Na podlagi 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi z drugim odstavkom 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja
v raziskave in razvoj
1. člen
S tem pravilnikom se določa način uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: davčne olajšave) v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 49. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), vrste vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, obrazec za uveljavljanje teh davčnih olajšav, metodologija za izpolnjevanje obrazca in način predložitve obrazca davčnemu organu.
2. člen
Davčni zavezanec oziroma davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) uveljavlja davčne olajšave na obrazcu, ki je Priloga 1 tega pravilnika in njegov sestavni del (v nadaljevanju: obrazec), na način, kot je določen s tem pravilnikom.
3. člen
Davčni zavezanec predloži davčnemu organu izpolnjen obrazec, katerega izpolni v skladu z metodologijo za izpolnjevanje obrazca, ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del.
Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav predloži davčni zavezanec kot prilogo k Davčnemu obračunu davka od dohodkov pravnih oseb hkrati s predložitvijo davčnega obračuna.
Zavezanec v davčnem obračunu lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska vlaganj v raziskave in razvoj, določenih v 5., 6. in 7. členu tega pravilnika in prikazanih v obrazcu v skladu s tem členom, vendar največ v višini davčne osnove.
4. člen
V obrazcu morajo biti prikazani posebej podatki o stroških vlaganj v notranje raziskovalne dejavnosti zavezanca, stroških vlaganj v notranje razvojne dejavnosti zavezanca, zneskih vlaganj v opremo, ki jo uporablja zavezanec pri notranji raziskovalni in razvojni dejavnosti ter stroških za nakup raziskovalno-razvojnih storitev.
Podatki iz prvega odstavka tega člena morajo biti prikazani ločeno po posameznih projektih/programih.
5. člen
Notranja raziskovalna dejavnost zavezanca pomeni izvirno in sistematično raziskovanje znotraj podjetja zavezanca, namenjeno pridobivanju novega znanja, ki je relevantno za razvoj inovacij v podjetju in vključuje iskanje različnih možnih širših in specifičnih novih rešitev pri materialih, napravah, proizvodih, procesih, sistemih in storitvah.
Notranja razvojna dejavnost zavezanca pomeni sistematično uporabo znanja, pridobljenega z raziskovanjem ali praktičnimi izkušnjami, za razvoj novih ali bistveno izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, sistemov ali storitev in vključuje primeroma:
a) razvoj konkretnih praktičnih rešitev za nove ali izboljšane materiale, naprave, proizvode, procese, sisteme ali storitve;
b) razvoj orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije;
c) konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe;
d) konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje.
Osnovno merilo za razlikovanje oziroma razmejitev raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu: RR) od sorodnih dejavnosti je prisotnost pomembnega elementa novosti in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, primeroma, ko rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju.
Natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca so prikazani v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
V znesek, ki predstavlja vlaganje v notranje raziskovalne in razvojne dejavnosti zavezanca, štejejo:
a) stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju v danem obdobju;
b) nakup raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
c) materialni stroški, povezani z raziskovalno-razvojno dejavnostjo (vključno s stroški podpornih storitev za to dejavnost);
d) stroški izobraževanja, izključno za potrebe raziskovalnih oziroma razvojnih projektov, ki se izvajajo v podjetju;
e) stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine, ki neposredno izhaja iz raziskovalnih in razvojnih dejavnosti zavezanca.
7. člen
Vlaganja v nakup raziskovalnih razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije vključujejo:
a) stroške pogodb z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci, ki delajo na raziskovalno-razvojnem projektu/programu;
b) stroške pogodb za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, sklenjenih z raziskovalno-razvojnimi organizacijami in drugimi osebami, ki so registrirane za opravljanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti.
Med vlaganja v nakup raziskovalno razvojnih storitev se ne šteje nakup licenc.
8. člen
Vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti iz 5. in 6. člena tega pravilnika ter vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev iz 7. člena tega pravilnika mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu podrobno in na način, da je možno naknadno preverjanje skladnosti s projektom oziroma razvojnim programom.
9. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 42-83/2006/16
Ljubljana, dne 14. julija 2006
EVA 2006-1611-0079
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za finance
                                                                     Priloga 2
 
 
    METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVLJANJE OLAJŠAV ZA VLAGANJA
V RAZISKAVE IN RAZVOJ
 
    Zavezanec izpolnjuje obrazec za uveljavljanje olajšav za vlaganja v
raziskave in razvoj za vsak projekt/program posebej. Zneski se v obrazec
vpisujejo v tolarjih brez stotinov.
    Stroški raziskovalcev (oseb, ki delajo pri raziskovalnih in/ali razvojnih
projektih) se izkazujejo za vsako osebo posebej na podlagi mesečnih ali
trimesečnih obračunov stroškov za navedene osebe.
    Nakupi raziskovalno-razvojne opreme, materialni stroški, stroški
izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine, se
vpisujejo po posameznih računih oziroma po prevzemnicah materiala, če se ne
nabavlja vsak material ločeno, temveč se ga prevzema iz skladišča materiala.
    Stroški po pogodbah z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci ter pogodbah,
sklenjenih z zasebnimi ali javnimi raziskovalnimi organizacijami se vpisujejo
za vsako pogodbo posebej.
                                                                     Priloga 3
 
 
    Razmejitve med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca
    Nekatere dejavnosti v podjetju zavezanca, kot so opremljanje z orodji,
razvoj proizvodnih procesov, konstruiranje, izdelava prototipa in podobno,
lahko vsebujejo precejšen element raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu:
RR), zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme
upoštevati kot RR.
    Praktična podlaga za presojo v težjih primerih:
    Praktična osnova za presojo v težjih primerih: Če je glavni cilj neke
dejavnosti nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem ta
dejavnost sodi v RR. Če pa proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in
so glavni cilj razvoj trga, brezhibno tekoča proizvodnja, boljši sistem
nadzora in podobno, potem to ni več RR.
    Posebni primeri
    Prototipi
    Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične
značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Razvoj, izdelava in preizkušanje
prototipov sodijo v RR. Ko pa je bilo preizkušanje enega ali več prototipov
zadovoljivo, je dosežena meja RR. Izdelava več kopij prototipa za trenutni
komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika
ne sodi v RR, čeprav jo opravlja raziskovalno osebje.
    Pilotski obrat
    Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR tako dolgo, dokler sta
glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov,
potrebnih za:
    a) ocenjevanje hipotez;
    b) pisanje novih formul za izdelek;
    c) določanje novih specifikacij končnega izdelka;
    d) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces;
    e) pripravo navodil ali priročnikov za uporabo.
    Če začne pilotski obrat potem, ko je eksperimentalna faza mimo, delovati
kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more šteti za RR, čeprav se še
vedno opisuje kot »pilotski obrat«.
    Poskusna proizvodnja
    Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se
začne začetna faza izdelovanja. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva
nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR, ker glavni cilj ni več
nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa.
    Odpravljanje napak
    Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda navadno prispeva k
manjšim spremembam opreme in procesov in ga takrat ne moremo vključiti v RR.
    »Povratni« RR
    Potem ko je bil nov izdelek ali proces predan proizvodnim enotam, bo treba
še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji
RR. Takšen »povratni« RR je treba uvrstiti v sklop RR.
    Industrijsko konstruiranje
    Velika večina konstrukcijskega dela na nekem proizvodnem področju je
povezana s proizvodnimi procesi in ne sodi v RR. Nekatere elemente
konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe,
namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih
značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in
procesov.
    Opremljanje z orodji in industrijski inženiring
    V večini primerov sta faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring
posameznega inovacijskega projekta del proizvodnega procesa. Če se proces
opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim
delom, kot so npr. razvoj novih proizvodnih strojev in orodij, spremembe v
proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in
standardov, potem se te dejavnosti štejejo za RR. (Primer: Vozilo ali
podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih
tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavin in podsklopov v
razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v
procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat potreben RR, se
ta »povratni« RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, šteje v RR).
    Administracija v RR in posredne podporne dejavnosti
    Vse opisane dejavnosti RR spremljajo in podpirajo številne druge
dejavnosti. Velja pravilo, da se za opis RR zajemajo podatki samo o tistem
osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi
RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR, vključno s
posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.
    Pojasnilo:
    Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljanje knjižničarskih ali računalniških
storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu.
Če pa se opravljajo tako za raziskovalno-razvojno kot za drugo delo, so to
posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in
referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k raziskovalno-razvojnim
projektom in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR, njihovi
nosilci pa se štejejo med raziskovalno-razvojno osebje. Tipična primera sta
vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in
tehnične vidike projekta, ali obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in
končno poročilo o projektu.
    Raziskovalno-razvojno osebje
    Sem sodijo:
    – raziskovalci,
    – strokovno osebje,
    – tehnično osebje,
    – vodilno osebje (menedžerji),
    – drugo osebje.
    Upoštevajo se vsi, ki so zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, v
stroške RR pa se štejejo tudi stroški osebja, ki zagotavlja podporne storitve,
povezane z raziskovalno razvojnim delom.

AAA Zlata odličnost