Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2006 z dne 17. 2. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2006 z dne 17. 2. 2006

Kazalo

636. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, stran 1529.

Na podlagi petega odstavka 46. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odl. US, 87/01 – ZMatD, 52/02 – ZDU-1 in 41/04 –ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
1. člen
V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02 in 17/02 – popravek) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»S to uredbo se določa v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, str. 13) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/105/ES z dne 16. decembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 345 z dne 31. 12. 2003, str. 97) obveznost upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče ter opravijo druge obveznosti v zvezi z načrti.«.
2. člen
V 3. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z organizacijo iz prejšnjega odstavka je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, ki mora v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05) izdelati načrt zaščite in reševanja.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek se nadomesti z novim petim in šestim odstavkom, ki se glasita:
»Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.
Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije ali župan, izdelajo le posamezne dele načrta zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči.«.
3. člen
V 6. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:
– imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic (priloga 1, tabela 1 in tabela 2, stolpec 3);
– v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;
– upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja za določene vrste nesreč izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih izbirnih ali obveznih javnih služb. Župan lahko odloči, da druge organizacije v skladu z občinskimi načrti načrtujejo le izvedbo zaščitnih ukrepov ali določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreče.
Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z zakonom izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči usklajeno z načrti dejavnosti ter občinskimi načrti zaščite in reševanja.
Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, stanje in izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovmi, morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe.
Merila za določitev organizacij iz prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.«.
4. člen
V 8. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Priloge in dodatki, ki so skupni vsem načrtom, se hranijo v skupni mapi kot priloga vsem načrtom; posebne priloge in dodatki k posameznim načrtom pa se hranijo pri posameznem načrtu.«.
Dosedanji četrti odstavek se nadomesti z novim petim in šestim odstavkom, ki se glasita:
»Načrt zaščite in reševanja ob vojaškem napadu na državo obsega poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov tudi druge dokumente, če je tako določeno s predpisi o obrambnem načrtovanju.
Kot del državnih načrtov zaščite in reševanja se načrtujejo ukrepi in naloge po ministrstvih in dejavnostih ter pri drugih nosilcih načrtovanja po tej uredbi, s katerimi se zagotovi načrtno višja pripravljenost ali usklajeno izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v skladu z obveznostmi, prevzetimi v mednarodnih organizacijah, zlasti pri odzivanju na krizne razmere praviloma izven države. Vrsto ukrepov in nalog ter nosilce načrtovanja določi Vlada Republike Slovenije.«.
5. člen
V 10. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določila prejšnjega člena morajo organizacije iz prve in druge alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe v posamezna poglavja načrta vključiti:«
V drugem odstavku se za četrto alineo doda nova peta alinea, ki se glasi:
»– možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami Evropske unije oziroma pomoči ob intervencijah ob nesreči;«.
6. člen
V prvem odstavku 11. člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– pristojni organi ali službe občinske uprave,«.
V drugem odstavku se za besedilom »organizacija njihovega delovanja« postavi vejica in doda besedilo »ukrepi za zmanjšanje posledic nesreče«.
V tretjem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
»Načrt dejavnosti sprejme predstojnik organa ali službe po opravljenem preverjanju usklajenosti.«.
7. člen
V 15. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Izdelava načrtov zaščite in reševanja, določitev temeljnega načrta za posamezno nesrečo ter postopek usklajevanja načrtov posameznih nosilcev načrtovanja, se praviloma določi z letnimi načrti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni oziroma lokalni ravni ali z odločitvijo Vlade Republike Slovenije oziroma župana. Če z načrti postopek usklajevanja ni določen, se ga določi ob sprejemu temeljnega načrta.
Usklajevanje temeljnih načrtov z nosilci načrtovanja se izvede praviloma tako, da se jim pošlje v morebitne pripombe predlog temeljnega načrta. Predlog državnega načrta se pošlje ministrstvom in vladnim službam, regijam ter občinam. Predlog regijskega načrta se pošlje občinam. Predlog občinskega načrta se pošlje nosilcem načrtovanja ter drugim, ki sodelujejo pri izvajanju zaščitnih ukrepov ali nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju občine. Pripombe in predlogi nosilcev načrtovanja se po presoji organa, pristojnega za izdelavo načrta, vključijo v končni predlog načrta. Šteje se, da je predlog načrta poslan v pripombe nosilcem načrtovanja, če je predlog načrta javno objavljen in so nosilci načrtovanja obveščeni o objavi ter roku za zbiranje pripomb in predlogov.
Nosilci načrtovanja, ki morajo uskladiti s temeljnim načrtom svoje načrte zaščite in reševanja, načrtovati zaščitne ukrepe ali izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, pred sprejemom načrtov pošljejo predlog načrta v pripombe nosilcu načrtovanja, ki je sprejel temeljni načrt. Za usklajevanje načrtov v skladu s prejšnjim in tem odstavkom, skrbijo organi, pristojni za izdelavo načrtov oziroma skrbniki načrtov.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo pristojnim občinskim ali državnim organom dati podatke za izdelavo občinskih ali državnih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja oziroma ob spremembi dejavnosti. Ti podatki morajo obsegati opis izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo ali opis nesreče, iz katerega je razvidna približna količina izpusta nevarnih snovi, stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje, površina prizadetega območja, časovni potek, v katerem se lahko nepredvideni dogodek razvije v nesrečo, pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče z navedbo opreme ter postopkov, ki bi se pri tem uporabili.
Če iz podatkov organizacije iz prve alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe izhaja, da organizacija ne more povzročiti večje nesreče, ki bi zahtevala izdelavo občinskega načrta za nesreče z nevarnimi snovmi, lahko občina z obrazloženo vlogo zaprosi za oprostitev izdelave načrta zaščite in reševanja Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki o oprostitvi odloči. Če je izdelave načrta zaščite in reševanja oproščena občina, ki se nahaja na obmejnem območju, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje o tem obvesti pristojni organ sosednje države članice Evropske unije.«.
8. člen
V 16. členu se v prvem odstavku besedilo »pri izdelavi načrtov« nadomesti z besedilom »pri izdelavi in spreminjanju načrtov«.
9. člen
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
»16.a člen
Organizacije iz prve alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki začnejo obratovati po uveljavitvi te uredbe, morajo izdelati načrte zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja.
Organizacije, ki zaradi spremembe dejavnosti ali drugih razlogov izpolnijo pogoje iz prve alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe, morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v enem letu po spremembi dejavnosti. Organizacije so dolžne potrebne podatke za izdelavo občinskih ali državnih načrtov zaščite in reševanja iz drugega odstavka 15. člena te uredbe posredovati pristojnim organom v enem letu po spremembi dejavnosti.«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Organizacije, občine in državni organi morajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreč z nevarnimi snovni iz prve alinee prvega odstavka 6. člena te uredbe, izdelati oziroma uskladiti s to uredbo do 1. 7. 2006.
Organizacije, občine in državni organi morajo načrte zaščite in reševanja, ki so na novo predpisani s to uredbo, sprejeti v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
11. člen
DODATEK Merila za določitev organizacij iz prvega odstavka 6. člena, se nadomesti z novim DODATKOM Merila za določitev organizacij iz druge in tretje alinee prvega odstavka 6. člena uredbe, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, ki je objavljen v prilogi te uredbe.
12. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-2/2006/5
Ljubljana, dne 9. februarja 2006
EVA 2006-1911-0006
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
    DODATEK
 
    Merila za določitev organizacij iz druge in tretje alinee prvega odstavka
6. člena uredbe, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
 
    Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati:
    1. Organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali
skladiščijo jedrske snovi:
    a) jedrske elektrarne in jedrske toplarne,
    b) raziskovalni jedrski reaktorji z nazivno močjo nad 10 MW,
    c) objekti za skladiščenje in odlaganje izrabljenega jedrskega goriva in
visokoradioaktivnih odpadkov.
    2. Organizacije energetske dejavnosti, ki imajo najmanj 3000 odjemnih
mest:
    a) proizvodnja in prenos električne energije,
    b) proizvodnja in prenos toplote za daljinsko ogrevanje.
    3. Organizacije, ki upravljajo sistem za oskrbo s pitno vodo z najmanj
3000 odjemnimi mesti.
    4. Organizacije, ki upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za
nastanek nesreče, kadar gre za nasipe in druge objekte za zadrževanje ali
zbiranje vode, če količina zadržane ali skladiščene vode presega 5 milijonov
m3.
    5. Organizacije, ki opravljajo ali upravljajo:
    a) površinske (kopenske in morske) prevoze, pri katerih je zmogljivost
posameznega prevoznega sredstva večja od 100 potnikov,
    b) prevoze ljudi z gondolskimi ali nihajnimi žičnicami v dolžini najmanj
500 m,
    c) avtocestne in cestne predore, daljše od 500 m, za nesreče v predorih
oziroma avtoceste in hitre ceste za primer množičnih prometnih nesreč,
    d) pristanišča z več kot 10 privezi za ladje,
    e) marine s privezi za 100 plovil ali več,
    f) mednarodna letališča,
    g) ladjedelnice s privezi za dve ali več ladij.
    6. Organizacije s področja ravnanja z nevarnimi odpadki:
    a) ki zbirajo, odstranjujejo in predelujejo nevarne odpadke,
    b) ki začasno, najmanj 12 mesecev skladiščijo nevarne odpadke v količini
50 ton in več.
    7. Organizacije, ki v gospodarske namene izkoriščajo mineralne surovine v
rudarskih objektih pod zemljo.
    8. Organizacije, ki upravljajo cevovode za pretok nafte, naftnih
derivatov, zemeljskega plina s premerom 300 mm ali več.