Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2005 z dne 14. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2005 z dne 14. 10. 2005

Kazalo

3900. Odlok o lokacijskem načrtu Tehnološki park Celje, stran 9321.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 12. člena v povezavi s 23. in 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 27. 9. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Tehnološki park Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se skladno s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) sprejme lokacijski načrt Tehnološki park Celje, v nadaljevanju: Lokacijski načrt (LN).
Projekt je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o., Celje, številka projekta 788-B/03, v nadaljevanju: Lokacijski načrt.
2. člen
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, tekstualni in grafični del projekta iz prejšnjega člena so sestavni del odloka.
3. člen
Lokacijski načrt se nanaša na urejanje severnega dela območja mestnega središča Gaberje jug, tako opredeljenega na osnovi izvedenega urbanistično arhitekturnega natečaja in izdelanih strokovnih podlag (»Strokovne podlage za mestno središče Gabrje jug«, izdelal Razvojni center Planiranje Celje, št. projekta 788-A/03, maj 2004). Lokacijski načrt obravnava severni, ožji del tega prostora, in sicer tri območja (3,4,5) ob Kidričevi cesti.
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA TER SEZNAM PARCEL
4. člen
   Opis meje topografsko
   Izhodiščna točka opisa meje je v severnozahodnem vogalu obravnavanega
območja.
+------------+------------------------------+
|na severu:  |Kidričeva cesta – severni rob |
+------------+------------------------------+
|na vzhodu:  |zahodni rob magistrale sever -|
|            |jug                           |
+------------+------------------------------+
|na jugu:    |južni rob nove ceste A        |
+------------+------------------------------+
|na zahodu:  |rob obstoječe pozidave        |
+------------+------------------------------+
 
 
   Opis meje po obodni parcelaciji
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na severu:|Meja se začne v severozahodnem vogalu Kidričeve ceste parc. št.  |
|          |1565/3 in poteka po njenem južnem robu do parcele 1719/2. Od tu  |
|          |poteka po severnem robu parcele 1719/2 do vzhodnega roba te      |
|          |parcele, kjer zavije proti jugu na parcelo 1620/2.               |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na vzhodu:|Na parceli št. 1620/2 zavije proti jugu in prečka še parcele št. |
|          |1620/23, 1620/24 in 1620/26                                      |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na jugu:  |Na parceli št. 1620/26 se obrne proti zahodu in zopet prečka     |
|          |parceli št. 1620/2 ter še parcele 1610/1, 1610/6, 1611, 1613, se |
|          |na jugovzhodnem vogalu dotika parcele št. 1615 in nadalje prečka |
|          |parcele št. 1610/6, 1724/2, 1619/1, 1618, 1659.                  |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
|na zahodu:|Na parceli št. 1659 se obrne proti severozahodu in prečka        |
|          |parcele št. 1657/1, 1660, 1662, 1665/1, 1720/2, 1564/2, 1565/4   |
|          |in 1565/1 ter se zaključi v severozahodnem vogalu parcele št.    |
|          |1565/3.                                                          |
+----------+-----------------------------------------------------------------+
Spisek parcel
1564/6, 1565/3, 1565/6, 1565/1-del, 1565/4-del, 1564/5, 1564/3, 1563/3, 1564/4, 1564/2-del, 1568/2, 1568/3, 1567, 1569,/3, 1569/1, 1571/4, 1571/2, 1571/5, 1570/1, 1570/2, 1570/3, 1584/3, 1584/6, 1583/3, 1584/5, 1583/1, 1583/2, 1581, 1584/2, 1584/7, 1583/4, 1579/1-del, 1588/1, 1588/2, 1588/3, 1587, 1586/1, 1586/2, 1585, 1590/2, 1591/2, 1591/1, 1593/2, 1592/2, 1592/5, 1592/4, 1592/3, 1595, 1594/2, 1596, 1598/2, 1597/3, 1597/1, 1599/2, 1600/3, 1597/2, 1601/2, 1604/2, 1601/1-del, 1602/1-del, 1603/2, 1604/1, 1605/2, 1605/1, 1606, 1720/2-del (cesta Tovarniška), 1664, 1663/2, 1663/1, 1663/3, 1665/1-del, 1662-del, 1660-del, 1657/1-del, 1659-del, 1619/1-del (cesta–jug), 1617, 1618-del, 1619/2, 1616, 1610/6-del, 1724/2-del, 1614, 1615, 1613-del, 1612/1, 1612/2, 1611-del, 1610-3, 1610/4, 1610/5, 1610/1-del, 1610/2, 1610/7, 1609/4 1609/3, 1609/2, 1608/2, 1608/3, 1621/2, 1621/1, 1620/23-del, 1620/25-del, 1620/26-del, 1620/2-del, 1620/24-del, 1719/2, 1565/3.
Velikost obravnavanega območja je 5.355 ha.
III. FUNKCIJA IN NAMEMBNOST POVRŠIN
5. člen
Območje obravnave je namenjeno izgradnji tehnološkega parka v kombinaciji s poslovnimi dejavnostmi, trgovini v manjšem obsegu (ne super ali hipermarket), kulturnim dejavnostim (galerija), stanovanjem v višjih etažah, servisnim in storitvenim dejavnostim v pritličjih objektov.
   1 Tabela 1: površine in pretežna namembnost območij
+-----+----------------+----------+-----------------------------+------------+
| Zap.|    Območje     | Površina |          Predvidena         |  Etažnost  |
|  št |                |območja v |     pretežna namembnost     |            |
|     |                |    m2    |                             |            |
+-----+----------------+----------+-----------------------------+------------+
|3    |območje zahod   |12.553,24 |poslovna, trgovska,kulturna, |    P+3     |
|     |ob Kidričevi    |          |servisna, stanovanjska,      |    P+4     |
|     |                |          |garažiranje                  |    PP+6    |
|     |                |          |                             |    P+10    |
|     |                |          |                             |    P+15    |
+-----+----------------+----------+-----------------------------+------------+
|4    |srednje območje |13.775,59 |poslovna, trgovska, kulturna,|    P+3     |
|     |Kidričeva       |          |servisna, stanovanjska,      |    P+4     |
|     |                |          |garažiranje                  |    P+6     |
|     |                |          |                             |    P+10    |
+-----+----------------+----------+-----------------------------+------------+
|5    |območje vzhod   |14.797,65 |poslovna, trgovska, kulturna,|    P+3     |
|     |Kidričeva       |          |servisna, stanovanjska,      |    P+4     |
|     |                |          |garažiranje                  |    P+6     |
|     |                |          |                             |    P+10    |
|     |                |          |                             |            |
+-----+----------------+----------+-----------------------------+------------+
Opomba: v kareju 5 je možno objekt 5.5 nameniti garažiranju, dovoljene so spremembe tlorisnega gabarita (glej grafično prilogo).
   2 Tabela 2: zidane površine, odprti prostor, število parkirnih mest in
faktor izrabe
+----+----------------+-----------+----------+----------+-----------+--------+
|    |Območje         |   Zidana  |  Odprti  |  Skupaj  |  Število  |   FI   |
|    |                |  površina | prostor v|  zidane  | parkirnih | faktor |
|    |                |    v m2   |    m2    | površine |   mest    | izrabe |
|    |                |           |          |   v m2   | 1PM/60m2  |        |
+----+----------------+-----------+----------+----------+-----------+--------+
|3   |območje zahod ob|  3.328,00 | 9.225,24 | 32.541,00|    542    |  2.59  |
|    |Kidričevi       |           |          |          |           |        |
+----+----------------+-----------+----------+----------+-----------+--------+
|4   |srednje območje |  3.471,00 | 10.304,59| 29.975,00|    477    |  2.17  |
|    |Kidričeva       |           |          |          |           |        |
+----+----------------+-----------+----------+----------+-----------+--------+
|5   |območje vzhod   |  3.840,00 | 10.975,65| 39.400,00|    640    |  2.66  |
|    |Kidričeva       |           |          |          |           |        |
+----+----------------+-----------+----------+----------+-----------+--------+
IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA
6. člen
Ideja urbanistične zasnove v celoti, katere severni del predstavlja predmetni lokacijski načrt, temelji na: vzpostavitvi prometne dostopnosti vseh vrst: peš prometa, motornega in železniškega, predvsem iz smeri mestnega jedra in avtobusnega vozlišča. Zasnova temelji na vzpostavitvi razpoznavne urbane morfologije, ki se navezuje na historično mestno jedro v smislu raznolikosti povezav, vendar ima lastne razpoznavne funkcionalne in urbano arhitekturne značilnosti. Temelji na razpoznavni ločljivosti posameznih celot, na povezljivosti območja s površinami, namenjenimi izključno pešcem; na vzpostavitvi povezave kulturne dediščine, dimnikov nekdanje Cinkarne, kot simbola obravnavanega prostora, z urbanim in z zelenim, obvodnimi, krajinsko urejenimi površinami, ki povezujejo obvodni prostor in prehajajo v urbani prostor v obliki zelenih pasov.
Ureditveno območje predmetnega LN oblikujejo tri samostojna območja. Vsako območje je razdeljeno na javni prostor in prostor, ki ga zamejuje gradbena parcela. Obravnavana območja so v strokovnih podlagah označena s števili. Obravnavani LN predstavlja del ureditvenega območja strokovnih podlag, zato smo povzeli enako označevanje in so območja označena s 3, 4 in 5.
7. člen
Smernice za zasnovo novih objektov
Stavbno območje je razdeljeno v tri stavbne otoke, katere velikost določata dva ulična uvoza s Kidričeve ceste. Večji pomen in vrednost območja v širšem prostoru določujejo umeščenost ob prometni križ sever–jug, vzhod-zahod in novo predvidena magistralna cesta sever–jug. Stavbno območje je zasnovano kot odprt ortogonalni sistem vzdolžnih nižjih stavbnih mas, ki so sekvenčno umeščene vzporedno s Kidričevo cesto in prečnih višjih stavbnih mas- »stolpičev«. Med objekti iznad pritličja so predvidene povezovalne »lamele«, ki so lahko točkovno vezane na pritličje. Pomembno je razmerje grajeno, negrajeno, prevladuje odprt prostor, ploščadi, dostopi in zelenje.
Vstopi v območja, glavne dovozne ceste v območje so poudarjene in zaznamovane z višjimi gabariti objektov: 3.1, 3.5, 5.1 in 5.3, vertikalna dominanta (najvišji objekt 3.1) je na vedutno izpostavljeni legi.
Nesklenjen stavbni niz ob Kidričevi cesti z definiranimi odmiki oblikuje prostorski meander.
Vhodi, dostopi
– vhodi in dostopi v območje otoka in objekte so možni z javnih površin ob prometnicah in z vseh drugih površin, ki s prepletajo med objekti: odprti zeleni parter, grajene dostopne ploščadi in njihova oprema usmerjajo in vodijo uporabnika do vhodov.
Fasade
– pri oblikovanju fasade pritličnih etaž se upošteva prisotnost in odprtost parterja, odprtost notranjih prostorov navzven,
– dominante naj vključujejo tehnološke in oblikovne presežke (napredna sodobna arhitektura),
– izjemoma je dovoljena večja izrazna plastičnost fasadne opne – skulpturalen pristop (posebej velja pri 3.1, 3.4, in 3.5, 5.1, 5.3),
– posebna pozornost posvečena izboru materialov in oblikovanju fasad (strukturi, teksturi, detajlu) v skladu s časom, upoštevajoč nove tehnologije,
– poudarek na dematerializaciji fasadne opne prečnih členov (transparentni materiali).
Strehe
– so enokapnice različnih naklonov, ravne terasaste strehe, fasade v naklonih (funkcija strehe), ločne, pohodne zelene strehe.
8. člen
Pogoji za oblikovanje in gabarite objektov
Za oblikovanje vsakega načrtovanega objekta je po­trebno pridobiti več arhitekturnih rešitev, za ključne objekte v križišču magistralnih cest pa izvesti javni arhitekturni natečaj po veljavnih pravilnikih. O odločitvah sklepa komisija, v kateri mora biti vsaj polovica članov iz arhitekturne stroke.
Pri nameri gradnje prvega objekta v kareju mora investitor zasnovati objekt na način, da prikaže idejno zasnovo ureditve celotnega kareja (vhodi, uvozi v podzemne garaže, drugi uvozi, razmestitev pešpoti, trgov, manipulacijskih površin, zelenic).
Arhitektura objektov enega kareja mora biti medsebojno usklajena.
Tlorisni in višinski gabariti
Objekti imajo višinske gabarite P+6 in P+10 do P+15 (dominanta območja). Pretežni del objektov je podkleten z eno do tremi kletnimi etažami, klet je namenjena garažiranju in napajanju objektov.
Višinski gabariti so izračunani na višino pritličja do 4,5 metra in etažno višino 3,0 metre. Tako je definirano sleme oziroma vrhnji rob strehe (ravna ali v naklonu) Število etaž je spremenljivo, odvisno od potrebne etažne višine. Objekt s pritličjem (4,5 metra) in 6 etažami (3,0 metre) je visok 22,5 metra.
Usmeritve:
– tlorisno razmerje stranic ortogonalnih stavbnih mas v smeri vzhod–zahod (vzdolžno) je minimalno 1:3 do 1:4, v smeri sever–jug (prečno) 2:3, dominanta 1:1 do 1:2,
– vzdolžne ortogonalne stavbne mase P+6,
– prečne ortogonalne stavbne mase P+10 (3.5, 5.1, 5.3),
– dominanta ob križišču Kidričeva – Mariborska P+15 (3.1),
– možne so tolerance v tlorisnih dimenzijah stavbnih mas v določenih razmerjih,
– višine lahko odstopajo za eno etažo (etažna višina poslovni prostori 4,5 m, stanovanjski prostori 3,0 m, toleranca 0,5 m),
– izjemoma v primeru prostorske dominante 3.1 in stavbne mase 3.5 se lahko opusti ortogonalnost tlorisnega gabarita, kot oblikovnega izhodišča, znotraj njunih določenih gradbenih mej,
– prečni členi stavbnih mas lahko segajo do gradbene linije ob Kidričevi cesti in do gradbene meje na južnem robu stavbnega območja,
– prečni člen (konzola) je eno ali dvoetažen (predvidena etažna višina ca. 3,5 m), umeščen nad pritličjem ali na različnih nivojih nad pritličjem, povezovalni člen lahko povezuje sosednja objekta, konzolno previseva ali ga podpira eno ali več etažna samostoječa stavbna masa.
   3 Tabela 3: Tlorisni in višinski gabariti objektov
+----------+---------------------------------------+---------+
| Območje 3|         Tlorisne dimenzije v m        | Etažnost|
|  (otok)  |                                       | objekta |
+----------+---------------------------------------+---------+
|objekt 3.1|            16.00 x 40.00 x            |   P+15  |
|          |           43.00 x diagonala           |         |
|          |                 49.00                 |         |
|          |             64.00 x 16.00             |         |
|objekt 3.2|              16.00 x 8.00             |   P+6   |
|objekt 3.2|             48.00 x 16.00             |   P+4   |
|objekt 3.3|              16.00 x 8.00             |   P+6   |
|objekt 3.3|            21.00 x 32.00 x            |   P+3   |
|objekt 3.4|                 43.70                 |   P+6   |
|          |            diagonala 39.00            |         |
|objekt 3.5|             16.00 x 32.00             |   P+10  |
+----------+---------------------------------------+---------+
 
+-----------------+-------------+---------+
|    OBMOČJE 4    |             |         |
|     (otok)      |             |         |
+-----------------+-------------+---------+
|   objekt 4.1    |64.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 4.1    |16.00 x 8.00 |   P+4   |
|   objekt 4.2    |56.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 4.3    |32.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 4.3    |16.00 x 8.00 |   P+4   |
|   objekt 4.4    |48.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 4.4    |16.00 x 8.00 |   P+3   |
+-----------------+-------------+---------+
 
+-----------------+-------------+---------+
|    OBMOČJE 5    |             |         |
|     (otok)      |             |         |
+-----------------+-------------+---------+
|   objekt 5.1    |16.00 x 32.00|  P+10   |
|   objekt 5.2    |56.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 5.2    |16.00 x 8.00 |   P+3   |
|   objekt 5.3    |16.00 x 32.00|  P+10   |
|   objekt 5.4    |56.00 x 16.00|   P+6   |
|   objekt 5.4    |16.00 x 8.00 |   P+4   |
|   objekt 5.5    |48.00 x 16.00|   P+6   |
+-----------------+-------------+---------+
Kota kareja in objektov se določi na osnovi kote prometnih površin in na osnovi vodnih ureditev, skladno z določbami in usmeritvami »Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami, Hidrosvet, št. proj. 37/05«. Predlagane minimalne kote zagotavljajo poplavno varnost objektov s povratno dobo 100 let ob upoštevanju dodatnega varnostnega nadvišanja minimalno 40 cm v skrajnem severozahodnem delu območja OLN.
Kota pritličja ne sme biti nižja od hodnika za pešce, ki poteka v obrobju kareja. Pritličje je možno dvigniti za največ tri stopnice nad koto terena kareja, do 45 cm. Za to višino je možno tudi povečati višinski gabarit objekta.
Višina objekta je določena z vencem objekta. Vse naprave in napeljave, ki so montirane nad višino venca (ventilacijski jaški, klima, drugo), morajo biti ustrezno arhitektonsko oblikovane ali zakrite.
9. člen
Kulturna dediščina
Na območju obravnavanega izvedbenega prostorskega akta (IPA) sta locirani dve enoti kulturne dediščine.
   4 Tabela 4: Seznam enot kulturne dediščine
+----------+---------------------------------+------------+
|Zap. št.  |Ime enote                        |   EŠD ali  |
|          |                                 |     št.    |
|          |                                 |  predloga  |
+----------+---------------------------------+------------+
|          |Celje - Hiša Tovarniška 12 in 14 |   361/00   |
+----------+---------------------------------+------------+
|          |Celje - Hiša Tovarniška 31       |   362/00   |
+----------+---------------------------------+------------+
Predvidene posege na območju obdelave obravnavanega IPA je potrebno načrtovati tako, da se ne zmanjšata historična pričevalnost ter obstoječe gradbeno stanje zavarovanih objektov, za vse eventualne posege na objektih pa je potrebno pridobiti kulturnovarstvene akte po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
V fazi izdelave LN in pri izdelavi inventarizacije na terenu smo ugotovili, da je oba objekta v Tovarniški ulici, ki sta predmet varstva kulturne dediščine, zaradi stanja objektov in okolice zelo težko ohraniti. Ponovno smo zaprosili za smernice in na osnovi prejetih z dne 29. 4. 2004 je možno oba objekta porušiti pod pogojem, da se pred rušitvijo temeljito dokumentirata. Potrebno je izdelati ustrezno fotografsko in tehnično dokumentacijo ter tekstualno dokumentirati način življenja oziroma bivalno kulturo.
Območje tehnološkega parka Celje leži v neposredni bližini zavarovanega arheološkega območja Celje – keltsko rimska naselbina; ki je zaščiteno z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 28/11. VII. 1986 – 1364), in tik ob Mariborski cesti, na kateri so v zadnjih letih potekala obširna arheološka izkopavanja z bogatimi arhitekturnimi ostalinami in drobnimi najdbami izjemnega pomena za poznavanje historične podobe mesta ob Savinji.
Skladno s 5. in 6. členom Zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Uradni list RS, št. 7/10. 4. 1999/21), ki pogodbenice zavezuje, da s primernimi ukrepi zagotovijo možnost izvedbe predhodnih arheoloških raziskav in arheoloških pregledov – je na celotnem ureditvenem območju tehnološkega parka potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave po metodologiji SAAS-a, kar na obravnavanem območju pomeni izkop mreže testnih sond pred vsemi gradbenimi posegi v zemeljske plasti. Na osnovi rezultatov sondiranj bo ZVKDS OE Celje izdala nadaljnje detajlne kulturnovarstvene pogoje.
10. člen
Rušenje objektov
V mejah ureditvenega območja so stanovanjski, poslovno-stanovanjski, poslovni, gospodarski, servisni in pomožni objekti. Namembnost objektov, etažnost in način gradnje so razvidni iz grafične priloge in Tabele št. 3.
Zaradi realizacije lokacijskega načrta so znotraj ureditvenega območja predvidene rušitve objektov. Za rušitev so predvideni vsi objekti razen objektov pod zaporedno št. 55 in 56, ki imata status profane stavbne dediščine.
V fazi realizacije lokacijskega načrta bodo prestavljeni obstoječi komunalni in energetski vodi, ki potekajo na lokaciji predvidenih objektov.
11. člen
Merila za določitev regulacijskih črt
Regulacijska linija (RL)
Regulacijska linija (Prostorski red Slovenije – PRS, Uradni list RS, št. 122/05).je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti. V obravnavanem primeru je regulacijska linija enaka meji gradbene parcele.
 
Gradbena parcela (GP)
Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega otoka predstavlja povezano celoto zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele. Gradbena parcela obsega območje celotnega otoka (območja) z vsemi objekti in površinami za zunanje ureditve, izvzete so le obodne, javne komunikacije (hodnik za pešce, kolesarske steze in zelenice). Lastništvo gradbene parcele posameznega lastnika objekta je sorazmerno s površino objekta. Namembnost površin (peš površine, trgi, zelene površine in mnogonamenske površine) je razvidna iz grafične priloge št. 3.
Za urejanje, vzdrževanje komunalne infrastrukture, ki poteka preko gradbene parcele kareja, je treba predhodno skleniti služnostno pogodbo.
Gradbeno parcelo stavbnega otoka 4 je možno deliti na 2 manjši gradbeni parceli.
 
Gradbena meja (GM)
Določena je gradbena meja (meja parcele), ki je predvideni objekt in konzole ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost z upoštevanjem gradbene linije objektov. Gradbena meja na južnem robu celotnega stavbnega območja sledi liniji cestnega in infrastrukturnega koridorja. Na severnem robu stavbnega območja je gradbena meja omejena z obstoječim in predvidenim infrstrukturnim koridorjem.
 
Gradbena linija objektov na terenu
Določena je gradbena linija objektov na terenu, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti.
Določena je gradbena linija kletnih etaž–garaž. To gradbeno linijo je možno spreminjati glede na konstrukcijo objektov.
 
Gradbena linija v nadstropju (konzole) GLn
Načeloma je gradbena linija konzolnih delov objekta odmaknjena izven gradbene linije objektov na terenu za 8 metrov. Gradbena linija v nadstropju (konzole) je razvidna iz urbanistično arhitektonske situacije (kartografska priloga št. 5)
– Kota pritličja ne sme biti nižja od hodnika za pešce, ki poteka v obrobju kareja. Pritličje je možno dvigniti za največ tri stopnice nad koto terena, do 45 cm. Za to višino je možno tudi povečati višinski gabarit objekta. Objekti in zunanje ureditve se višinsko prilagajajo toleranci + in – 0,5 metra ali več, vendar v soglasju z mestnim urbanistom.
Višina pritlične etaže je 4,5 metra, višina etaže v nadstropju je maksimalno 3,0 metra.
Kota pritličja ne sme biti nižja od hodnika za pešce, ki poteka v obrobju kareja. Pritličje je možno dvigniti za največ tri stopnice nad koto terena, do 45 cm. Za to višino je možno tudi povečati višinski gabarit objekta.
 
Gradbena linija kleti (GLk)
Podzemne garaže so v tlorisnem gabariti zamejene z gradbeno linijo kleti. Gradbeno linijo je možno v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, usklajevati.
Višina objekta je določena z vencem objekta. Vse naprave in napeljave, ki so montirane nad višino venca, morajo biti ustrezno arhitektonsko oblikovane ali zakrite.
12. člen
Smernice za temeljenje objektov
Zaradi neugotovljenega sestava terena in rabe zemljišča v preteklosti, je pred gradbenimi posegi obvezno pridobiti geološko geotehnično poročilo ter izvedbo gradnje prilagoditi razmeram.
Izvajanje izkopov za temelje in drugih zemeljskih del mora biti pod strokovnim nadzorom geotehnika.
13. člen
Smernice za ureditev odprtega (javnega) prostora soseske
Kakovost urbanistične ureditve je neposredno odvisna od razmerja med zazidanimi površinami in odprtim prostorom in od kakovosti urejanja odprtega prostora. Odprti prostor je tipološko členjen v tlakovane in zelene površine, ki se prepletajo med zidanimi površinami.
Odprti prostor v obravnavanem območju je po funkciji dveh vrst: površine izključno namenjene pešcu in večnamenske površine. Površine namenjene pešcem so tlakovane in zelene površine, večnamenske površine so namenjene tudi dostavi, urgentnemu in servisnemu dovozu, hitremu parkiranju.
 
(1) Pešpoti
Prostor obravnave je pretežno namenjen pešcu. Pretežni del parkirnih površin je v objektih, zunanji odprti prostor je domena pešca.
Osrednjo pešpot predstavljajo peš površine, ki se prepletajo med objekti in poteka vzporedno s Kidričevo cesto. Te peš površine se povezujejo z zelenimi površinami, ki potekajo v smeri sever – jug, omogočajo pogled navznoter, rahljajo grajeno strukturo in se povezujejo z drugo pomembno pešpotjo in z zelenimi površinami ob Voglajni.
 
(2) Večnamenske površine
Poleg površin, ki so strogo opredeljene kot cestne, peš in parkirne, se med objekti prepletajo površine, ki so namenjene peš prometu, kolesarjem in parkiranju. Parkiranje je namenjeno invalidom, hitremu parkiranju, na večjih površinah pa tudi urejenim parkiriščem (na primer ob tranzitni cesti). Ločitev več vrst prometa bo obeležena z barvno označbo.
Zelene površine
Vsa obstoječa kvalitetnejša drevesa in skupine obstoječih dreves je potrebno ohraniti.
Zelene površine so zasnovane tako, da so:
– oblikovane skupine dreves, grmovnic in pokrovnic na javnih in poljavnih površinah med objekti,
– oblikovani drevoredi in zelenice ob cestah.
 
(3) Skupine dreves
Oblikovane skupine dreves, grmovnic in pokrovnic bodo s svojim volumnom in strukturo ustvarjale kontrapunkt grajeni strukturi. Skupine rastlin so oblikovane v bolj poudarjene pasove v smeri vzhod zahod. Usmerjenost zelenih pasov v smeri vzhod zahod rahlja grajeno strukturo, ustvarja preglednost v območja med objekti.
Na popločenih površinah, namenjenih peš prometu so predvidena drevesa s krošnjo, ki omogočajo gibanje pod drevesi, na zelenicah (travnate površine) pa tudi drevesa z drugačnim habitusom, grmovnice in pokrovne rastline.
Ostale zelene površine so praviloma zatravljene, površine ob vhodih se lahko zasadijo (poudarijo) z okrasnimi trajnicami in enoletnicami. Za grajene elemente objektov kot so deli fasad, stebri, ograje ipd. priporočamo ozelenjevanje s popenjalkami.
(4) Drevoredi ob cestah
Ob cestah so predvideni drevoredi.
– Ob Kidričevi cesti:     ostrolistni javor (Acer platanoides), ki se
                          navezuje na obstoječo drevoredno vrsto;
– Ob cestah št. 2 in 3:   manjše, okroglasto oblikovano drevo (kroglasti
                          javor – Acer platanoides 'Globosa');
– Ob cesti A:             manjše, okroglasto oblikovano drevo (beli gaber –
                          Carpinus betulus 'Columnaris').
 
Upoštevati je potrebno pogoje za pripravo zemljišča in saditev dreves, navedene v tekstualnem delu projekta iz 1. člena odloka.
V. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
14. člen
Območje obravnave LN se nahaja ob sotočju rek Voglajne in Hudinje, del območja je podvrženo poplavam visokih voda obeh rek. Vsi posegi na obravnavanem območju so načrtovani na osnovi »Strokovnih podlag s področja upravljanja z vodami«, Hidrosvet, št. proj. 37/05 in sicer na tak način, da ne bo negativnega vpliva na vodni režim Voglajne in Hudinje.
Kota kareja in objektov se skladno z določili 8. člena tega odloka določijo pri pripravi tehnične dokumentacije tako, da je zagotovljena poplavno varnost pritličja objektov pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let ob upoštevanju dodatnega varnostnega nadvišanja minimalno 40 cm v skrajnem severozahodnem delu območja OLN.
Vsi posegi v prostor so skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine ali spodnjega roba nasipa-zidu na zračni strani, odmaknjeni več kot 5 m.
Odvajanje padavinskih voda z območja lokacijskega načrta je v skladu s 92. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) predvideno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je predvideno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). V ta namen sta predvidena 2 sistema zadrževalnih bazenov:
– sistem zadrževalnih bazenov vzhod predstavljajo trije ločeni zadrževalni bazeni (Z1, Z2 in Z3), ki so med seboj povezani z odprtimi jarki. Padavinski kanal se izliva v Z1 po cevi Ø 1000 mm. Padavinska voda se nato prelije v bazen Z2 in še naprej v Z3, iz katerega se izliva v Voglajno. Celotni potreben volumen sistema je 1800 m3.
– sistem zadrževalnih bazenov zahod predstavljajo štirje ločeni zadrževalni bazeni (Z4, Z5, Z6 in Z7), ki so med seboj povezani z odprtimi jarki. Padavinski kanal se izliva v Z4 po cevi Ø 1000 mm. Padavinska voda se nato preko bazena Z5 in Z6 prelije v bazen Z7, iz katerega se izliva v Voglajno. Celotni potreben volumen sistema je 5127 m3.
V zadrževalne bazene se lahko spušča le čista padavinska voda s streh in ostalih neonesnaženih površin. Izgradnja zadrževalnikov bo skladno s 17. členom (etapnost) in 18. členom (tolerance) tega odloka prilagojena dinamiki in ostalim lastnosti izgradnje posameznih objektov in območij tako, da odtok padavinskih voda nikoli ne bo v nasprotju z določili zakonodaje in tega odloka.
Padavinske vode s cest in ostalih voznih in parkirnih površin je očistiti preko lovilcev olj in maščob s koalescentnim filtrom, ki jih je namestiti na mestu nastanka.
V primeru ureditve izpustov odpadnih padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
VI. CESTNA, KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
15. člen
Za potrebe izdelave projektne dokumentacije za cestno komunalno in energetsko infrastrukturo je treba izdelati Geološko geomehanski elaborat in Prometno študijo – kapacitetno analizo predvidenih križišč, ki bosta zagotavljali ustrezne tehnične rešitve predvidene infrastrukture.
Usmeritve za prometno urejanje
(1) Cestno omrežje
Cestno omrežje v obravnavanem območju je povezano s Kidričevo cesto in s predvidenim omrežjem širšega območja, obravnavanega v strokovnih podlagah v enoten sistem, ki se navezuje na mestno cestno omrežje. Cestno omrežje je možno fazno izgrajevati.
V obravnavanem območju je potrebno zgraditi ceste 2 in 3 na odseku do krožnega krožišča s cesto A. Potrebna je izgradnja cesta A in servisne ceste ob predvideni magistrali sever-jug.
Ob predvidenih prometnicah znotraj obravnavanega območja je potrebno zgraditi enosmerne kolesarske steze, ki bodo od vozišča ločene z zelenicami.
Ob kolesarskih površinah je potrebno zgraditi javne površine za pešce, ki ob objekti preidejo v površine za pešce, ki nimajo javnega značaja – gostinske in prireditvene površine in ki spadajo v funkcionalna zemljišča predvidenih objektov.
Prečni prerez cestišča sestavljajo naslednji elementi z minimalnimi dimenzijami:
– dvosmerno vozišče             širine            2 x 3,0 m
– enosmerna kolesarska steza    širine            1,5 m
– hodnik za pešce               širine            3,0 m
– parkirni prostor ob vozišču   širina/dolžina
                                2,0 m/6,0 m
– zelenica med kolesarsko
   stezo in voziščem            1,0 m/3,0 m
Na obravnavanem območju je potrebno zgraditi dve (2) krožni križišči, eno (1) klasično štirikrako križišče, dograditi trokrako križišče na Uvozu 2 na Kirdičevi cesti in preurediti obstoječe semaforizirano nivojsko križišče na Kidričevi cesti.
Uvoz 2, predstavlja priključek ceste 2 osrednjega dela obravnavanega območja na obstoječo Kidričevo cesto, ki je nov in je predviden le kot priključek desno–desno.
Uvoz 3, predstavlja priključek ceste 3 na Kidričevo cesto v območju obstoječega nivojskega semaforiziranega križišča Kidričeve ceste, Delavske ceste in Tovarniške ul.
Krožno križišče 2, je predvideno na mestu križanja ceste 2 in ceste A. Zasnovano je kot krožno križišče z nepovoznim središčnim otokom.
Krožno križišče 3, je predvideno na mestu križanja ceste 3 in ceste A in je enake zasnove kot krožno križišče 2.
(2) Parkirne površine
Parkirne površine so v skladu s strokovnimi podlagami predvidene v kletnih etažah in v objektih. Parkirne površine so dimenzionirane na površine in namembnost objektov. Predvidene so v obliki garažnih hiš ali kot sestavni del poslovno stanovanjskih objektov.
   6 Tabela 6: število parkirnih po območjih
+------+---------------------+---------------+-------------+-----------------+
|      |       Območje       | Skupaj zidane |   Število   | Potrebna bruto  |
|      |                     |    površine   |  parkirnih  |    površina     |
|      |                     |               |     mest    |                 |
|      |                     |               |   1PM/60m2  |   27 m2/1 GM    |
+------+---------------------+---------------+-------------+-----------------+
|3     |območje zahod ob     |   32.541,00   |     542     |     14.634      |
|      |Kidričevi            |               |             |                 |
+------+---------------------+---------------+-------------+-----------------+
|4     |srednje območje      |   29.975,00   |     477     |     12.879      |
|      |Kidričeva            |               |             |                 |
+------+---------------------+---------------+-------------+-----------------+
|5     |območje vzhod        |   39.400,00   |     640     |     17.280      |
|      |Kidričeva            |               |             |                 |
+------+---------------------+---------------+-------------+-----------------+
(3) Avtobusna postajališča
Avtobusna postajališča se poleg obstoječih v bližini območja obravnave, opredelijo po potrebi ob koridorju glavnih dovoznih cest.
(4) Železniško omrežje
Železniško omrežje ni predmet obravnave LN. Upošteva se pogoje gradnje znotraj varovalnih pasov.
 
Usmeritve za komunalno, energetsko in teleprenosno urejanje
Komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremo obravnavanega območja je treba v naslednjih fazah načrtovanja projektirati v skladu s smernicami, ki so jih upravljalci posameznih komunalno energetskih in telekomunikacijski vodov posredovali k temu dokumentu.
Komunalno energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je treba projektirati v predvidenih komunalnih koridorjih razen kanalizacije, ki je predvidena v območju predvidenih prometnic. Posebno pozornost je treba posvetiti območjem, kjer so predvidene podzemne garažne hiše.
 
1. Vodovodno omrežje
Predvidena oskrba s pitno vodo:
Oskrba s pitno vodo na obravnavanem območju, bo zagotovljena iz obstoječih vodovodov Lž Ø 350 mm, ki poteka ob levem bregu Voglajne in javnega vodovoda Lž Ø 300 mm, ki poteka po Mariborski cesti in iz novoizvedenega vodovoda Lž 100 mm, ki je bil izgrajen ob izvedbi objekta RITS.
Znotraj območja je treba vodovodno omrežje zgraditi zankasto brez slepih vodov. Vodovodno omrežje je treba situativno prilagodili predvidenim komunalnim koridorjem, ki dobo potekali ob prometnicah znotraj obravnavanega območja. Nadzemni hidranti je treba predvideti skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov. Nameščeni bodo na medsebojni razdalji 80 m, tako, da je mogoče vsak objekt gasiti z dveh nadzemnih hidrantov. V primeru prenizkega obratovalnega pritiska bo potrebna protipožarna zaščita zagotovljena s priključevanjem gasilskih vozil.
Potrebne količine pitne vode in s tem pogojeno priključevanje na obstoječe vodovodno omrežje bo določeno v nadaljnjih fazah načrtovanja obravnavanega območja, ko bodo znane dejanske namembnosti posameznih objektov oziroma potrebe po količini pitne vode, načelno pa je predvidena izvedba vodovodnega omrežja iz Lž duktil cevi DN 200 mm.
Javni vodovod mora potekati na oddaljenosti min. 4,0 m od predvidenih objektov obravnavanega območja.
2. Kanalizacijsko omrežje
Na obravnavanem območju je treba zgraditi ločen sistem odvodnje. Obstoječe kanale je treba prestaviti v predvidene koridorje prometnic, pri tem pa je treba zagotoviti minimalne odmike 4,00 m od predvidenih objektov. Slednje je treba zagotoviti tudi pri umeščanju novih kanalov. Sanitarne odpadne vode je treba odvajati v obstoječo kanalsko omrežje in jih preko njega voditi do CČN Mestne občine Celje v Tremarjih. Meteorne vode je potrebno preko ustrezno dimenzioniranih kanalov voditi v zadrževalne bazene in jih preko njih voditi v površinski odvodnik.
Odvod padavinskih vod:
Čiste padavinske vode s streh in ostalih površin je treba voditi preko peskolovov v meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnih bazenov neposredno v površinski odvodnik. Padavinske vode s parkirišč in povoznih površina je treba zajemati preko požiralnikov v kanalizacijo, pred izpustom v površinski odvodnik pa jih je po potrebi, skladno s Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS štev. 35/96, člen 19), treba očistiti preko lovilcev olj in maščob s koalescentrimi filtri, ki zagotavljajo čiščenje olj do 5 mg/l onesnažene vode.
Za odvod meteornih vod je potrebno izgraditi meteorno kanalizacijsko mrežo. Voda se iz obravnavanega območja zbira preko prečnih kanalov v dveh transportnih vodih: M1.K1-»V1« in M2.K1-»Z1«, ki potekata v smeri sever–jug in se priključujeta v površinske zadrževalne bazene, ki so locirani na desnem bregu vodotoka Voglajna, od tu pa se meteorna voda odvaja v površinski odvodnik.
Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo ABC cevi od DN 400 mm do DN 1000 mm. Cevi se položijo v padcu min 0,25 % v osi predvidenih dovoznih cest..
Zaradi povečanih količin meteornih vod iz obravnavanega območja, je le-te treba pred izpustom v površinske odvodnike zadrževati v zadrževalnih bazenih. Zadrževalni bazeni, določeni v 14. členu tega odloka so predvideni izven obravnavanega območja, na območju t.i. halde med železniško progo in Voglajno in so predvideni v primerni hortikulturni ureditvi. Zadrževalni bazeni morajo biti zgrajeni vodotesno in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdih delcev. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Treba je redno vzdrževanje bazenov, kanalizacijskih cevovodov in ostalih objektov odvodnjavanja.
Meteorno kanalizacijo obravnavanega območja je potrebno projektirati ob uporabi standarda SIST EN 752-2 in podatkov Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije za povratne dobe za ekstremne padavine, postaja Celje, obdobje 1970–1999.
Izpuste padavinskih vod v površinske odvodnike je potrebno izvesti pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
 
Odvod fekalnih vod:
Za odvod fekalnih vod je treba zgraditi fekalno kanalizacijo, preko katere bodo odpadne fekalne vode odvajane do obstoječega rajonskega zbiralnika RZ 9 in naprej na centralno čistilno napravo mesta Celja.
Interna kanalizacija v objektih, ki bo potekala skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objektov. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena (podzemne garažne hiše) morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
Ker v tej fazi ni znana namembnost posameznih poslovno-stanovanjskih objektov smo za izdelavo LN, uporabili za določitev sušnega odtoka normo porabe vode:
np = 250 l/os/dan    ...   za prebivalce
np = 80 l/os/dan     ...   za zaposlene
Za izračun sušnega odtoka ocenjujemo, da znaša max. urni odtok Qmax, za naselje z do 5000 prebivalci v naselju 12,08 % Qd. Dodatno je potrebno upoštevati tudi tuje vode, ki jih cenimo glede na gostoto prebivalcev na ha obravnavane površine, kjer je za gostoto poselitve nad 600 P/ha, ocenjena na 1,35 l/s/ha.
Fekalni kanal FK1, poteka preko obravnavanega območja v koridorju Ceste 2. Odsek 1, fekalnega kanala FK1, poteka do jaška na krožnem križišču cest 2 in A. Za Izvedbo tega odseka se uporabijo rebraste cevi PVC (SN8) DN 250 mm, i=0,25%.
Odsek 2, fekalnega kanala FK1, poteka od odseka 1 do servisne ceste ob železnici. Za ta odsek so izbrane rebraste cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%. Odsek 3 pa poteka od servisne ceste ob železnici do priključka na RZ 9 v jašku J6. Izbrane so rebraste cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%.
Fekalni kanal FK2, poteka preko obravnavanega območja v koridorju Ceste 3. Začne se v jašku J16, obstoječega kanala 200170, ki se od tega jaška dolvodno opusti in odstrani. Odsek 1, fekalnega kanala FK2, poteka do jaška na krožnem križišču cest 3 in A. Za Izvedbo tega odseka se uporabijo rebraste cevi PVC (SN8) DN 250 mm, i=0,25%.
Odseka 2 in 3, fekalnega kanala FK2, pa potekata od odseka 1 do priključka na RZ 9 v jašku J6. Izbrane so rebraste cevi PVC (SN8) DN 300 mm, i=0,25%.
 
Odvod tehnoloških vod:
V primeru, da bodo na obravnavanem območju nastajale tehnološke odpadne vode je treba te na mestu nastanka očistiti do stopnje, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in jih šele tako očiščene izpuščati v javno kanalizacijo.
 
3. Električno omrežje
Oskrba z električno energijo:
Energija za napajanje objektov v obravnavanem območju je na razpolago na VN zbiralnicah v RTP Selce, kar pomeni, da bo treba zgraditi VN vod iz RTP Selce do obravnavanega območja. Energija za rezervno napajanje objektov je na razpolago na SN zbiralnicah v RP EMO. Začasno bo območje napajano iz obstoječega SN vodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami znotraj območja, ki bodo napajale predvidene objekt z električno energijo.
Distribucija električne energije se bo vršila preko transformatorskih postaj. Predvidene nove trafo postaje bodo vključene v objekte. Točna lokacija TP ter dimenzioniranje gradbenega dela in opreme bo izvedeno glede na dejanske potrebe odjemalcev električne energije.
Elektroenergetske vode na območju sestavljajo srednjenapetostni in nizkonapetostni vodi različnih presekov. Dimenzioniranje teh vodov bo izvedeno glede na dejanske potrebe odjemalcev električne energije. Vodniki bodo na celotni trasi položeni v kabelsko kanalizacijo iz obbetoniranih PVC cevi in kabelskih jaškov.
 
4. Telekomunikacijsko omrežje
Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi, ki jih je treba ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v predvidene komunalno energetske koridorje.
Predvidena dograditev TK omrežja je prikazana na grafičnih prilogah strokovnih podlag. Glavne veje TK omrežja se izvedejo iz šest cevne kanalizacije. Na lomih trase so nameščeni revizijski jaški, ki so opremljeni z LTŽ pokrovi lahke, oziroma težke izvedbe. Za predvidene objekte je v nadaljnjih fazah načrtovanja treba izdelati projekt TK omrežja, v katerem bo vsak objekt priključen na omrežje preko vsaj ene priključne točke. V komunalno energetskih koridorjih, znotraj obravnavanega območja, je treba predvideti TK kabelsko kanalizacijo, ki bo ščitila predvideno omrežje. Vzporedno z TK kabelsko kanalizacijo se predvidi tudi kanalizacija za CATV oziroma ostale podatkovne vode.
 
5. Plinovodno omrežje in ogrevanje
Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom je treba načrtovati iz obstoječe MRP, ki obratuje pod delovnim tlakom 3,0 bar in izhodnim tlakom 0,1 bar.
Pred projektiranjem sekundarnega plinovodnega omrežja na obravnavanem območju je treba izdelati oceno energetskega konzuma na območju in preveriti dejansko razpoložljivo kapaciteto obstoječe MRP.
Sekundarno plinovodno omrežje je treba projektirati na osnovi pretočno-tlačne analize, glede na podatke o potencialnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plinovodno omrežje je treba projektirati v komunalno energetskih koridorjih, pri čemer naj se v največji možni meri projektira v sistemu cevnih zank. Za izvedbo plinovodnega omrežja se bodo uporabile PEHD cevi (gostota materiala PE 100) do DN 25 do DN 200 mm.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je v največji možni meri predvideno tudi z alternativnimi viri energije (toplotne črpalke, sončni koleltorji …). Način in oblika izvedbe se določi za vsak kare oziroma objekt posebej.
VII. POGOJI VAROVANJA OKOLJA
16. člen
Varstvo voda in varstvo pred poplavami
Kote terena:
Za zagotavljanje poplavne varnosti so predlagane minimalne kote terena, ki zagotavljajo poplavno varnost objektov s povratno dobo 100 let, ob upoštevanju dodatnega varnostnega nadvišanja minimalno 40 cm v skrajnem severozahodnem delu območja Lokacijskega načrta.
 
Odvodnjavanje padavinskih vod:
Odvodnjavanje meteornih vod je predvideno preko meteorne kanalizacije v zadrževalnike, ki se nahajajo izven območja obravnave ob reki Voglajni. Zadrževalniki so oblikovani kot manjši ribniki in vključeni v celostno ureditev obvodnega parka ob Voglajni.
 
Odvodnjavanje cestnega telesa:
Na celotnem območju se odvodnjavanje cest uredi tako, da se v površinski odvodnik spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na sistem odvodnjavanja ni priključen noben iztok sanitarno – fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
 
Ukrepi za sanacijo in varstvo tal
Območje stare Cinkarne vključno s haldo predstavlja območje velikega onesnaženja. Reurbanizacija je priložnost za sanacijo preteklih situacij. Urbanistična zasnova območja je zasnovana tako, da so na terenu in v kletnih etažah dejavnosti, ki ne predstavljajo tveganja za bivanje. Stanovanjske enote so razporejene v višjih etažah objektov.
Za sanacijo tal niso izdelane Strokovne podlage, ki bi opredelile način in postopek sanacije.
 
Ukrepi za varstvo pred hrupom
Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. To je po namembnosti območje trgovsko poslovnih in stanovanjskih dejavnosti, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Namembnost predvidenih objektov ne bo vplivala na poslabšanje vplivov na okolje.
Poslovno trgovski, servisni in delno stanovanjski objekti ob Kidričevi cesti so zasnovani tako, da so stanovanja predvidena v zgornjih nadstropjih objektov in orientirana izven območja hrupa.
   Tabela 7: Mejne ravni hrupa za III. območje (življenjsko okolje)
+--------------------+---------+----------+
|                    |  Nočna  |  Dnevna  |
|                    | raven L |  raven L |
|                    |   (n)   |    (d)   |
+--------------------+---------+----------+
|mejne ravni (dBA)   |    50   |    60    |
+--------------------+---------+----------+
|kritične ravni      |    59   |    69    |
|(dBA)               |         |          |
+--------------------+---------+----------+
|mejne ravni za vire |    48   |    58    |
|hrupa (dBA)         |         |          |
+--------------------+---------+----------+
   Vir: Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.
45/95).
Ukrepi za varstvo zraka
Obravnavani posegi bodo zgrajeni v območju, kjer je zrak onesnažen preko dovoljene meje in spada, skladno s Celjskim prostorskim planom, v III. območje onesnaženosti. Novi objekti ne bodo poslabševali stanja okolja, saj bodo priključeni na sistem ogrevanja, ki je po energetski bilanci določen za ta del Celja.
Prometno omrežje je načrtovano tako, da bo promet potekal tekoče. Parkiranje je predvideno v podzemnih garažah.
Načrtovane dejavnosti, na primer laboratoriji v tehnološkem parku, morajo organizirati dejavnost tako, da ne bo negativnih vplivov v okolje.
 
Deponije gradbenega materiala
Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri rušitvi in odstranitvi obstoječih objektov in naprav ter za izkopani, kontaminirani material je treba upoštevati:
– Strategijo za ravnanje z odpadki na območju Občine Celje (sklep Skupščine občine Celje, dne 8. 12. 1993),
– določila Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99),
– Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04).
 
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Predvidena je tudi izgradnja hidrantnega omrežja.
Varen umik je možen na zunanje, nepozidane, funkcionalne površine objektov.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih cestah, na manipulativno dvorišče na severni strani in na parkirne površine na vzhodni strani objekta.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja oziroma preko rezervoarja. Celoten objekt bo požarno varovan s sprinklerji. Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
Način varovanja pred požarom za objekte bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
 
Zaščite pred razlitjem nevarnih snovi
Na celotnem območju prometnih površin je načrtovan sistem odvodnjavanja padavinskih vod, ki skladno s Strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), odvaja onesnažene vode preko kanalizacijskega sistema oziroma preko ustreznih lovilcev in zadrževalnih bazenov.
 
Komunalni in drugi odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje, Uradni list RS, št. 67/99. Posode za odpadke je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor. Posode za odpadke bodo locirane v objektih, možno je tudi v kletni etaži. Dovoz do njih je omogočen preko kletne etaže ali preko dovozov na nivoju terena.
Gradbene odpadke zaradi rušenja objektov, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Ur.l. RS, št. 3/03
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO LN
17. člen
Pogoji za zasnovo in oblikovanje objektov.
Investitor mora v fazi priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje k zasnovi objekta pridobiti pozitivno mnenje občinskega urbanista.
Etapnost
Izvajanje načrtovane ureditve je možno začeti s posameznim območjem (otokom). Z vidika urejanja mesta, je smiselno začeti z območjem številka 3 in nadaljevati proti vzhodni smeri. Pri nameri gradnje prvega objekta v kareju mora investitor zasnovati objekt na način, da prikaže idejno zasnovo ureditve celotnega kareja (vhodi, uvozi v podzemne garaže, drugi uvozi, razmestitev pešpoti, trgov, manipulacijskih površin, zelenic).
Pogoji za izvedbo so:
– izdelava nekaterih strokovnih podlag:
   – sanacija tal,
   – geologija in pogoji temeljenja,
   – dimenzioniranje in izgradnja zadrževalnikov za odvodnjavanje meteornih vod,
   – idejna zasnova elektroomrežja,
   – idejna zasnova tk omrežja,
   – idejna zasnova plinovodnega omrežja,
– lastništvo parcel,
– rušenje obstoječih objektov,
– izgradnja cestne infrastrukture,
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
Po zaključku izgradnje posameznega kareja mora biti odvodnjavanje padavinskih in fekalnih voda urejeno v skladu z rešitvami, določenimi s tem OLN.
IX. TOLERANCE
18. člen
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerim pa se smejo poslabšati urbanistično arhitektonska zasnova, prostorske in okoljske razmere.
Dopustna odstopanja od določil LN:
– spremembe karakteristike cest, energetskih, komunalnih in teleprenosnih vodov, če bodo v načrtih za PGD ustreznejše rešitve;
– glede dimenzioniranja prometnih površin, predvsem cest, je dimenzije cestnega omrežja možno prilagajati v okviru toleranc, vendar na način, ki ne bo povzročal sprememb posameznega karaje (namembnost, urbanistično arhitektonski izgled);
– horizontalni in vertikalni gabariti v razmerju 1:3 do 1:4 ± 4% če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in ne posegajo v rešitve prometne in komunalne infrastrukture;
– višine objektov so lahko manjše za 2 etaži, vendar tako, da se toleranca upošteva pri prvem objektu v kareju in potem velja ista višina za vse ostale objekte v kareju. Pritličje objekta mora biti za min. 1,5 metra višje od ostalih etaž. Glede etažnosti objektov je treba zagotoviti zveznost horizontalnih in vertikalnih gabaritov z višinskim poudarkom na zaključnih višjih objektih;
– število etaž podzemnih garaž je lahko manjše, vendar ne manj kot ena etaža;
– vogalni objekt v jugovzhodnem vogalu kareja 5 je možno v celoti nameniti garažnemu objektu. Za namen garaže je možno spremeniti dimenzije objekta tako, da je širina objekta 35 metrov. Višinski gabarit objekta se mora prilagajati vencu višine objektov.
Odstopanja so možna le v območju izključne rabe kot jih določa ta OLN, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu z mnenji nosilcev urejanja prostora, ki so pridobljeni k temu OLN. Za vsako spremembo v okviru toleranc mora investitor pridobiti urbanistično mnenje občinskega urbanista.
X. ZAČASNI UKREPI
19. člen
Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja lokacijskega načrta zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje po LN za celotni prostor Tehnološkega parka, vendar ne več kot štiri leta. Za to območje Mestna občina Celje skladno z 85. členom ­ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.
Lastniki zemljišč so dolžni zagotiviti izgradnjo in vzdrževanje javne komunalne infrastrukture na svojih zemljiščih v korist Mestne občine Celje.
Vse objekte, ki so predvideni za rušenje, je do rušenja možno vzdrževati in rekonstruirati, dovoljena je sprememba namembnosti za poslovne in storitvene dejavnosti, prizidave, nadzidave pa niso dovoljene.
XI. KONČNE DOLOČBE
20. člen
Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v LN iz 1. člena tega odloka. Do začetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
21. člen
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, komunalnega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.
22. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje-Oddelku za okolje in prostor.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-15/2003
Celje, 27. septembra 2005
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.