Št. U-I-343/05-6
Datum: 9. 2. 2006

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Emona Obala trgovski sistem, d.d., Koper, ki jo zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji, o.p., d.n.o., Ljubljana, na seji dne 9. februarja 2006

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega do petega odstavka 17. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93, 96/02, 22/04, 69/04 – ur. p.b. in 7/06) in 7. člena Zakona o spremembah Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 7/06) se sprejme.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. do 6. člena Zakona o spremembah Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 7/06) se zavrne.
3. Izvrševanje prve alineje drugega odstavka 17. člena Zakona o trgovini se do končne odločitve zadrži v delu, ki se glasi: "ki so lahko odprte največ do deset nedelj v letu".
4. Zadržanje začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Državnemu zboru.

1. Pobudnica je s pobudo prvotno izpodbijala drugi do peti odstavek 17. člena Zakona o trgovini (v nadaljevanju ZT), 1. do 4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 22/04 – v nadaljevanju ZT-B) in 1. do 7. člen Zakona o spremembah Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 7/06 – v nadaljevanju ZT-C). Z dopolnitvijo pobude je svoj zahtevek spremenila tako, da določb 1. do 4. člena ZT-B ne izpodbija več.
2. Pobudnica meni, da je Državni zbor izpodbijano novelo ZT-C, s katero je poskušal odpraviti pravno praznino, ki je nastala z razveljavitvijo sedmega odstavka 17. člena ZT, sprejel prepozno, zato trgovci nimajo dovolj časa, da se prilagodijo novim pogojem. Po njenem mnenju pa je tudi nejasno, kakšni so ti pogoji. Navaja, da je z novelo ZT-C določenih več dodatnih izjem od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi. Te izjeme so po njenem mnenju določene arbitrarno in zaradi nejasnosti povzročajo zmedo. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju z načeli pravne in socialne države iz 2. člena, z načelom legalitete iz 120. člena in s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena, s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena, s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena v zvezi s 67. členom, s pravico do svobode dela iz 49. člena in s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
3. Pobudnica je že s prvotno pobudo predlagala začasno zadržanje izpodbijanih določb. Z dopolnitvijo pobude predlaga začasno zadržanje drugega do petega odstavka 17. člena ZT oziroma predlaga zadržanje teh določb 17. člena ZT, kolikor se prepoved določitve obratovalnega časa ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, nanaša na t. i. priročne prodajalne, to je prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli, ki so odprte 24 ur na dan, vse dni v letu. Predlog za zadržanje utemeljuje z nastankom težko popravljivih škodljivih posledic, ki naj bi se odražale v upadu prihodkov, v visokih stroških, v nerentabilnosti in posledično v ukinitvi dejavnosti. Zatrjuje, da je celotna uspešnost njene investicije odvisna od 24-urnega obratovalnega časa vse dni v letu, torej tudi ob nedeljah in praznikih. V dopolnitvi pobude predlog za začasno zadržanje dodatno utemeljuje z zmedo, ki je nastala zaradi nejasnosti določb, ki urejajo posamezne izjeme. Zatrjuje, da se škodljive posledice povečujejo, ker zaradi zmede ne more sprejeti dokončne odločitve, kaj storiti s svojo mrežo trgovin. Zadržanje utemeljuje s tem, da z odprtjem trgovine, za katero ni jasno, ali sodi med izjeme, tvega kaznovanje s strani tržnega inšpektorja. Navaja, da pritožba zoper odločbo tržnega inšpektorja ne zadrži izvršitve, do pravnomočne rešitve spora pa lahko preteče več let. Samo zadržanje izvrševanja ZT po mnenju pobudnice nima škodljivih posledic, kar naj bi se v praksi izkazalo že v času prejšnjega zadržanja ZT.

4. Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega do petega odstavka 17. člena ZT in 7. člena ZT-C sprejelo (prva točka izreka). V nadaljevanju bo ocenilo skladnost izpodbijanih določb z Ustavo.
5. Pobudnica izpodbija tudi določbo 1. člena ZT-C. Ker so se s 1. členom ZT-C spremenile določbe drugega do petega odstavka 17. člena ZT, ki jih pobudnica tudi izpodbija, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica s tem prav tako izpodbija le določbe drugega do petega odstavka 17. člena ZT.
6. Pobudnica izpodbija tudi določbe 2. do 6. člena ZT-C, vendar ne obrazloži, zakaj naj bi bile te določbe v neskladju z Ustavo. Zato pobude v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti in jo je Ustavno sodišče zavrnilo kot očitno neutemeljeno (druga točka izreka).

7. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Posledice, kot jih navaja pobudnica, in ki bi ji z izvrševanjem drugega do petega odstavka 17. člena ZT lahko nastale, bi bile v primeru, če bi se izkazalo, da je ZT v neskladju z Ustavo, težko popravljive. Ustavno sodišče je zato zadržalo prvo alinejo drugega odstavka 17. člena ZT v delu, ki omejuje odprtost prodajaln z nujnimi življenjskimi potrebščinami na do deset nedelj v letu (tretja točka izreka). Ustavno sodišče se je odločilo za zadržanje ZT v navedenem obsegu tudi zato, ker bi zadržanje drugega do petega odstavka 17. člena ZT zgolj za t. i. priročne prodajalne povzročilo neenakost med trgovci, ki imajo prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli. Takšno zadržanje pomeni, da lahko trgovci, ki imajo prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli, v času do končne odločitve določijo obratovalni čas teh trgovin tudi ob nedeljah in ob z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi, ne glede na omejitev iz zadržane določbe. V skladu z navedenim obsegom zadržanja je treba v času njegovega učinkovanja razlagati tudi ostale določbe ZT.
8. Ker je pobudnica že z zadržanjem v navedenem obsegu dosegla, da bo do končne odločitve Ustavnega sodišča lahko imela odprte prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami, zadržanje drugih izpodbijanih določb ni bilo potrebno.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega in tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Prvo in drugo točko izreka sklepa je sprejelo soglasno. Tretjo in četrto točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasovala sodnica Modrijan.