Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2006 z dne 11. 4. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2006 z dne 11. 4. 2006

Kazalo

1616. Odlok o lokacijskem načrtu za odlagališče nenevarnih odpadkov koroške regije, stran 4044.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02 in 8 – popr./2003) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 15/99, 51/01 in 100/03) je Občinski svet Občine Prevalje na 26. redni seji dne 14. 3. 2006 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za odlagališče nenevarnih odpadkov koroške regije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Prevalje za obdobje 1986–2000, dopolnjen v letu 1998 in 2004 (Uradni list Republike Slovenije, št. 83/01, 64/04), sprejme lokacijski načrt za odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: lokacijski načrt) ki ga je izdelal URBIS d. o. o., Svetozarevska ul. 6 Maribor, pod številko naloge 060-LN/2004.
2. člen
(vsebina lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt (v nadaljnjem LN) določa:
– mejo oziroma obseg ureditvenega območja,
– funkcijo območja s pogoji za oblikovanje posegov v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– dinamiko izvajanja posegov,
– obveznosti investitorja in izvajalcev,
– tolerance ter
– nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Lokacijski načrt obsega besedilo in kartografski del:
1 Načrt namenske rabe prostora
1.1 Prikaz območja LN na izseku iz prostorskega plana občine, merilo 1: 5.000
1.2 Namenska raba prostora in členitev na funkcionalne enote, merilo 1: 5.000
2 Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije, merilo 1: 1.000
3 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
3.1 Pregledna situacija, merilo 1: 5.000
3.2 Ureditvena situacija po fazah izgradnje (List 1 – 4), merilo 1: 1.000
3.3.1 Pregledna karta komunalnih naprav – prikaz navezave na obstoječe omrežje, merilo 1: 5.000
3.3.2 Zbirnik komunalnih vodov, merilo 1: 1.000
3.4 Značilni prerezi (List 1 – 3), merilo 1: 500
(3) Lokacijski načrt je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v uradnih prostorih Občine Prevalje.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(ureditveno območje)
(1) Ureditveno območje LN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani posegi, v skupni površini 7,7 ha: 336, 338, 339, 340, 346, 347, 348, 349, 350, 352, 371/1, 371/2, 372, 374 in 542/1, vse k.o. Dolga Brda.
a) v prvi (I.) fazi se izvede poseg na naslednje parcele oziroma dele parcel:
336, 352, 371/1, 371/2, 374 in 542/1, vse k.o. Dolga Brda.
b) v drugi (II.) fazi se:
– odlagalna polja na parcelah oziroma delih parcel št. 352, 371/1, 371/2 in 372 rekultivirajo,
– odlagalna polja za II. fazo pa se izvedejo na naslednjih parcelah oziroma delih parcel: 338, 339, 340, 346, 347, 348 in 372, vse k.o. Dolga Brda
c) v tretji (III.) fazi se:
– odlagalna polja na parcelah oziroma delih parcel št. 336, 338, 339, 346, 347, 348 in 372 rekultivirajo,
– odlagalna polja za III. fazo pa se izvedejo na naslednjih parcelah oziroma delih parcel: 347, 348, 349, 350 in 352, vse k.o. Dolga Brda
(2) Ureditveno območje LN obsega tudi parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo lokacijskega načrta, po izvedbi tega pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje prestavitve, novogradnje oziroma rekonstrukcije infrastrukture).
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Določila ureditvenega načrta postavljajo pogoje urejanja za:
– ureditev internih transportnih cest,
– ureditev platoja z infrastrukturnimi objekti.
– ureditev površin za odlaganje ostanka odpadkov,
– ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje negativnih vplivov na okolje,
– izgradnjo drugih infrastrukturnih naprav in objektov na območju ureditvenega načrta in
– sanacijo celotnega območja.
(2) Rekonstrukcija dostopne ceste od odcepa z regionalno cesto v dolžini pribl. 3,6 km ni predmet LN, se pa načrtuje sočasno.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
5. člen
(namembnost površin in razporeditev dejavnosti)
Območje LN je namenjeno izključno sprejemu in odlaganju ostankov odpadkov po mehansko biološki predelavi in po sortiranju in obsega:
a) območje sprejema odpadkov s tehtanjem, vizualnim pregledom in kontrolo sprejemnih listin pripeljanih odpadkov ob vstopu v območje. Ob vhodu je elektronska mostna tehtnica, upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt ter parkirišča za osebna vozila upravljalca odlagališča;
b) asfaltni plato z začasnim odprtim skladiščem za kontejnerje, garažo za delovne stroje, bazenom za izcedne in odpadne vode, prostorom za čistilno napravo, baklo za sežig plinov, ploščadjo za pranje koles transportnih vozil, kanalizacijo odpadnih meteornih vod z objekti ter priključki na strojne instalacije;
c) območje odlaganja odpadkov z ureditvijo potrebnih dostopnih poti in komunalne infrastrukture.
Sočasno z izgradnjo deponijskega telesa je načrtovana odvodnja čistih zalednih vod. Skladno z zakonodajo je načrtovano sprotno in končno prekrivanje odpadkov.
6. člen
(območje infrastrukturnega platoja)
(1) Območje platoja z infrastrukturnimi objekti bo ograjeno z ograjo iz žičnega pletiva višine 2,0 m.
(2) Vhod na območje odlagališča bo mogoč z avtomatiziranim odpiranjem drsnih vrat na interni cesti.
(3) Na platoju bodo:
– vhodna dvižna rampa,
– elektronska mostna tehtnica,
– upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt (9,0 x 10,40 m), (pisarne, sanitarije, garderobe, laboratorij),
– parkirna mesta za osebna vozila (5 PM),
– začasno odprto skladišče za kontejnerje (površina 1000 m2),
– garaža za delovne stroje (7,0 m x 12,0 m),
– bazen za izcedne in odpadne vode (387 m3),
– rezervacija prostora za čistilno napravo,
– rezervacija platoja za baklo za sežig plinov (6,0 x 10,0 m),
– pralna ploščad za pranje koles transportnih vozil (3,0 m x 12,0 m),
– kanalizacija odpadnih meteornih vod z objekti,
– priključki na strojne instalacije.
7. člen
(območje odlaganja odpadkov)
(1) Območje odlaganja odpadkov je razdeljeno na tri faze.
Pred začetkom odlaganja se izvedejo:
– ureditve dostopne ceste in internih transportnih cest;
– ureditve območja sprejema odpadkov;
– zajem in kontrolirana odvodnja izvirskih vod ter čistih zalednih vod izven območja tesnjenega dna v zajezbo za požarne vode ali naravni odvodnik;
– ureditve dna deponije s talnim tesnilnim slojem po predpisih o odlaganju odpadkov in sprotnim tesnenjem brežin;
– ureditve sistema za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod v bazen za izcedne vode na infrastrukturnem platoju;
– ureditve sistema za odplinjevanje z vertikalnimi plinjaki v rastru 40 x 40 m, ki se ob zaključku vsake etaže povežejo in priključijo na zbirni cevovod z odsesavanjem za sežig na bakli;
– varovalna zasaditev na vzhodni strani območja.
(2) Zaključene površine se sprotno prekrivajo takoj po zaključku odlaganja s predpisanimi prekrivnimi sloji.
Končna rekultivacija se izvede z zasaditvijo avtohtone vegetacije.
Zemeljska prekrivka se površinsko oblikuje tako, da omogoča tehnično izvedbo odvodnje padavinskih vod, zasaditev in vzdrževanje zasaditve ter nadzor nad zaključki plinjakov.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
8. člen
(prometna ureditev)
(1) Notranje ceste v ureditvenem območju deponije so namenjene zagotovitvi ustreznega dostopa do posameznih objektov v območju deponije in se dimenzionirajo na promet s težkimi tovornimi vozili:
– cesta do platoja, ki poteka od javne ceste na severni strani ureditvenega območja do vstopa je širine 4,0 m + 2 x 0,5 m + 0,5 m mulde, v asfaltni izvedbi z nosilnim in obrabnim asfaltnim slojem. Padavinske vode se odvajajo s sistemom vodotesnih linijskih požiralnikov v iztočni peskolov pred navezavo na sistem zaprtih kanalizacijskih cevi;
– cesta do dna poteka od platoja do dna deponijskih polj v posameznih etapah oziroma konstrukcijskega nasipa, kjer je glavni manipulacijski plato. Je širine 4,0 m + 2 x 0,5 m bankine + 0,5 m mulde. Padavinske vode s ceste se odvajajo s sistemom točkovnih požiralnikov in vodotesnih cevi. Iztok padavinske vode iz kanalizacije je predviden v površinski odvodnik na zahodnem robu odlagališča;
– cesta ob platoju se priključi na cesto do platoja, vodi preko tehtnice vzdolž infrastrukturnega platoja in se na koncu platoja vključi na 1. fazo ceste do dna. Padavinske vode s ceste in platoja se odvajajo s sistemom vodotesnih točkovnih požiralnikov in kanalizacijskih cevi, ki se preko razbremenilnika priključijo na usedalnik in lovilec mineralnih olj ter na objekt za odvzem vzorcev vode. Odtok iz razbremenilnika in lovilca olj je predviden v zbirni jašek, kamor se bodo tudi kasneje priključile izcedne vode iz čistilne naprave za izcedne vode;
– transportna cesta za delovne stroje vodi od garaže za kompaktor do dna I. in II. etape deponijskega polja bo izvedena v makadamu, širine 6,0 m z dvema bankinama po 0,5 m, smerno in višinsko s padci prilagojena zmogljivosti mehanizacije.
(2) Ob poslovnem in sanitarno garderobnem objektu je pet (5) parkirnih mest za osebna vozila.
(3) Za pranje koles transportnih vozil se izvede pralna ploščad velikosti 10,0 m x 4,0 m.
Pralne vode se vodijo preko lovilca olj in peskolova v kanalizacijo odpadnih meteornih vod.
9. člen
(zajem izcednih vod)
(1) Zajem in odvajanje izcedne vode se gradi sočasno z izgradnjo posameznih faz odlagalnih polj. Izvede se s sistemom cevnih drenaž po dnu odlagalnih polj, ki omogočajo gravitacijski odtok izcednih vod iz telesa odlagališča, do centralnega revizijsko črpalnega jaška, od koder se prečrpavajo v bazen za izcedne vode na sprejemnem platoju.
(2) Cevni sistem po dnu odlagalnih polj se zasuje s plastjo okroglozrnatega filtrnega materiala zahtevane mineralne sestave po prilogi 7 Pravilnika o odlaganju odpadkov. Drenažni sloj se zaradi relativno velikega vzdolžnega sklona dna zaščiti pred zdrsi in površinsko zaščiti s položitvijo ločilne plasti geotekstila.
(3) Volumen zadrževalnega bazena se dimenzionira na značilnosti meteoroloških razmer makrolokacije ter načrtovane etapnosti izgradnje.
Armiranobetonski bazen iz vodotesnega betona MB 30 sestavljata dve enoti:
– manjša je tlorisne velikosti 6,5 m x 6,2 m in
– večja 8,6 m x 16,6 m.
a) Iz zadrževalnega bazena se izcedne vode v I. fazi odvažajo na čistilno napravo v Slovenj Gradec, kjer se bodo očistile skupaj z ostalimi komunalnimi vodami.
b) Kasneje se bo na osnovi ugotovljenih obremenitev ob bazenu načrtovala samostojna čistilna naprava, ki mora zagotavljati čiščenje do zahtevane stopnje za izpust v vodotok. Za odvajanje tehnološke in odpadne odpadne vode v vode je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 41-1694/2004).
10. člen
(odvodnja meteornih vod)
(1) Začasna in končna odvodnja čistih vod se izvede z obodnimi jarki in kanaletami na stičiščih brežin in vsake berme.
(2) V končni fazi se čiste zaledne padavinske vode zajemajo z obodnimi jarki na obrobju območja deponije, v vmesnih fazah pa se zajemajo s kanaletami vzdolž posameznih berm.
(3) V prvi in drugi etapi se odvajajo v zajezbo za požarne vode, v tretji etapi pa v odvodnik pod peto vznožnega platoja odlagališča.
(4) Po vsakokratni izvedbi tesnilnih slojev iz spodnje berme na višjo, se v kanaleto, ki je fazno služila odvodnji čistih vod, položi drenažna cev kot dodatna drenaža za izcedne vode, ki se vodijo v zbirni kanal in dalje v centralni črpalni jašek.
(5) Padavinske vode iz utrjenih površin območja odlagališča se odvajajo preko odprtih in zaprtih kanalizacijskih sistemov.
(6) Onesnažene vode zgornjega dela odlagališča (cesta do platoja in manipulativne površine z objekti na infrastrukturnem platoju) se preko razbremenilnika in usedalnika vodijo v lovilec mineralnih olj.
(7) Pralna ploščad ima ločen zajem odpadnih vod, ki se vodijo v kanalizacijo ter se preko peskolova in lovilca olj očistijo pred izpustom v vodotok.
(8) Manj onesnažene vode z vzdrževalnih cest spodnjih delov odlagališča pa se preko požiralnikov s peskolovi odvajajo neposredno v površinski odvodnik.
11. člen
(zajem deponijskega plina)
(1) Zaradi odlaganja že biološko obdelanih ostankov odpadkov se pričakuje zelo majhna produkcija plinov.
(2) Za zajem je načrtovana izgradnja vertikalnih tipskih plinjakov v rastru od 40 m do 50 m.
Sistem plinjakov se horizontalno poveže po fazah izgradnje in priključi na baklo. V primeru zadostne produkcije plina je potrebno načrtovati tudi njegovo energetsko izrabo.
12. člen
(zajem vode)
(1) Čiste zaledne padavinske vode in izvirne vode se zajemajo z obodnimi jarki na obrobju območja za potrebe zagotovitve požarne vode.
(2) Za neposredno rabo vode si je po Zakonu o vodah (ZV-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 67-3237/2002) potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Obstoječi srednje- in nizko-napetostni nadzemni vodi v ureditvenem območju se prestavijo oziroma nadomeste z novimi podzemnimi kabli.
(2) Za napajanje z električno energijo se zgradi:
– nova transformatorska postaja 20/0,4 kV;
– napajalni kablovod 20 kV od obstoječega daljnovoda 20 kV Poljana D-4 do nove transformatorske postaje;
– nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do obstoječih objektov ter do predvidenih objektov odlagališča.
(3) TP, napajalni kablovod in vključitev obstoječega NN omrežja v TP se ne načrtuje s tem lokacijskim načrtom, se pa načrtuje sočasno.
14. člen
(vodooskrba)
(1) Sanitarna voda za upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt se zagotovi z dovozom s cisterno in polnjenjem podzemnega rezervoarja tudi s strešnimi vodami.
(2) Požarna voda se zagotovi v bazenih požarne vode z zajezitvijo izvirskih vod območja na vznožju I. in II. faze, nato pa na vznožju III. faze.
15. člen
(telekomunikacije)
Priključek na obstoječe TK omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljavca.
16. člen
(ogrevanje objektov)
Upravno poslovni in sanitarno garderobni objekt se ogrevata na elektriko.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO
IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
17. člen
(zasnova krajinske ureditve)
(1) Pri načrtovanju se ohranja oziroma oblikuje vizualna bariera proti poseljenim območjem.
(2) Novonastale brežine se sanirajo, da se ne rušijo oziroma da ne bo erozije, in ustrezno zasadijo.
a) V prvi fazi se po obodu na vzhodni strani območja zasadi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija, zasnovana kot naraven gozdni rob.
b) Končna sanacija območja odlagališča vključuje oblikovanje zaobljene reliefne oblike s speljavo v raščeni teren, zatravitev brežine in zasaditev z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo, da se ustvarijo zametki za razvoj gozdne vegetacije.
(3) Ureditev internih zelenih površin je predvsem v funkciji okrasne zasaditve in členitve prostora z zasaditvijo dreves, lahko tudi grmovnic in pokrovnic v sklenjenih prehodih različnih vrst.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se mora izdelani načrt krajinske arhitekture z načrtom zasaditve, ki natančneje opredeli izbor rastlinskih vrst in njihovo število ter način zasaditve.
18. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Lega in gabariti objektov so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Oblikovanje objektov je podrejeno funkciji in tehnologiji, dopustna je postavitev tipskih objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
19. člen
(obstoječi objekti)
Za izvajanje LN je potrebno obstoječe objekte v 300- in 600-metrskem pasu okrog zunanje meje telesa odlagališča urediti v skladu s predpisi o odlaganju odpadkov.
20. člen
(varstvo tal)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni.
(2) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. V sklopu projektne dokumentacije je potrebno predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Pri izkopih je potrebno vrhnji humusni sloj ustrezno odstraniti in deponirati za uporabo pri rekultivaciji odlagališča. Viški materiala, ki nastanejo pri izkopu, se odstranjujejo v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(4) Vse nastale odpadke pa je potrebno spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. Morebitnih nevarnih odpadkov ni dovoljeno mešati z ostalimi odpadki.
(5) Za varovanje tal in talnih ter površinskih vod pred onesnaženjem se zagotovi visoka stopnja neprepustnosti deponijskega dna in ukrepi za odvajanje izcednih in onesnaženih meteornih vod.
21. člen
(varstvo vode pred onesnaženji)
(1) Med izvajanjem gradbenih del niso dovoljeni posegi v strugo potoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine.
Prav tako se preprečijo izlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo.
(2) V struge vodotokov se lahko spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom in navodilom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju voda v vode.
(3) V času obratovanja se tako ločeno zbirajo:
– čiste padavinske vode, ki se po sistemu kanalet in odprtih jarkih vodijo v površinski odvodnik;
– odpadne padavinske vode iz utrjenih površin odlagališča, z infrastrukturnega platoja in internih cest se zbirajo v odprtih in zaprtih kanalizacijskih sistemih z iztokom preko razbremenilnega objekta in usedalnika do lovilca olj, kjer se odstranijo ogljikovodiki. Tako prečiščena voda se odvaja v površinski odvodnik;
– sanitarne odpadne vode se zbirajo v nepretočni greznici in se skupaj z izcednimi vodami v začetni fazi odvažajo na čiščenje na čistilno napravo;
– V nadaljnji fazi je predvideno čiščenje izcednih voda na lastni čistilni napravi.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje je potrebno preprečiti nekontrolirani raznos gradbenega materiala, prašenje z odkritih delov gradbišča, prometnih in manipulativnih površin ter odlagališč materiala, upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Dostopna cesta iz regionalne ceste do odlagališča se mora urediti in asfaltirati pred pričetkom gradnje odlagališča.
(3) Za zmanjšanje emisij iz odlagališča je že v prvi fazi izgradnje potrebna zasaditev pasu vegetacije na vzhodnem robu območja, sprotna izgradnja ter ustrezno vzdrževanje sistema razplinjevanja ter sprotno zaključevanje površin telesa odlagališča.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V času gradnje in obratovanja je potrebno zagotoviti vse ukrepe, da izven območja ravni hrupa ne bodo presegale zakonskih vrednosti za III. območje varstva pred hrupom (uporaba delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa, gradnja le v dnevnem času ipd.).
(2) Izbira opreme v objektih mora zagotavljati ravni hrupa, ki ne presegajo mejnih vrednosti. Stene, strehe in okna objektov morajo imeti ustrezno zvočno izolativnost.
24. člen
(varstvo biosfere)
(1) Vegetacijski pokrov se lahko odstrani samo v obsegu, ki je potreben za izvedbo posamezne faze odlaganja, po možnosti izven gnezditvene sezone ptic (od sredine avgusta do sredine marca).
a) Na robovih odlagališča se ohrani pas naravne vegetacije oziroma v prvi fazi vzpostavi zaščitni pas vegetacije.
b) V času gradnje ni dovoljeno odlaganje gradbenega in drugih materialov na naravovarstveno vrednejše habitate ter uničevanje vegetacije izven območja posega.
c) V neposredni okolici deponije se ohrani komplekse visokih dreves (predvsem smrek), ki omogočajo gnezdenje ujedam in sovam.
(2) Sanacija in rekultivacija odlagališča se izvaja postopoma v skladu z zaključevanjem posameznih faz odlaganja odpadkov.
25. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato posebni ukrepi varstva niso potrebni.
26. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju ni zavarovane in varovane kulturne dediščine, zato posebni ukrepi varstva kulturne dediščine niso potrebni.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Na območju deponije se zagotovijo vsi potrebni ukrepi za varstvo pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo, s katerim bodo zagotovljeni: pogoji za varen umik ljudi in premoženja, ustrezni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna voda se zagotovi v bazenih požarne vode z zajezitvijo izvirskih vod območja na vznožju I. in II. faze, nato pa na vznožju III. faze.
Bazena se opremita s tlačnima črpalkama in požarnimi cevovodi s hidrantno mrežo, ki se gradi skladno s fazno izgradnjo odlagalnih polj.
28. člen
(ukrepi za preprečitev ekološke nesreče)
Ekološka nesreča na območju odlagališča se prepreči z naslednjimi ukrepi:
– redna kontrola delovanja črpalk in redna vzdrževalna dela v črpališču izcednih voda;
– redna kontrola delovanja odplinjakov; če se ugotovi nedelovanje in se ne pozna vzrok oziroma se ne da odpraviti motnje, se naj v neposredni bližini izvede nadomestni odplinjak in se poveže v mrežo;
– ograditev odlagališča z zaščitno mrežo višine 2–3 m, ki preprečuje raznos večjih ter delno prašnih delcev;
– spremljanje stanje kakovosti vode v potoku in ob izrazito povečani onesnaženosti, ki bi bila tipična za iztok izcedne vode, je potrebno preveriti, če je prišlo do poškodbe cevovoda za izcedne vode.
VII. ETAPNOST IZVEDBE
29. člen
(etape)
Zaradi primerne porazdelitve investicijskih stroškov, racionalizacije nastanka količin izcednih vod, možnosti ureditve internih transportnih poti in možnosti postopnega zapiranja dokončno zaključenih površin telesa odlagališča je predvidena naslednja etapnost izgradnje, ki je prilagojena morfologiji terena:
A) Prva (I.) faza obsega območje sprejema odpadkov in prvo odlagalno polje oziroma naslednje objekte in naprave:
– dostopna cesta do vhoda na območje deponije z rampo;
– sprejemni objekt in elektronska osna tehtnica;
– poslovni in sanitarno garderobni objekt;
– začasno skladišče kontejnerjev za odpadke;
– garaža za delovne stroje;
– transportna cesta;
– deponijsko polje v vzhodnem kraku doline s 140.000 m3 neto volumenskega prostora, z vso potrebno funkcionalno infrastrukturo (sistem za zajem, zadrževanje in prečrpavanje izcednih vod, ureditev vmesnega sistema za odvod čistih vod; nastavitev sistema za odplinjevanje, interne transportne poti).
Pred začetkom izvajanja tesnenja podlage je potrebno izvesti zajem izvirnih vod. Tesnjenje dna in brežin se izvaja v podfazah v vertikalni smeri med posameznimi bermami. Na notranji robni pas posamezne berme se vpenjajo tesnilni sloji, na zunanjih robovih berm pa odvodni jarki, ki do zasutja etaže pod njimi služijo odvodnji zalednih čistih vod. Berme služijo tudi dostopu z intervencijskimi vozili.
B) Druga (II.) faza izgradnje obsega:
– drugo odlagalno polje volumna 70.000 m3 oziroma do priključka na prvo etapo 130.000 m3 s pripadajočo funkcionalno infrastrukturo;
– prekritje in rekultivacijo prvega polja.
C) Tretja (III.) faza izgradnje obsega:
– tretje odlagalno polje volumna 340.000m3 s pripadajočo funkcionalno infrastrukturo;
– prekritje in rekultivacija drugega polja.
Č) Četrta (IV.) faza obsega zapiranje odlagališča in spremljanje stanja po zaprtju odlagališča:
– prekritje in rekultivacija tretjega polja;
– po zaključku odlaganja na vseh odlagalnih poljih je potrebno odlagališče zapreti v skladu s takrat veljavno zakonodajo, vršiti nadzor nad vplivi na okolje dokler se na rezultatih meritev zaznavajo vplivi in vzdrževati objekte in naprave, ki so potrebne za umirjanje aktivnosti deponije.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA
IN IZVAJALCEV
30. člen
(splošne obveznosti)
(1) Investitor je dolžan za vse posege na območju LN zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo.
Pred pričetkom in med gradnjo je dolžan:
– reševati uporabo oziroma odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– s primerno organizirano gradnjo zmanjšati negativne vplive na okolje na sprejemljivo raven;
– gradbišče omejiti na širino posega in zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja objektov in ureditev.
(2) Investitor je dolžan zagotoviti ustrezno tehnično dokumentacijo in izvedbo dostopne ceste, TP, napajalnega kablovoda in vključitev obstoječega NN omrežja v TP.
31. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v skladu s predpisi ter usmeritvami Poročila o vplivih na okolje (IEI d.o.o. Maribor, št. proj. 6D-S90.63, november 2004 in dopolnitve v letu 2005).
a) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke izvedenih meritev ničelnega stanja.
b) V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja.
c) Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnuje tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov.
č) Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(2) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe in ureditve;
– drugi ustrezni ukrepi.
IX. TOLERANCE
32. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji LN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz tehničnega, okoljevarstvenega ali funkcionalnega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
X. PREHODNE DOLOČBE
33. člen
(namenska raba prostora)
(1) Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(2) LN je izdelan na podlagi idejnega projekta »Koroški center za ravnanje z odpadki – regijsko odlagališče Zmes, Drava VGP Ptuj d.d., št. projekta 81/03-ID, Maribor, marec 2004«.
(3) Za objekte in ureditve, za katere tehnologija še ni povsem določena in zato v tem LN ni podrobnejših določil za izvedbo posega v prostor, se le-te določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in se ob tem pridobijo ustrezna soglasja.
XI. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(razveljavitve prostorskih aktov)
S tem odlokom se za območja LN razveljavi naslednji izvedbeni prostorski akt:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje-Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990 in območja Stražišče-Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/1986 in 9/1993, Uradni list Republike Slovenije, št. 24/03).
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0002/2004-10
Prevalje, dne 14. marca 2006
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l.r.