Priloga 1: Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj

                                                                     Priloga 2
 
 
    METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA UVELJAVLJANJE OLAJŠAV ZA VLAGANJA
V RAZISKAVE IN RAZVOJ
 
    Zavezanec izpolnjuje obrazec za uveljavljanje olajšav za vlaganja v
raziskave in razvoj za vsak projekt/program posebej. Zneski se v obrazec
vpisujejo v tolarjih brez stotinov.
    Stroški raziskovalcev (oseb, ki delajo pri raziskovalnih in/ali razvojnih
projektih) se izkazujejo za vsako osebo posebej na podlagi mesečnih ali
trimesečnih obračunov stroškov za navedene osebe.
    Nakupi raziskovalno-razvojne opreme, materialni stroški, stroški
izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine, se
vpisujejo po posameznih računih oziroma po prevzemnicah materiala, če se ne
nabavlja vsak material ločeno, temveč se ga prevzema iz skladišča materiala.
    Stroški po pogodbah z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalci ter pogodbah,
sklenjenih z zasebnimi ali javnimi raziskovalnimi organizacijami se vpisujejo
za vsako pogodbo posebej.

                                                                     Priloga 3
 
 
    Razmejitve med RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca
    Nekatere dejavnosti v podjetju zavezanca, kot so opremljanje z orodji,
razvoj proizvodnih procesov, konstruiranje, izdelava prototipa in podobno,
lahko vsebujejo precejšen element raziskav in razvoja (v nadaljnjem besedilu:
RR), zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme
upoštevati kot RR.
    Praktična podlaga za presojo v težjih primerih:
    Praktična osnova za presojo v težjih primerih: Če je glavni cilj neke
dejavnosti nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem ta
dejavnost sodi v RR. Če pa proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in
so glavni cilj razvoj trga, brezhibno tekoča proizvodnja, boljši sistem
nadzora in podobno, potem to ni več RR.
    Posebni primeri
    Prototipi
    Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične
značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Razvoj, izdelava in preizkušanje
prototipov sodijo v RR. Ko pa je bilo preizkušanje enega ali več prototipov
zadovoljivo, je dosežena meja RR. Izdelava več kopij prototipa za trenutni
komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika
ne sodi v RR, čeprav jo opravlja raziskovalno osebje.
    Pilotski obrat
    Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR tako dolgo, dokler sta
glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov,
potrebnih za:
    a) ocenjevanje hipotez;
    b) pisanje novih formul za izdelek;
    c) določanje novih specifikacij končnega izdelka;
    d) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces;
    e) pripravo navodil ali priročnikov za uporabo.
    Če začne pilotski obrat potem, ko je eksperimentalna faza mimo, delovati
kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more šteti za RR, čeprav se še
vedno opisuje kot »pilotski obrat«.
    Poskusna proizvodnja
    Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se
začne začetna faza izdelovanja. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva
nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR, ker glavni cilj ni več
nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa.
    Odpravljanje napak
    Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda navadno prispeva k
manjšim spremembam opreme in procesov in ga takrat ne moremo vključiti v RR.
    »Povratni« RR
    Potem ko je bil nov izdelek ali proces predan proizvodnim enotam, bo treba
še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji
RR. Takšen »povratni« RR je treba uvrstiti v sklop RR.
    Industrijsko konstruiranje
    Velika večina konstrukcijskega dela na nekem proizvodnem področju je
povezana s proizvodnimi procesi in ne sodi v RR. Nekatere elemente
konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe,
namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih
značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in
procesov.
    Opremljanje z orodji in industrijski inženiring
    V večini primerov sta faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring
posameznega inovacijskega projekta del proizvodnega procesa. Če se proces
opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim
delom, kot so npr. razvoj novih proizvodnih strojev in orodij, spremembe v
proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in
standardov, potem se te dejavnosti štejejo za RR. (Primer: Vozilo ali
podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih
tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavin in podsklopov v
razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v
procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat potreben RR, se
ta »povratni« RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, šteje v RR).
    Administracija v RR in posredne podporne dejavnosti
    Vse opisane dejavnosti RR spremljajo in podpirajo številne druge
dejavnosti. Velja pravilo, da se za opis RR zajemajo podatki samo o tistem
osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi
RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR, vključno s
posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški.
    Pojasnilo:
    Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljanje knjižničarskih ali računalniških
storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno raziskovalno-razvojnemu delu.
Če pa se opravljajo tako za raziskovalno-razvojno kot za drugo delo, so to
posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in
referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k raziskovalno-razvojnim
projektom in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR, njihovi
nosilci pa se štejejo med raziskovalno-razvojno osebje. Tipična primera sta
vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in
tehnične vidike projekta, ali obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in
končno poročilo o projektu.
    Raziskovalno-razvojno osebje
    Sem sodijo:
    – raziskovalci,
    – strokovno osebje,
    – tehnično osebje,
    – vodilno osebje (menedžerji),
    – drugo osebje.
    Upoštevajo se vsi, ki so zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, v
stroške RR pa se štejejo tudi stroški osebja, ki zagotavlja podporne storitve,
povezane z raziskovalno razvojnim delom.