Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2006 z dne 31. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2006 z dne 31. 1. 2006

Kazalo

360. Odločba o ugotovitvi, da sta prvi odstavek 125. člena in prvi odstavek 126. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v neskladju z Ustavo, stran 931.

Številka: U-I-253/04-11
Datum: 19. 1. 2006
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Givo, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška družba Đuragić-Sotlar, o.p., d.n.o., Ljubljana, na seji dne 19. januarja 2006
o d l o č i l o:
1. Prvi odstavek 125. člena in prvi odstavek 126. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99) sta v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje z Ustavo odpraviti v šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja lahko upniki v primeru, ko je po uvedbi stečajnega postopka in pred njegovim začetkom vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, izpodbijajo vsa dolžnikova dejanja, storjena v enem letu pred dnem začetka postopka prisilne poravnave.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnica družba Givo izpodbija določbo prvega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), po kateri imajo upniki in stečajni upravitelj pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov) ali če je s tem dejanjem prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje.
2. Pobudnica meni, da sedanja ureditev tega instituta povzroča neenakost med upniki, ki uspejo neposredno začeti stečajni postopek, in upniki, ki jih je dolžnik »šikanozno« prehitel z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Pobudnica podrobno opisuje postopek v primeru, ko dolžnik takoj po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (uvedba stečajnega postopka) vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Po mnenju pobudnice upnik več mesecev (od vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave do glasovanja o njeni potrditvi) ne more storiti ničesar, da bi si zavaroval »enoletni rok« za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika v stečaju. V postopku prisilne poravnave pa naj dolžnikovih pravnih dejanj ne bi bilo mogoče izpodbijati. Pobudnica meni, da bi bilo treba zaradi favoriziranja določenih upnikov spremeniti prvi odstavek 125. člena ZPPSL tako, da se določi, da v primeru začetka postopka prisilne poravnave bodisi »enoletni rok« ne teče bodisi da začne teči z začetkom postopka prisilne poravnave. V nasprotnem primeru je po njenem mnenju institut v celoti izvotljen. Pobudnica dodaja, da je tudi prejšnji zakon to vprašanje urejal na način, kot ga sama predlaga, in je torej bilo mogoče izpodbijati vsa dejanja stečajnega dolžnika v zadnjem letu pred začetkom postopka prisilne poravnave.
3. Državni zbor na navedbe v pobudi ni odgovoril.
B.
4. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Po 30. členu ZUstS je Ustavno sodišče zaradi medsebojne povezanosti začelo postopek tudi za oceno ustavnosti prvega odstavka 126. člena ZPPSL.
Presoja prvega odstavka 125. člena ZPPSL
5. Prvi odstavek 125. člena ZPPSL se glasi: »Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje«. Pobudnica izpodbijani določbi prvega odstavka 125. člena ZPPSL očita kršitev načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker so upniki pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju v primeru, ko je po uvedbi in pred začetkom stečajnega postopka vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in v primeru, ko takšen predlog ni vložen, in se lahko »nemoteno« začne stečajni postopek, obravnavani enako, čeprav gre za različna položaja.
6. Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalec je upravičen v mejah svoje pristojnosti določiti kriterije, ki mu služijo za opredelitev, katera dejanska stanja so si podobna do te mere, da bo nanja vezal enake pravne posledice, in katera se tako razlikujejo, da jih je treba pri uzakonitvi razlikovati od prvih (tako npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-306/98 z dne 11. 4. 2002, Uradni list RS, št. 37/02 in OdlUS XI, 60).
7. Pri ureditvi postopka prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka je mogoče ločiti med naslednjimi položaji: (1) kjer je po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka takoj vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, torej še pred začetkom stečajnega postopka, ki se zato ne začne niti se ne more začeti, vse dokler se postopek prisilne poravnave ne konča (drugi odstavek 5. člena ZPPSL); (2) kjer je predlog za začetek prisilne poravnave vložen po začetku stečajnega postopka, vse do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev (prvi odstavek 173. člena ZPPSL); in (3) kjer predlog za začetek postopka prisilne poravnave v stečajnem postopku sploh ni vložen. Vse tri položaje ureja ZPPSL enako. V vseh treh primerih je namreč mogoče izpodbijati dolžnikova pravna dejanja, če gre za pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
8. Problem, ki se pojavi v prvem primeru, je, da se zaradi vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave stečajni postopek ne začne, in to vse do trenutka, ko je postopek prisilne poravnave končan (drugi odstavek 5. člena ZPPSL). Po vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave stečajni senat v petnajstih dneh odloči o predlogu, vendar opravi le formalni preizkus predloga (prvi odstavek 27. člena ZPPSL). Senat izda sklep o začetku postopka prisilne poravnave, ne da bi se ukvarjal z materialnimi pogoji za začetek postopka. Načrt finančne reorganizacije je treba predložiti v roku treh mesecev od dneva vložitve predloga za prisilno poravnavo (prvi odstavek 46. člena ZPPSL). Narok za glavno obravnavo se razpiše v roku trideset dni po predložitvi načrta finančne reorganizacije (prvi odstavek 52. člena ZPPSL). Takrat se glasuje o potrditvi prisilne poravnave. Glasovanje je trenutek, ko lahko upniki odločajo o ekonomski vsebini predlagane prisilne poravnave.(*1) Če je glasovanje neuspešno, stečajni senat ustavi postopek prisilne poravnave (drugi odstavek 58. člena ZPPSL) in izda sklep o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 34. člena ZPPSL in 57. člen ZPPSL). Tako v najboljšem primeru preteče od vložitve predloga za začetek postopka prisilne poravnave do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, ker glasovanje o prisilni poravnavi ni uspešno, štiri mesece. V praksi je to obdobje praviloma daljše. To pa hkrati pomeni, da stečajni upnik za navedeno časovno obdobje »izgubi« možnost izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, kar lahko pripelje tudi do izvotlitve navedene pravice.
9. ZPPSL v 34. členu ureja institut predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave. Postopek s predlogom, ki je urejen v 35. členu ZPPSL, naj bi v največji meri odseval splošno načelo hitrosti postopka (drugi odstavek 11. člena ZPPSL).(*2) Vendar je v zvezi s tem sredstvom upnika(*3) mogoče ugotoviti, da je z vidika trajanja postopka prisilne poravnave in s tem izgube možnosti izpodbijanja v stečaju, v skrajnem primeru upnikov položaj enak kot v primeru, če Zakon tega instituta sploh ne bi urejal. To je posledica dejstva, da je treba o predlogu za ustavitev postopka prisilne poravnave odločiti najkasneje na naroku za prisilno poravnavo (argument iz četrtega odstavka 35. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 58. člena ZPPSL),(*4) narok za prisilno poravnavo pa mora predsednik senata določiti, kot je že bilo povedano, najkasneje v roku trideset dni po predložitvi načrta finančne reorganizacije (prvi odstavek 52. člena ZPPSL). Zato ni mogoč sklep, da bi se zaradi tega instituta položaj upnika z vidika izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju v primeru, ko je vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, preden je začet stečajni postopek, izboljšal oziroma da bi ta institut lahko šteli za razlog, da je zakonodajalec enako uredil različna dejanska stanja.
10. V drugem in tretjem primeru iz 7. točke obrazložitve, tj. ko je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložen po začetku stečajnega postopka, ali pa predlog sploh ni vložen, do upnikove izgube možnosti izpodbijanja ne pride. Predlog za začetek postopka prisilne poravnave je namreč mogoče vložiti vse do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev (prvi odstavek 173. člena ZPPSL). Predlog ne vpliva na potek stečajnega postopka. Prav tako nanj ne vpliva že sam začetek postopka prisilne poravnave, temveč se stečajni postopek ustavi in prenehajo njegove pravne posledice samo, če je prisilna poravnava potrjena (peti in šesti odstavek 172. člena ZPPSL). Če torej stečajni postopek ves ta čas teče, ima stečajni upnik enako možnost izpodbijanja, kot če predlog za začetek postopka prisilne poravnave ne bi bil vložen.
11. Izpodbijana ureditev postavlja upnike, ki zaradi začetka postopka prisilne poravnave po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, vendar še pred njegovim začetkom, nimajo enakih možnosti za učinkovito uveljavljanje instituta iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, v neenakopraven položaj z upniki, ki so v položaju iz prejšnje točke obrazložitve te odločbe. Eno temeljnih načel stečajnega prava pa je načelo enakopravnega obravnavanja upnikov. To načelo je izraženo tudi v pravilih prirejenosti upnikov, po katerem se terjatve stečajnih upnikov v stečajnem postopku poplačajo hkrati, skupno in v sorazmernem delu. Praviloma razlog za začetek stečaja nad posameznim dolžnikom obstaja že določeno obdobje pred začetkom stečaja. Namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh upnikov že v tem obdobju.(*5) Ustavno sodišče je zato presojalo, ali je imel zakonodajalec za izpodbijano ureditev razumen in stvaren, iz narave stvari izhajajoč razlog. Kot je že bilo navedeno, Državni zbor na navedbe v pobudi ni odgovoril. Tudi iz Poročevalcev Državnega zbora(*6) zakonodajalčevega razloga za enako ureditev obeh položajev ni mogoče razbrati. S pomočjo zgodovinske razlage(*7) izpodbijane določbe je mogoče ugotoviti le to, da je zakonodajalec prevzel izpodbijano ureditev iz nekdanjega zveznega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list SFRJ, št. 84/89), ki je bil razveljavljen z ZPPSL. Zakaj je prevzel navedeno ureditev, ni pojasnil.
12. Zato je Ustavno sodišče presodilo, da je prvi odstavek 125. člena ZPPSL v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Izdalo je ugotovitveno odločbo (1. točka izreka) in zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku pol leta od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka). Ustavno sodišče je izdalo ugotovitveno odločbo, ker bi razveljavitev izpodbijane določbe povzročila, da upniki sploh ne bi imeli možnosti izpodbijati dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju (prvi odstavek 48. člena ZUstS). Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje z Ustavo odpraviti tako, da bo pri tem upošteval razloge te odločbe.
13. Odločitev Ustavnega sodišča o ugotovljenem neskladju z Ustavo ne pomeni, da sodišča do odprave tega neskladja o tožbah zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, ne bodo mogla odločati. Na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe (3. točka izreka). Z njim je za čas, dokler zakonodajalec ne bo odpravil ugotovljenega neskladja z Ustavo, uredilo izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju na enega izmed možnih načinov, s katerim bo v tem postopku tretjim omogočeno učinkovito varstvo njihovih pravic.
Presoja prvega odstavka 126. člena ZPPSL
14. Prvi odstavek 126. člena ZPPSL ureja izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, ki so bila storjena brezplačno ali za neznatno plačilo. Po pojavni obliki gre za dejanja, ki so enaka pravnim dejanjem oškodovanja in privilegiranja upnikov. Zakon ureja izpodbijanje teh dejanj na enak način, kot ureja izpodbijanje odplačnih dolžnikovih ravnanj, saj določa, da je mogoče izpodbijati tista pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka dolžnika.
15. Iz enakih razlogov, kot je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo prvi odstavek 125. člena ZPPSL, je v neskladju z Ustavo tudi prvi odstavek 126. člena ZPPSL (1. točka izreka). Tudi za to neskladje velja, da ga mora zakonodajalec odpraviti v roku iz 2. točke izreka, kot tudi način izvršitve iz 3. točke izreka.
C.
16. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 30. in 48. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.
(*1) N. Plavšak in S. Prelič: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 205.

(*2) N. Plavšak in S. Prelič, id., str. 211.

(*3) Predlog lahko vloži tudi upniški odbor (prvi odstavek 34. člena ZPPSL).

(*4) Ibidem.

(*5) N. Plavšak in S. Prelič, id., str. 463.

(*6) Poročevalci Državnega zbora, št. 18/93 – 1. obravnava, št. 28/93 – 2. obravnava in št. 36/93 – 3. obravnava.

(*7) Iz zgodovinskega pregleda izhaja, da se je v starejših ju-goslovanskih zakonih dejstvo, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj upoštevalo. Tako je na primer Zakon o prisilni poravnavi in stečaju (Uradni list SFRJ, št. 15/65 in nasl.) v 95. členu določal, da ima vsak upnik stečajnega dolžnika, kot tudi sam stečajni dolžnik pravico izpodbijati pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka oziroma postopka za prisilno poravnavo, ki je tekel neposredno pred uvedbo stečaj-nega postopka. Ta zakon ni razlikoval med uvedbo in začetkom stečajnega postopka, kot se to razlikuje v ureditvi stečajnega po-stopka po ZPPSL. Podobno ureditev, kjer se je torej dejstvo prisilne poravnave med stečajnim postopkom upoštevalo, so določali tudi kasnejši zakoni. Zakon iz leta 1965 je bil razveljavljen z Zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80 in nasl.), ki je v prvem odstavku 161. člena dolo-čal, da imajo upniki stečajnega dolžnika, kot tudi stečajni upravitelj pravico izpodbijati pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem uvedbe predhodnega postopka. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela je predhodni postopek, postopek za ugotovitev, ali so podani pogoji za uvedbo stečajnega postopka. Med drugim se razpiše tudi narok, kjer se ugotavlja, ali je možnost za sklenitev prisilne poravnave. Ta zakon je razveljavil Zakon o sanaciji in pre-nehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86 in nasl.), ki je imel v prvem odstavku 199. člena enako določbo kot njegov predhodnik in po kateri imajo upniki stečajnega dolžnika, kot tudi stečajni upravitelj pravico izpodbijati pravna dejanja, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem uvedbe predhodnega postopka. Do bistvene spremembe je prišlo šele z zakonom iz leta 1989, torej s predhodnikom ZPPSL, ki je imel v zvezi z izpodbija-njem dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju identično določbo, kot je izpodbijani prvi odstavek 125. člena ZPPSL.