Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2005 z dne 20. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2005 z dne 20. 5. 2005

Kazalo

2048. Odlok o razglasitvi kmečkih objektov in domačij za kulturne spomenike lokalnega pomena, stran 5013.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 18. člena Statuta občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet občine Škofja Loka na 12. redni seji dne 5. 5. 2005 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kmečkih objektov in domačij
za kulturne spomenike lokalnega pomena
1. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo enote dediščine:
1. Križna gora – Hiša Križna gora 17 (EŠD 8094)
2. Zgornja Luša – Hiša Zgornja Luša 6 (EŠD 14315)
3. Staniše nad Zmincem – Domačija Staniše 2 (EŠD 14317)
4. Sv. Ožbolt – Domačija Sv. Ožbolt 24 (EŠD 14319)
Enote imajo zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih, likovnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Škofja Loka. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnoloških spomenikov.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitve za spomenike lokalnega pomena:
1. Križna gora – Hiša Križna gora 17 (EŠD 8094)
»Krajnikova« hiša – muzej je sestavljena iz stavbnih in gradbenih elementov petnajstih hiš iz škofjeloškega območja iz obdobja od 16. do 19. stoletja in je kot taka sestavljenka edinstvena v slovenskem prostoru.
2. Zgornja Luša – Hiša Zgornja Luša 6 (EŠD 14315)
»Kovkarjeva« kajža je nastala kot logarska koča loškega gospostva, kasneje je bila dom ljudskega pesnika Franca Vidmarja – Pustotnika in pesnika in pisatelja Janeza Okorna. Domnevno je nastala v drugi polovici 18. stoletja. Pomembna je predvsem kot izrazito krajevno opredeljiv tip doma vaškega kajžarja in sodi med najpomembnejše primere podeželskega stavbarstva na ravni vsakdanjosti na loškem ozemlju.
3. Staniše nad Zmincem – Domačija Staniše 2 (EŠD 14317)
V okviru domačije pri »Jamniku« je najpomembnejša delno zidana stanovanjska hiša z letnico nastanka 1786 na hišnem tramu lesenega dela, ki je z ugodno gospodarsko rastjo v sredini 19. stoletju doživela predelavo. Predstavlja regionalno opredeljiv tip dobro ohranjene domačije srednjega kmeta v loškem hribovju.
4. Sv. Ožbolt – Domačija Sv. Ožbolt 24 (EŠD 14319)
Domačijo pri »Aliču« sestavljata stanovanjska hiša z letnico 1805 in ohranjenimi freskami iz začetka 20. stoletja, delo ljudskega slikarja Pohlevna s Črnega vrha in delno zidano gospodarsko poslopje. Kompleks predstavlja značilen, kakovosten in krajevno opredeljiv tip podeželskega stavbarstva na loškem ozemlju.
3. člen
Meje spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1: 2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000. Meje vplivnih območij, če jih kulturni spomeniki imajo, so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.
1. Spomenik obsega parc. št. 342/6 k.o. Križna gora.
2. Spomenik obsega parc. št.: 91/1, 765, 764/8 in zahodni del 764/1 k.o. Zg. Luša.
3. Spomenik obsega parc. št.: *27 in 322/3 k.o. Staniše.
4. Spomenik obsega parc. št.: 26, k.o. Ožbolt. (V varovanem območju se nahajata dva objekta, ki sta izvzeta).
4. člen
Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme vseh spomeniških objektov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte in v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celot in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenikov.
Za vplivna območja spomenikov velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter varovanju vedut na spomeniške objekte.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne, krajinske, likovne in zgodovinske vrednote spomenikov,
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov,
– predstavi kulturne vrednote spomenikov in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi znanstveno-raziskovalno in učno-demonstracijsko delo.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišča so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
6. člen
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.
Razglašeni objekti in domačije imajo prednost pri razpisih za pridobivanje in dodeljevanje sredstev finančnih pomoči pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju Občine Škofja Loka.
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Škofja Loka, dne 5. maja 2005.
Župan
Občine Škofja Loka
Igor Draksler l. r.