Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2005 z dne 7. 1. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2005 z dne 7. 1. 2005

Kazalo

41. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Prebold, stran 108.

Na podlagi 27., 31., 33. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr.), 29. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99) in Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev Občine Prebold (Uradni list RS, št. 64/04) je Občinski svet občine Prebold na 24. redni seji dne 23. 12. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Prebold
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (Uradni list RS, št. 58/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 3 (Uradni list RS, št. 35/96) ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2 (Uradni list RS, št. 35/96), ki se hkrati preimenujejo v prostorske ureditvene pogoje Občine Prebold (v nadaljnem besedilu: PUP Prebold), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 9/2004 v avgustu 2004.
2. člen
(vsebina PUP Prebold)
PUP Prebold vsebuje:
1. Tekstualni del:
– odlok
– obrazložitev
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
2. Grafični del:
– prikaz območij urejanja s PUP Prebold      M 1:25000
– prikaz namenske rabe prostora ter meril
   in pogojev na DKN
   (Celje 23, 24, 25, 26, 32, 33, 34, 35,
   42, 43, 44, 45)                           M 1:5000
– usmeritve za kompleksne zazidave
3. člen
(vsebina odloka PUP Prebold)
Besedilo odloka sestavljajo:
I.   Splošne določbe
II.  Skupne določbe
1.   Obseg območja urejanja
2.   Namenska raba prostora
3.   Merila in pogoji za:
     3.1.  vrsto prostorskih ureditev in gradenj,
     3.2.  oblikovanje prostorskih ureditev
           in gradnjo objektov,
     3.3.  določanje gradbenih parcel
           in parcelacije zemljišč,
     3.4.  prometno urejanje,
     3.5.  komunalno urejanje,
     3.6.  ohranjanje narave,
     3.7.  varstvo kulturne dediščine,
     3.8.  varstvo okolja,
     3.9.  varstvo pred naravnimi
           in drugimi nesrečami ter ureditve
           za potrebe obrambe
 
III. Posebne določbe
1.   Skupne posebne določbe
     1.1.    morfološka celota
             severnega nižinskega dela
     1.2.    morfološka celota južnega hribovitega dela
2.   Podrobnejše posebne določbe
     2.1.    Usmeritve za območja  Kompleksnih zazidav
             2.1.1.  Nad tovarno NT S3, Žvajga: ŽV Z1,
                     ŽV Z2, ŽV G2
             2.1.2.  Ob Savinji OS S1
     2.2.    Glede vrste posegov
             2.2.1.  Dolenja vas: DV M3, DV M4
             2.2.2.  Dolenja vas DV S9
             2.2.3.  Ob Savinji OS P2
             2.2.4.  Matke: MA Z1, MA M2
             2.2.5.  Gornji Prebold GP S1,
                     Nad tovarno NT S2,
                     Prebold – center: PR S1, PR S6
             2.2.6.  Žvajga ŽV Z3
             2.2.7.  Žvajga ŽV D1
     2.3.    Glede stopnje izkoriščenosti
             zemljišč za stavbe
             2.3.1.  Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2
     2.4.    Glede arhitektonskega oblikovanja
             2.4.1.  Brda BR M1, Dolenja vas: DV M7, DV M8,
             Gornji Prebold: GP M1, GP M2, Marija Reka MR M3,
             Prebold – center: PR M2, PR M5
             2.4.2.  Dolenja vas: DV M1, DV M2
     2.5.    Glede oblikovanja zelenih površin
             2.5.1.  Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2
IV.  Prehodne določbe
V.   Končne določbe
II. SKUPNE DOLOČBE
1. Obseg območja urejanja s PUP Prebold
4. člen
Območje, ki se ureja s PUP Prebold obsega celotno območje Občine Prebold. Območje urejanja s PUP Prebold je razdeljeno na štiri morfološke celote, in sicer:
(1) Prebold,
(2) Latkova vas,
(3) severni nižinski del,
(4) južni hriboviti del.
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
|Zap.št.|        Ime        |    Ime makrocelote    |   Šifra makrocelote    |
|       | morfološke celote |        oziroma        |        oziroma         |
|       |                   |  poselitvenega območja| poselitvenega območja  |
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
|(1)    |Prebold            |Dolenja vas            |           DV           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Gornji Prebold         |           GP           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Nad tovarno            |           NT           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Pod graščino           |           PG           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Prebold – center       |           PR           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Žvajga                 |           ŽV           |
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
|(2)    |Latkova vas        |Hrastje                |           HR           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Ob Savinji             |           OS           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Vas                    |           VA           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Groblja                |           GR           |
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
|(3)    |Severni nižinski   |Kaplja vas             |           KV           |
|       |del                +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Lapurje                |           LA           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Sv. Lovrenc            |           LO           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Šešče                  |           ŠE           |
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
|(4)    |Južni              |Brda                   |           BR           |
|       |hriboviti del      +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Marija Reka            |           MR           |
|       |                   +-----------------------+------------------------+
|       |                   |Matke                  |           MA           |
+-------+-------------------+-----------------------+------------------------+
S PUP Prebold se poleg naštetih poselitvenih območij urejajo tudi gradnje zunaj poselitvenih območij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih Občine Prebold opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
S PUP Prebold se ne urejajo območja sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:
– ZN L4/1 Gradnja Žalec,
– ZN L4/2 Cestna baza.
Prav tako se s PUP Prebold ne urejajo nova območja kompleksne gradnje, za katere je plansko predvidena izdelava lokacijskih načrtov v I. etapi (P2/2 Pod graščino, P4/4 Kovačev hrib, L2/2 Veltrag 1, L2/3 Veltrag 2, L4/6 Cona SOC in L4/4 Krožišče) in območja nahajališč mineralnih surovin (UN Marija Reka / b, UN Marija Reka / c in UN Pod Reško planino (sanacija).
2. Namenska raba prostora
5. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Prebold določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba pa je določena s PUP Prebold v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj poselitvenih območij, na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so vodovarstvena območja, območja vodne infrastrukture, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture in ogrožena območja.
6. člen
Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene gradnje so glede na prevladujočo namensko rabo razdeljena na morfološke enote, ki so označene s šifro makrocelote oziroma poselitvenega območja, šifro osnovne in podrobnejše namenske rabe ter zaporedno številko.
Območje PUP Prebold je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:
    (1) Namenska raba na poselitvenih območjih
 
 S    -  Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s 
         spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih
         dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
 SE   -  Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim
         stavbam).
 SV   -  Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena
         večstanovanjskim stavbam).
 SP   -  Območja počitniških hiš (območja namenjena stavbam, ki se občasno
         uprabljajo za počitek ali oddih).
 SK   -  Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno
         namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za
         opravljanje kmetijske dejavnosti).
 
 D    -  Območja stavb splošnega družbenega pomena
 DI   -  Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.
 DK   -  Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni domovi itd.).
 DS   -  Območja športa (območja namenjena za športne dvorane in športna
         igrišča).
 DU   -  Območja javne uprave.
 DZ   -  Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.
 DV   -  Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.
 
 M    -  Mešana območja
 MS   -  Območja urbanih vaških središč (območja pretežno namenjena trgovskim,
         gostinskim, storitvenim, kulturnim in stanovanjskim stavbam).
 MB   -  Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim,
         obrtnim in poslovnim stavbam.
 MD   -  Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,
         obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.
 MP   -  Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,
         proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam ter bencinskim
         servisom.
 MK   -  Posebna območja (območja namenjena zavetiščem in kočam z manjšimi
         okrepčevalnicami).
 MT   -  Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve
         in rekreacije).
 
 P    -  Območja proizvodnih dejavnosti.
 PD   -  Proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in
         parkiriščem.
 
 Z    -  Območja športno-rekreacijskih in zelnih površin.
 ZS   -  Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem.
 ZP   -  Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.
 ZK   -  Območja namenjena pokopališčem.
 ZD   -  Območja drugih zelenih površin.
 
 
 (2) Območja gospodarske javne infrastrukture
 
 DC   -  Območja državnih cest.
 LC   -  Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.
 IP   -  Območja prometnih površin izven vozišča.
 IL   -  Območja letališč in vzletišč.
 OC   -  Območje za čiščenje voda.
 
 
 (3) Namenska raba na območju krajine
 
 VC   -  Vodna zemljišča celinskih voda.
 VI   -  Območja vodne infrastrukture.
 K1   -  Najboljša kmetijska zemljišča.
 K2   -  Druga kmetijska zemljišča.
 G    -  Večnamenski gozdovi.
 GV   -  Varovalni gozdovi.
 GPN  -  Gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi
         dovoljeni.
 GRL  -  Območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena.
 OB   -  Območja za potrebe obrambe.
3. MERILA IN POGOJI
3.1. Merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in gradenj
7. člen
Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.
8. člen
(vrste ureditev in gradenj)
V območju PUP Prebold so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:
(1.)    gradnja novih objektov,
(1.1.)  dozidave obstoječih stavb,
(1.2.)  nadzidave obstoječih stavb,
(2.)    rekonstukcije obstoječih objektov,
(3.)    vzdrževanje obstoječih objektov,
(4.)    nadomestne gradnje objektov,
(5.)    odstranitev objektov,
(6.)    spremembe namembnosti objektov (stavb),
(7.)    spremembe rabe stavb,
(8.)    gradnja gospodarske javne infrastrukture in
        drugih omrežij in objektov v javni rabi,
(9.)    gradnja inženirskih objektov,
(10.)   gradnje in postavitve enostavnih objektov:
(10.a)  – gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:
        – objekti za lastne potrebe;
        – ograje;
        – pomožni infrastrukturni objekti;
        – pomožni kmetijsko‑gozdarski objekti;
(10.b)  postavitve začasnih objektov,
(10.c)  gradnja vadbenih objektov,
(10.d)  postavitev spominskih obeležij,
(10.e)  postavitev urbane opreme.
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte, kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
9. člen
(pomen izrazov)
V PUP Prebold imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:
– objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
– stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
– gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;
– prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
– vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;
– nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
– odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
– sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
– sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
– zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;
– gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;
– objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;
– pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, oziroma kmetijskemu gospodarstvu zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del go­spodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
– začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
– spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;
– urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
– dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarsvo ter reja divjadi oziroma dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
– sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;
– vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;
– priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
 
(1) Vrste gradenj in prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev na celotnem območju PUP
10. člen
(1.1.) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Prebold so, razen v območjih izključne rabe za potrebe obrambe, dovoljene naslednje vrste ureditev in gradenj:
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta;
– rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih stavb;
– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);
– odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);
– spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.
Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves, ki tvorijo značilno podobo krajine, razen sanitarne sečnje.
 
(1.2.) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Prebold, so na vodnih zemljiščih celinskih voda, poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in ome­jitve:
 
(1.2.1.) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le:
– vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);
– gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;
– gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– oživljanje reguliranih vodotokov;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode;
– ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov in
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
Priobalno zemljišče Savinje, vodotoka 1. reda, je 15 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, suhih strug ter ribnikov, mlak in močvirij s stalnim ali občasnim pritokom ali odtokom tekočih ali podzemnih voda, je 5 m od meje vodnega zemljišča.
Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
Po zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hiromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.
Premostitve vodotokov so možne kot objekti gospodarske javne infrastrukture. Načrtovane in izvedene morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
 
(1.2.2.) Poplavna območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, gradnje objektov, ki so lahko občasno poplavljeni ter gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen odlagališč in čistilnih naprav. Iz tega sledi, da je potrebno novo pozidavo v čim večji možni meri umakniti iz poplavnih območij, razen v strnjenih naseljih, ko gre za zapolnitve znotraj teh območij.
 
(1.2.3.) Erozijska območja
Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
Izjemoma se dovoljuje vlačenje lesa in izgradnja začasnih deponij lesa, če se zanje pridobi vodno soglasje.
Na območjih običajne zaščite na žariščih površinske globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje.
 
(1.2.4.) Plazljiva območja
Na plazljivih območjih je prepovedano:
– poseganje v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča,
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
Izjemoma se dovoljuje dela iz četrte in pete alineje te točke, če se zanje pridobi vodno soglasje.
 
(1.2.5.) Plazovita območja
Na plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
 
(1.2.6.) Vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja.
V vodovarstvenih pasovih še ne zavarovanih vodnih zajetij so do sprejetja uredbe o zaščiti vodnih virov v občini Prebold dovoljene le:
 
I. varstveni pas:
– gradnje in ureditve za potrebe vodovoda in zavarovanj vodnih zajetij (zemljišča je potrebno urediti v travnik, park ali gozd v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti);
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi.
Obstoječe prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in, da se tako zmanjša možnost nesreč kot posledica razlitja nevarnih snovi.
Pod posebnimi pogoji se lahko gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega pomena v soglasju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo.
 
II. varstveni pas:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za stalno in občasno bivanje v vrzelih obstoječih stavbnih zemljišč, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– rekonstrukcije in vzdrževanja zakonito zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi ter gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim odvodnjavanjem, silosi ipd.);
– gradnje skladišč za kurilno olje do 5 m3;
– gradnje nepropustnih kanalizacijskih omrežij, z obvezno priključitvijo vseh objektov;
– gradnje vodotesnih greznic za individualne stanovanjske stavbe, pri katerih odpadnih voda ni možno odvajati v javno kanalizacijo;
– gojiti živino v dosedanjem obsegu, gnojišča morajo biti urejena tako, da ni možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice.
Pod posebnimi pogoji je dovoljena izgradnja novih prometnic in ostale gospodarske javne infrastrukture, poljskih poti, gozdnih cest, gozdnih učnih poti, gozdnih vlak in gozdnih žičnic ter obratovanje obstoječih in gradnje novih objektov posebnega družbenega pomena v soglasju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo.
 
III. varstveni pas:
– rekonstrukcije, vzdrževanja, gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih in drugih stavb v skladu s podrobnejšo namensko rabo, na območjih z urejeno javno kanalizacijo;
– gradnje objektov za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenim gnojiščem, silosi ipd.);
– gradnje vodotesnih greznic za eno in dvostanovanjske stanovanjske stavbe, pri katerih odpadnih voda ni možno odvajati v javno kanalizacijo;
– gradnje nepropustne kanalizacije in čistilnih naprav ter ostale javne gospodarske infrastrukture,
– gradnje poljskih poti, gozdnih cest, gozdnih učnih poti, gozdnih vlak in gozdnih žičnic.
 
(2). Vrste prostorskih ureditev in gradenj v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območji na stavbnih zemljiščih
11. člen
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:
 
(2.1.) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje oziroma za večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele (FI);
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), pri večstanovanjskih območjih (SV) pa mora biti takšna gradnja organizirana. Ne glede na dovoljeni faktor zazidanosti (FZ) in faktor izrabe (FI) gradbene parcele je na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb za potrebe parkiranja je možna postavitev skupnih nadstrešnic v skladu z ostalimi določili tega odloka.
 
Za območja morfoloških enot Gornji Prebold GP S1, Nad tovarno NT S2, Prebold – center: PR S1, PR S6 je potrebno upoštevati točko (2.2.5.) 38. člena.
 
(2.2.) V območjih počitniških hiš (SP) so dovoljene:
– gradnje novih počitniških hiš;
– dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš v skladu z merili za oblikovanje in do izrabe površine dovoljene za pozidanost počitniškega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj ter postavitve spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo do izrabe dovoljene tlorisne površine za pozidanost počitniškega območja.
 
(2.3.) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, postavitve začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko‑gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
 
Za območje morfološke enote Dolenja vas DV S9 je potrebno upoštevati točko (2.2.2.) 38. člena
 
(2.4.) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih vzgoji, izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.5.) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.6.) V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene:
– gradnje in dozidave športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
 
Za območje morfološke enote Žvajga ŽV D1 je potrebno upoštevati (2.2.7.) točko 38. člena.
 
(2.7.) V območjih namenjenih javni upravi (DU) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih javni upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.8.) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.9.) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov (DV) so dovoljene:
– gradnje in dozidave stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;
– gradnje in postavitve ograj in spominskih obeležij.
 
(2.10.) V območjih urbanih vaških središč (MS) so dovoljene:
– gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih, stanovanjskih stavb ter kmetij;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko‑gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
 
(2.11.) V območjih mešanih dejavnosti (MB) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.12.) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
(2.13.) V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter gradnje in dozidave bencinskih servisov v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).
 
Za morfološki enoti Dolenja vas: DV M3 in DV M4 je potrebno upoštevati določila (2.2.1.) točke 38. člena.
 
(2.14.) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene:
– gradnje in dozidave stavb namenjenih planinskim, lovskim, in drugim kočam z manjšimi okrepčevalnicami;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
 
(2.15.) V turističnih območjih (MT) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
 
Za območje morfološke enote Matke MA M2 je potrebno upoštevati (2.2.4.) točko 38. člena, za območje morfološke enote Žvajga ŽV D1 pa (2.2.7.) točko 38. člena.
 
(2.16.) V območjih proizvodnih dejavnosti (PD) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave proizvodnih, skladiščnih, obrtnih, storitvenih, trgovskih in poslovnih stavb, okrepčevalnic, barov, obratov za pripravo in dostavo jedi ter gradnje parkirišč v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme.
 
Za območje morfološke enote Ob Savinji OS P2 je potrebno upoštevati še (2.2.3.) točko 38. člena.
 
(2.17.) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so dovoljene:
– gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinske stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno);
– dozidave obstoječih spremljajočih objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
 
Za območje morfološke enote Matke MA Z1 je potrebno upoštevati (2.2.4.) točko 38. člena, za območje morfološke enote Žvajga ŽV Z3 pa (2.2.6.) točko 38. člena.
 
(2.18.) V območjih urejenih javnih zelenih površin (ZP) so dovoljene:
– ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi ter postavitve spominskih obeležij.
 
(2.19.) V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so dovoljene:
– gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.
 
(2.20.) V območjih drugih zelenih površin (ZD) so dovoljene:
– ureditve zelenih površin s sprehajalnimi potmi.
 
V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.
 
(3) Vrste gradenj in prostorskih ureditev na območjih gospodarske javne infrastrukture
12. člen
Na območjih gospodarske javne infrastrukture (DC, LC, IP, IL, OC) so poleg gradenj, prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu tega odloka možne še gradnje novih objektov ter spremembe namembnosti obstoječih objektov v skladu z določeno namensko rabo.
 
(3) Vrste gradenj in prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev na območju krajine
13. člen
Na območju krajine so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu tega odloka dovoljeni še naslednji posegi:
 
(3.1.) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2)
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;
– sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;
– gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ograj za pašo živine in začasnih objektov namenjenih prireditvi v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;
– gradnje in postavitve napajališč ter naprav in opreme za varstvo pred točo.
Za gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ograj za pašo živine in začasnih objektov namenjenih prireditvi je potrebno predhodno pridobiti soglasje Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami.
 
(3.2.) Območja gozdov
V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega raba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagoravljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranjajo v obstoječem stanju.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda RS za gozdove, Območne enote Celje. Soglasje Zavoda RS za gozdove (OE Celje) se mora pridobiti tudi za gradnjo objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
 
(3.2.1.) V območju večnamenskih gozdov in rekreacijskih gozdov lokalnega pomena (G, GRL) so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti ter gradnje objektov potrebnih za gospodarjenje z gozdovi (deponijski prostori, zapornice na posameznih cestah, podporni zidovi, cevni propusti);
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;
– gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice);
– sanitarne sečnje;
– v območjih GRL naj se v primeru neizogibnih krčitev gozdnih površin zagotovi nadomestne površine;
– v območjih GRL gradnje oziroma postavitve vadbenih objektov namenjenih športu in rekreaciji na prostem.
Pri načrtovanju gozdnih cest je treba poleg pomena gozdne ceste za gospodarjenje z gozdovi in prilagajanja naravnemu okolju upoštevati tudi obstoj in razvoj višinskih kmetij ter turistične in rekreativne potrebe.
 
(3.2.2.) V območjih varovalnih gozdov (GV) so dovoljeni vsi ukrepi in posegi, ki so opredeljeni v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih za ta območja. Za vse ostale posege pa je potrebno pridobiti projektne pogoje Zavoda za gozdove Slovenije, OE Celje.
 
(3.2.3.) V območjih gozdov s posebnim namenom (GPN), v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.
Z gozdovi, ki še niso razglašeni je potrebno gospodarjenje prilagoditi tako, da se skrbi za ohranjanje njihove gozdne rabe v skladu s predpisi in gozdnogospodarski načrti.
Gozdovi s posebnim namenom nimajo več gospodarskega značaja ampak je v njih izjemno poudarjena zaščitna, rekereacijska, turistična, poučna, obrambna ali estetska funkcija.
 
(3.3.) Območja za potrebe obrambe (OB)
V območjih izključne rabe za potrebe obrambe in zaščite so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja.
 
3.2. Merila in pogoji za oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov
14. člen
(1) Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
(1.1.) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):
+-------+--------+-------+-------------+-------+-------------+-------+-------+
|   SE  |   SV   |  SK   |   DS, DK,   |   MS  |   MB, MD,   |   MT  |   PD  |
|       |        |       |     DU      |       |      MP     |       |       |
+-------+--------+-------+-------------+-------+-------------+-------+-------+
|   0,35|    0,25|   0,40|         0,35|   0,40|         0,30|   0,25|   0,50|
+-------+--------+-------+-------------+-------+-------------+-------+-------+
Za območja morfoloških enot Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2 je potrebno upoštevati točko (2.3.1.) 39. člena.
V območju stanovanj (SE, SK, SP) se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12°
kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo tako, da je pri naklonu 25°, parcela v smeri naklona daljša za 100 %.
Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DV) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.
V območjih počitniških hiš (SP) so gradnje dovoljene do 60 m2 tlorisne površine.
Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.
V območju mešanih dejavnosti (MB, MD in MP) se predpisani faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40, kolikor se vsa potrebna parkirna mesta zagotovi v kletnih etažah oziroma na gradbeni parceli.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI):
Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je od 0,8 do 1,0.
V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba (FI) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.
(1.2.) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih (SE):
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– dvostanovanjske stavbe – dvojček;
– prostostoječe atrijske stavbe;
– stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico koristnih površin stavbe namenjenih za stanovanje;
– strnjena pozidava v naselbinskih jedrih.
V območjih (SV):
– stanovanjski bloki;
– stanovanjski stolpiči.
V območjih (SP):
– počitniške hiše.
V območjih (SK):
– dvostanovanjske stavbe kmetij;
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– prostostoječe atrijske stavbe.
(1.3.) Lega objekta na zemljišču:
– Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
– Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, razen ograje in rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin ali nafto morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Manjši odmiki so možni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa je potrebno montirati tudi ustrezen požarni zid.
– Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
– V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vašega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje je nadomestno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
– Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
– Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le‑te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
– V naseljih oziroma delih naselja z značilno postavitvijo stavb z daljšo stranico pravokotno na cesto, je potrebno gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.
– Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
– Upoštevati je potrebno obstoječe razpoznavne gradbene linije.
 
(2) Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje
15. člen
(2.1.) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,3, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati višine 6,80 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°
z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije. Stolpiči oziroma historiziranje ni želeno. Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
Za morfološko celoto severnega nižinskega dela je potrebno upoštevati (1.1.1.) točko 35. člena, za morfološko celoto južnega hribovitega dela pa (1.2.1.) točko 36. člena.
(2.2.) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:
– Tlorisni gabarit bloka mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tlorisni gabarit stolpiča je praviloma 1:1 (do 1:1,3).
– Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 2 + M. Nadzidave se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Zaradi višinske regulacije območja se lahko nadzidave, ne glede na določeni FI, izvajajo do višinskega gabarita najvišje SV stavbe znotraj morfološke enote.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smer slemen določi odgovorni projektant. Barva streh je siva ali opečna. Na obstoječih blokih je dovoljeno odpiranje strešin v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena.
– Arhitektonska zasnova blokov in stolpičev mora biti enotna za celotno območje.
– Rekonstrukcije fasad so dopustne pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna posamična fasada – rekonstrukcija dela fasade ni dopustna. Rekonstrukcije fasad morajo biti izvedene tako, da se ohranja njena razpoznavnost in celovitost.
– Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.3.) Za oblikovanje počitniških hiš (SP) velja:
– Tlorisna površina počitniške hiše je max. 60 m2. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne skupne tlorisne površine 60 m2.
– Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljen do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 4,50 m nad terenom.
– Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritna je opečne ali sive barve. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha.
– Arhitektonska zasnova mora izhajati iz značilnosti oblikovanja lokalne tradicije. Balkonske ograje naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(2.4.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) velja:
(2.4.1.) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke (2.1.) tega člena.
Za morfološko celoto severnega nižinskega dela je potrebno upoštevati določilo (1.1.2.) točke 35. člena, za morfološko celoto južnega hribovitega dela pa določilo (1.2.2.) točke 36. člena.
(2.4.2.) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,3, razen silosi.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu do 30° do 45°. Strešna kritina je opečne ali sive barve.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidave morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višina stavb, naklon streh), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.5.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (DI, DK, DS, DU, DZ, DV, MB, MD, MP) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
– Stavbe morajo biti arhitektonsko kvalitetno oblikovane.
– Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
Za območja morfoloških enot Brda BR M1, Dolenja vas: DV M7, DV M8, Gornji Prebold: GP M1, GP M2, Marija Reka MR M3, Prebold – center: PR M2, PR M5 je potrebno upoštevati (2.4.1.) točko 40. člena. Za objekte v okviru dejavnosti MP na območju morfoloških enot Dolenja vas: DV M1 in DV M2 je potrebno upoštevati točko (2.4.2.) 40. člena.
(2.6.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MS) velja:
– Tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino na območju.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi streham v okolici.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb v okolici. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, značilna razmerja stranic tlorisa, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.7.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MK in MT) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.
– Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.8.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (PD) velja:
Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. Vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati prostorske dominante.
(2.9.) Za arhitektonsko oblikovanje spremljajočih objektov v območjih (ZS) (gostinske stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije ipd.) je potrebno upoštevati oblikovalska določila prve, četrte, pete alineje (2.5.) točke tega člena. Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + M. Obliko, naklon in kritino ter smeri slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
(2.10.) Za gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti na območjih (ZK) je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.5.) točke tega člena.
(2.11.) Odstopanja
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, v središčih posameznih naselij in v drugih primerih gradenj, ki odstopajo od oblikovalskih usmeritev določenih za posamezna območja. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega se ocenjuje na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, tako da se izbrano varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo.
 
(3) Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
16. člen
(3.1.) Oblikovanje zelenih površin
V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin:
+---+---+---+--------------+---+---+
| SE| SV| SK|MS, MB, MD, MP| MT| PD|
+---+---+---+--------------+---+---+
|30%|15%|30%|      12%     |25%|10%|
+---+---+---+--------------+---+---+
Za območja morfoloških enot Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2 je potrebno upoštevati točko (2.5.1.) 41. člena.
Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DK, DS, DU, DZ, DV) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.
V naseljih je potrebno varovati vse gozdne površine, ohranjati čim več obstoječe vegetacije in skrbeti za njeno dobro stanje. Nove zasaditve naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Načrtujejo naj se tudi kot bariere med proizvodnimi in stanovanjskimi predeli ter kot zeleni robovi naselij. Zasadijo naj se tudi območja, ki so manj zanimiva za pozidavo (strme brežine, nasipi).
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
(3.2.) Oblikovanje okolice objektov
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi. V primeru, da je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice.
Skupne nadstrešnice za potrebe parkiranja na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb morajo biti oblikovane enotno za območje celotne morfološke enote.
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.
– Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za celotno območje občine Prebold se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Prav tako ni dovoljeno nameščanje reklamnih panojev velikosti nad 6 m², prostostoječih in stenskih reklamnih tabel ter reklamnih panojev velikosti do 6 m² ter svetlobnih panojev na:
(a) starejše objekte z značilno arhitekturno tipiko,
(b) objekte, kjer bi pritrditev kvarila izgled objekta,
(c) prodajne kioske, energetske naprave, stebre, ograje in druge podobne objekte ter drevesa,
(d) fasade objektov, če velikost reklamnega objekta presega polovico (1/2) površine fasade.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v omočjih strnjenih naselij.
V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
Travniške sadovnjake in posamezna stara drevesa ob domačijah naj se po možnosti ohranja in z njimi ekstenzivno gospodari. Propadla drevesa naj se nadomešča s starimi oziroma odpornimi sortami. Priporočljivo je zasajanje novih visokodebelnih sadovnjakov.
(3.3.) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev
– Ureditve vodotokov, hudournikov, ribnikov ipd. so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
– Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja. Posamezne, za kmetijstvo manj zanimive površine (strmine med travniškimi in njivskimi površinami) naj se zasadijo z avtohtono vegetacijo.
 
3.3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč
17. člen
(1) Gradbene parcele
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);
– določeni faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
Za kmetije in kmetijske objekte (SK) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.
Pri stavbah splošnega družbenega pomena (D), stavbah v mešanih (M) in proizvodnih (P) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(2) Parcelacija zemljišč
Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
Kriteriji za parcelacijo minimalnih gradbenih parcel so:
- prostostoječe enostanovanjske stavbe          min 400 m2
- prostostoječe dvostanovanjske stavbe          min 400 m2
- dvostanovanjske stavbe – dvojček              min 500 m2
- prostostoječe atrijske stavbe                 min 400 m2
- enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto  min 200 m2
- počitniške hiše.                              min 250 m2
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
 
3.4. Merila in pogoji za prometno urejanje
18. člen
(1) Ceste in druge prometne površine
Javne ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske poti.
Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev uporabljajo tudi tlakovanja.
(1.1.) Prometne površine
– Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
– Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4 m.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče.
– Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oziroma po potrebi naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
– Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1 m do 2 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.
(1.2.) Dovozi in priključki
– Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Varno vključevanje in izključevanje z regionalne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (PLDP>5000 vozil dnevno) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 6,50 m (PLDP< vozil dnevno).
– Širina priključne ceste na regionalno cesto mora biti od 3,50 do 7 metra na dolžini vsaj 5 metrov z ustreznimi zavijalnimi radiji. Za zagotovitev prometne varnosti je potrebno zagotoviti preglednost priključka na osnovi zaustavitvene razdalje z reakcijskim časom 1,5 sekunde na regionalni cesti.
– Priključke stanovanjskih hiš na regionalno cesto je potrebno preko pločnika izvesti z ugreznjenimi robniki širine 3,50 metra in rampo širine 0,75 metra oziroma na regionalnih cestah brez pločnika v širini 3,50 metra na dolžini pet metrov, z zavijalnimi radiji tri metre ter obojestransko bankino 0,75 metra.
– Minimalni razmik med posameznimi novimi priključki na regionalno cesti in obstoječimi križišči je 80 metrov.
– Minimalni odmik predvidenih objektov od roba asfalta regionalne ceste, razen v primeru razpoznavne gradbene linije ob cesti, je osem metrov; parkirišč, ograj, manipulativnih površin ipd. pet metrov, od roba pločnika pa dva metra.
– Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(1.3.) Parkirne površine
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
– Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.
– Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– Enostanovanjske stavbe         2 PM
– Dvostanovanjske stavbe         4 PM
– Dvojček      4 PM
– Večstanovanjske stavbe         1,5 PM / stanovanje
                                 + 1 PM / 10 stanovanje
– Počitniške hiše                1 PM
– Vrtci, šole                    2 PM / oddelek + 1 PM / 2
                                 zaposlena
– Športna igrišča                1 PM / 250 m2 površine
                                 igrišč
– Zdravstveni domovi             1 PM / 2 zaposlena + 1 PM
                                 na 30 m2 koristne površine
– Prireditveni prostori          1 PM / 5 sedežev
– Cerkve                         1 PM / 20 sedežev
– Trgovine                       1 PM / 30 m2 koristne prodajne
                                 površine oziroma min. 2 PM +
                                 1 PM / 2 zaposlena
– Gostilne                       1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2
                                 zaposlena
– Gostilne s prenočišči          1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
– Obrtni in industrijski obrati  1 PM / 50 m2 neto površine 
                                 + 1 PM / 2 zaposlena
– Skladišča                      1 PM / 100 m2 neto površine ali
                                 1 PM / 2 zaposlena
– Poslovni prostori s strankami  1 PM / 30 m2 neto površine
– Poslovni prostori brez strank  1 PM / 2 zaposlena
– Pokopališča                    1 PM / 30 grobov.
– Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički, oziroma vsaj 1 parkirno mesto.
– Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(1.4.) Varovalni pasovi cest
– Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran regionalne ceste širok 15 metrov.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalnih cestah (zbirne krajevne ceste in krajevne ceste) 4 metre,
– pri javnih poteh 2 metra,
– pri javnih poteh za kolesarje 2 metra.
– Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest.
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.
(1.5.) Rezervati prometnic
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.
V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so:
– državne ceste (glavne in regionalne)      40 m
– lokalne ceste (LC)                        30 m
– zbirne krajevne ceste (LZ)                30 m
– krajevne ceste (LK)                       20 m
(2) Zračni promet
Na območju PUP Prebold se nahaja vzletišče Kaplja vas:
V obravnavanem območju zunaj cone letališča se za ovire za zračni promet štejejo:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in po­dobno.
Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je predhodno pridobiti soglasje Ministrstva za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
 
(3) Promet na notranjih vodah
V vodnem in priobalnem zemljišču ribnikov, bajerjev ipd. so dovoljeni le posegi v skladu s predpisi s področja voda. Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi, pomoli, čolnarne,...), ki trajno ne spreminjajo obale.
Za posege v območju vodnega in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.
 
(4) Žičniški promet
Nove žičnice in vlečnice morajo biti speljane in urejene tako, da z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem ne povzročajo čezmernih vplivov na okolje in, da ne ogrožajo varnosti ljudi, prometa, objektov in naprav.
Teren, na katerem se postavlja temelj za žičniške naprave (podpore, postaje) in vlečnice mora biti stabilen in ne sme biti izpostavljen plazovom. Na območjih, kjer je nevarnost plazov ali drugih naravnih ovir, so potrebni tehnični ukrepi za zaščito konstrukcij in objektov.
Če žičnica križa cesto ali pot, daljnovod ali drugo žičnico ali vlečnico ali teče vzporedno z njimi, so potrebni ustrezni tehnični ukrepi, da se preprečijo medsebojne motnje in odvrnejo nevarnosti, ki jih to utegne povzročiti, ter omogoči reševanje potnikov z linije žičnice.
V stavbi pogonske postaje ali v njeni neposredni bližini morata biti predvidena prostor za delavce na žičnici ter delavnica za vzdrževanje in remont. Postaje žičnic z odklopljivimi prižemkami morajo biti pokrite.
Pri rekonstrukcijah, kjer se vlečnice zamenjajo s sedežnicami, je potrebno poškodovano zemljišče na bivši trasi rekultuvirati.
 
3.5. Merila in pogoji za komunalno urejanje
19. člen
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
Pred začetkom zemeljskih del ali nameravanja postavitve telekomunikacijskih naprav na objektih ali območjih s kulturno dediščino, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKDS, OE Celje. Pred pričetkom zemeljskih del je na arheoloških lokacijah potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKDS, OE Celje in ga obvestiti o začetku izkopa, da bo lahko opravil arheološki nadzor.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
 
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih voda
20. člen
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Prebold je potrebno izvajati po idejni študiji IEI d.o.o. Maribor (Novelacija idejne zasnove odvajanja in čiščenje odpadnih voda območja Spodnje Savinjske doline, št. proj. 6K R82.10, november 2003).
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti upo­rabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).
Priključitev na zgrajeno omrežje javne kanalizacije je, če je to tehnično izvedljivo, obvezna za vse stavbe. Priključitev je možna v skladu s pogoji upravljalca. Kjer je kanalizacijsko omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno kanalizacijsko omrežje.
Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice ali vodotoke vodi preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč,...) pa preko lovilcev olj in peskolovov.
Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Komunalne vode iz objektov se lahko v skladu z veljavno zakonodajo vodijo tudi v male komunalne čistilne naprave. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno objekte obvezno priključiti na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
Odpadne vode iz greznic je prepovedano spuščati na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje. Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.
V območjih vodovarstvenih pasov se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili (1.2.6.) točke iz 10. člena tega odloka.
 
(2) Oskrba s pitno vodo
21. člen
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.
Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljalca.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
V območjih vodovarstvenih pasov se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili (1.2.6.) točke iz 10. člena tega odloka.
 
(3) Oskrba z električno energijo
22. člen
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:
– za napetostni nivo kablovoda 20 kV:        8 m (2×4 m od
                                             osi kablovoda),
– za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV:   20 m (2×10 m od
                                             osi daljnovoda 
                                             (DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 35 kV:       30 m (2×15 m od 
                                             osi DV),
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
 
(4) Oskrba s plinom
23. člen
Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz planskih usmeritev občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštvati zakonsko določene omejitve.
Preko obravnavanega območja poteka plinovod R25C, od M2 v 55+769 – MRP Prebold (premer 100 mm, tlak 50 bar).
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljalca. Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljalec plinovoda.
 
(5) Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez
24. člen
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.
Investitorji objektov so dolžni za zgraditev TK omrežja izdati soglasje za prekop prizadetih parcel in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju: CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
 
(6) Ravnanje in odlaganje odpadkov
25. člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na centralno deponijo.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva lahko sam zagotovi kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku v skladu s predpisi o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki.
Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira zbiralnice ločenih frakcij (ekološke otoke).
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15-meterski obvodni pas, na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča, na območja ohranjanja narave ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. Odlaganje ostankov kmetijske proizvodnje ter viškov zemlje iz izravnave kmetijskih površin v gozd ali na gozdni rob ni dovoljeno.
 
3.6. Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
26. člen
(1) Naravovarstvene smernice
V strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za prostorsko ureditvene pogoje Občine Prebold« (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, julij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Prebold, so podane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati:
– varstveni režim za dendrološke naravne spomenike, ki je podan v aktu o zavarovanju,
– splošne in podrobne varstvene usmeritve za posamezne zvrsti naravnih vrednot (geomorfološke površinske in podzemeljske, hidrološke, ekosistemske, drevesne) ter konkretne usmeritve za varstvo posamezne naravne vrednote,
– usmeritve, ki so podane v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter podrobnejše usmeritve na posameznih območjih, tako da se v čim večji meri uresničujejo varstveni cilji na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
Na območju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti naj se upoštevajo priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini in na območjih strnjene poselitve.
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se priporoča:
– upoštevanje usmeritev, ki so podane kot priporočila za varstvo novo evidentiranih naravnih vrednot,
– na območju karbonatnih kamnin, ki je opredeljeno kot območja pričakovanih naravnih vrednot (jame, brezna), se priporoča upoštevanje priporočil za ravnanje glede na vrsto posega pred in po odkritju,
– upoštevanje usmeritev za habitatne tipe, s katerimi se ohranjajo v ugodnem stanju.
Priporoča se še, da se v primeru odkritja naravne vrednote o tem obvesti pristojno naravovarstveno službo, da izdela smernice in navodila za tako rabo prostora, ki ne bo ogrožala naravne vrednote.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti je, v skladu s 105. členom zakona o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo.
 
(2) Seznam območij naravnih vrednot
(2.1) Zavarovana območja
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
| Evid. |*Oznaka|**Ime                             |Status |  Uradna objava  |
|  št.  |       |                                  |       |                 |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6005 | **NS 2|Kočetov kostanj                   | NVDP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6014 | **NS 5|Prebold – vrba žalujka (Vrba      | NVDP, | Uradni list RS, |
|       |       |žalujka pod Žvajgo)               |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6037 |**NS 11|Dežnikarjeva lipa                 | NVDP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6006 | **NS 3|Gradišekova lipa                  | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6008 | **NS 4|Otavnikov kostanj                 | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6022 | **NS 6|Sv. Lovrenc pri Preboldu – hruška | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |(Hruška v Sv. Lovrencu pri        |  NS   |    št. 78/98    |
|       |       |Preboldu)                         |       |                 |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6032 | **NS 7|Hribarjeva tisa 1                 | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6033 | **NS 8|Hribarjeva tisa 2                 | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6035 | **NS 9|Ahačičev mokovec                  | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
|  6036 |**NS 10|Breznikarjeva bodika              | NVLP, | Uradni list RS, |
|       |       |                                  |  NS   |    št. 78/98    |
+-------+-------+----------------------------------+-------+-----------------+
(2.2) Predlagana zavarovana območja
+---------+-------+-------+--------------+
|Evid. št.|*Oznaka|Ime    |    Status    |
+---------+-------+-------+--------------+
|524      |*KP 1  |Mrzlica|pKP, ORI      |
+---------+-------+-------+--------------+
|192      |*KP1   |Mrzlica|NVDP, pNS, ORI|
+---------+-------+-------+--------------+
(2.3) Deli narave predlagani za naravne vrednote
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|Evid. |*Oznaka|**Ime            |Kratka oznaka          |Zvrst      |Status |
|št.   |       |                 |                       |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6005  |**NS 2 |Kočetov kostanj  |Kostanj pri Kočetovi   |drev       |NVDP,  |
|      |       |                 |domačiji jugozahodno od|           |NS     |
|      |       |                 |Matk                   |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6014  |**NS 5 |Prebold – vrba   |Vrba žalujka v Preboldu|drev       |NVDP,  |
|      |       |žalujka          |                       |           |NS     |
|      |       |(Vrba žalujka pod|                       |           |       |
|      |       |Žvajgo)          |                       |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6037  |**NS 11|Dežnikarjeva lipa|Lipa ob planinski poti |drev       |NVDP,  |
|      |       |                 |Prebold – Žvajga       |           |NS     |
|      |       |                 |jugozahodno od Prebolda|           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5674  |NV 16  |Kregarjeva peč   |Skalni osamelec pod    |geomorf    |NVLP   |
|      |       |                 |domačijo Kregar v      |           |       |
|      |       |                 |Marija Reki            |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5806  |NV 21  |Uplaznikova jama |Jama severozahodno od  |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |                 |Matk                   |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5807  |NV 22  |Uplaznikovo      |Jama severozahodno od  |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |brezno           |Matk                   |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5808  |NV 23  |Medvedova jama 1 |Jama zahodno od        |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |                 |Pongraca               |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5809  |NV 24  |Medvedova jama 2 |Jama zahodno od        |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |                 |Pongraca               |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5819  |NV 17  |Lokanova jama    |Jama na jugovzhodnem   |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |                 |pobočju Gradišča       |           |       |
|      |       |                 |zahodno od Matk        |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5823  |NV 18  |Burkeljčeva jama |Jama na Goljavi        |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |1                |jugozahodno od Matk    |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|5824  |NV 19  |Burkeljčeva jama |Jama na Goljavi        |geomorfp   |NVDP   |
|      |       |2                |jugozahodno od Matk    |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6006  |**NS 3 |Gradišekova lipa |Lipa na dvorišču       |drev       |NVLP,  |
|      |       |                 |kmetije Gradišek v     |           |NS     |
|      |       |                 |Marija Reki            |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6008  |**NS 4 |Otavnikov kostanj|Kostanj pri domačiji   |drev       |NVLP,  |
|      |       |                 |Otavnik v Veliki Reki  |           |NS     |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6022  |**NS 6 |Sv. Lovrenc pri  |Hruška pri cerkvi sv.  |drev       |NVLP,  |
|      |       |Preboldu – hruška|Lovrenca v Svetem      |           |NS     |
|      |       |(Hruška v Sv.    |Lovrencu vzhodno od    |           |       |
|      |       |Lovrencu pri     |Prebolda               |           |       |
|      |       |Preboldu)        |                       |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6032  |**NS 7 |Hribarjeva tisa 1|Tisa v gozdu južno od  |drev       |NVLP,  |
|      |       |                 |Marija Reke            |           |NS     |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6033  |**NS 8 |Hribarjeva tisa 2|Tisa v gozdu južno od  |drev       |NVLP,  |
|      |       |                 |Marija Reke            |           |NS     |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6035  |**NS 9 |Ahačičev mokovec |Mokovec v gozdu pri    |drev       |NVLP,  |
|      |       |                 |domačiji Breznikar v   |           |NS     |
|      |       |                 |Marija Reki            |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|6036  |**NS 10|Breznikarjeva    |Bodika v gozdu pri     |drev       |NVLP,  |
|      |       |bodika           |domačiji Breznikar v   |           |NS     |
|      |       |                 |Marija Reki            |           |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|192   |       |Mrzlica          |Travišča in gozdovi na |ekos       |NVDP,  |
|      |       |                 |vršnem delu Mrzlice    |           |pNS,   |
|      |       |                 |                       |           |ORI    |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
|269   |NV 25  |Savinja s pritoki|Levi pritok Save pri   |hidr,      |NVDP   |
|      |       |(Savinja-logi in |Zidanem mostu          |geomorf,   |       |
|      |       |gmajne)          |                       |ekos       |       |
+------+-------+-----------------+-----------------------+-----------+-------+
(2.4) Deli narave opredeljeni za obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije
+-------+-------+-------+------+
|Ev. št.|Št. ori|Ime    |Status|
+-------+-------+-------+------+
|524    |524    |Mrzlica|pKP   |
+-------+-------+-------+------+
|192    |192    |Mrzlica|pNS   |
+-------+-------+-------+------+
(2.5) Novo predlagane naravne vrednote
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
|Zap.št.|**Oznaka|Ime        |Kratka oznaka             |Zvrst      |Status  |
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
|1.     | NS12   |Potok Kolja|Desni pritok Bolske z     |geomorf,   |npNVLP, |
|       |        |s pritoki  |ohranjeno strugo in       |hidr, ekos |pNS     |
|       |        |           |obrežno avtohtono         |           |        |
|       |        |           |vegetacijo                |           |        |
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
|2.     | NS 13  |Potok      |Pritok Velike reke z      |geomorf,   |npNVLP, |
|       |        |Jelenca s  |ohranjeno strugo in       |hidr, ekos |pNS     |
|       |        |pritoki    |obrežno avtohtono         |           |        |
|       |        |           |vegetacijo                |           |        |
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
|3.     | NS 14  |Mala reka s|Desni pritok Bolske z     |geomorf,   |npNVLP, |
|       |        |pritoki    |ohranjeno strugo in       |hidr, ekos |pNS     |
|       |        |           |obrežno avtohtono         |           |        |
|       |        |           |vegetacijo                |           |        |
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
|4.     | NS 15  |Potok Reka |Desni pritok Bolske z     |geomorf,   |npNVLP, |
|       |        |s pritoki  |ohranjeno strugo in       |hidr, ekos |pNS     |
|       |        |           |obrežno avtohtono         |           |        |
|       |        |           |vegetacijo                |           |        |
+-------+--------+-----------+--------------------------+-----------+--------+
(2.6) Posebna varstvena območja
+---------+----------+-------------------------+-----------------------------+
|Koda     |Ime       |Kratka oznaka            |Kvalifikacijske vrste in     |
|         |          |območJa                  |habitati                     |
|         |          |                         |(s poudarkom na obravnavano  |
|         |          |                         |območje)                     |
+---------+----------+-------------------------+-----------------------------+
|SI5000026|Posavsko  |Pas skalnatih sten nad   |planinski orel (Aquila       |
|         |hribovje –|najožjim delom doline    |chrysaetos),                 |
|         |ostenje   |reke Save in spodnjega   |sokol selec (Falco           |
|         |          |toka Savinje ima izjemen |peregrinus)                  |
|         |          |ornitološki pomen.       |                             |
+---------+----------+-------------------------+-----------------------------+
|SI3000029|Mrzlica   |Hribovito gozdnato       |Rastlinske in živalske       |
|         |          |območje s suhimi         |vreste:                      |
|         |          |travišči na karbonatih,  |Travniški postavnež          |
|         |          |življenjski prostor      |(Euphydryas (Eurodryas)      |
|         |          |ogroženih rastlinskih in |aurinia)                     |
|         |          |živalskih vrst           |Habitatni tipi:              |
|         |          |                         |(91K0) Ilirski bukovi        |
|         |          |                         |gozdovi (Fagus sylvatica     |
|         |          |                         |(aremonio-fagion)            |
|         |          |                         |(6210(*))Polnaravna suha     |
|         |          |                         |travišča in grmiščne faze na |
|         |          |                         |karbonatnih tleh (Festuco-   |
|         |          |                         |Brometalia)(*pomembna        |
|         |          |                         |rastišča kukavičevk)         |
+---------+----------+-------------------------+-----------------------------+
|SI3000067|Savinja – |Srednji tok reke         |Rastlinske in živalske       |
|         |Letuš     |Savinje, pomemben        |vrste:                       |
|         |          |habitat ogroženih        |Mali podkovnjak (Rhinolophus |
|         |          |živalskih vrst           |hipposideros)                |
|         |          |                         |Pohra (Barbus meridionalis)  |
|         |          |                         |Sulec (Hucho hucho)          |
+---------+----------+-------------------------+-----------------------------+
Opomba:
Znak * pomeni prednostno rastlinsko ali živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so prisotne prednostne vrste ali habitatni tip
 
Legenda:
– Ev. št. – evidenčna številka naravne vrednote iz predloga Registra naravnih vrednot;
– Ime – ime naravne vrednote;
– Kratka oznaka – kratka oznaka naravne vrednote;
– Zvrst – zvrst naravne vrednote, in sicer:
– geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota,
– geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
– hidr – hidrološka naravna vrednota,
– drev – drevesna naravna vrednota,
– ekos – ekosistemska naravna vrednota,
– Status, in sicer:
– NVDP – naravna vrednota državnega pomena,
– NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,
– npNVLP – novo predlagana naravna vrednota lokalnega pomena,
– EPO – ekološko pomembno območje,
– HT – habitatni tip,
– pNS, pKP – predlog za zavarovanje (naravni spomenik, krajinski park)
– NS – zavarovano območje (naravni spomenik)
– ORI – obvezno republiško izhodišče
* Oznaka naravne vrednote v »Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Prebold«, št. NC: 558/00, november 2000, št. dopisa: 02-3972/2-00.
** V oklepaju so napisana imena naravnih vrednot, ki so podane v »Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Prebold«, št. NC: 558/00, november 2000, št. dopisa: 02-3972/2-00.
 
3.7. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
27. člen
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s členi zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Varstvene usmeritve za posamezne zvrsti dediščine:
 
Legenda:
Stolpci:
1. oznaka enote dediščine, ki sestoji iz zavodove interne šifre vrste dediščine in tekoče številke,
2. ime enote iz zbirnega registra dediščine,
3. evidenčna številka dediščine (EŠD) oziroma številka predloga za vpis v register dediščine,
4. valorizacija dediščine,
5. status enote in šifra varstvene skupine
6. lega na karti TTN 5.
(1) Arheološka dediščina
Na zavarovanih območjih arheoloških najdišč mora biti raba tal takšna, da se ohranjajo podzemne ostaline nepoškodovane. To velja za gradnje kot za ostale posege v zemeljske plasti (kmetijstvo, infrastrukturni posegi in podobno).
Pri gradnji večjih infrastrukturnih objektov ter ostalih večjih posegih v prostor je potrebno zagotoviti arheološke raziskave po metodologiji SAAS po celotni trasi oziroma na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj evidentirane dediščine.
 
(1.1.) Seznam arheološke dediščine
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|1    |2                                            |   3  | 4|5|     6     |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.01|Griže – Arheološko najdišče Bezovnik (del)   | 10395|KS|3| Celje 25, |
|     |                                             |      |  | |     35    |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.02|Sveti Lovrenc – Prazgodovinske gomile na     | 10396|KS|3|  Celje 25 |
|     |Gmajni                                       |      |  | |           |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.03|Matke – Prazgodovinska naselbina Hom         | 10399|KS|3|  Celje 35 |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.04|Prebold – Grajska razvalina Libenštajn na    | 10400|KS|3| Celje 33, |
|     |Tolstem vrhu                                 |      |  | |     34    |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.05|Sveti Lovrenc- Grajska razvalina Žaženberk   | 10409|KS|3|  Celje 34 |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.06|Šešče pri Preboldu – Prazgodovinsko gomilno  | 10402|KS|3| Celje 25, |
|     |grobišče                                     |      |  | |     35    |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
|K2.07|Šešče pri Preboldu – Arheološko najdišče     |620/00|KS|3|  Celje 25 |
|     |Gmajna                                       |      |  | |           |
+-----+---------------------------------------------+------+--+-+-----------+
(2) Profana in sakralna stavbna dediščina
Stavbno dediščino delimo na profano, sakralno in sakralno-profano (npr. župnišča). Med profano dediščino sodi tudi etnološka dediščina.
Poleg splošnega varstvenega režima za stavbno dediščino, opredeljeno v razglasitvenem gradivu, velja tudi, da se varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti. Poleg naštetih splošnih določb se lahko zanje predpišejo tudi posebni varstveni pogoji za posamezen objekt. Vsi objekti in območja stavbne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihov življenjski prostor, s tem, da se ohrani in revitalizira njihova pričevalna vloga in njihove avtentične sestavine.
(2.1.) Seznam sakralne stavbne dediščine
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|1    |2                                          |  3  | 4|5|    6   |
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.01|Marija Reka – Cerkev Marijinega vnebovzetja| 3153|KS|5|Celje 33|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.02|Matke – Cerkev sv. Marije Magdalene        | 3221|KS|5|Celje 35|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.03|Prebold – Cerkev sv. Pavla                 | 1125|KS|5|Celje 24|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.04|Sveti Lovrenc – Cerkev sv. Lovrenca        | 3220|KS|5|Celje 24|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
|K3.05|Šešče pri Preboldu – Znamenje              |10442|KS|5|Celje 25|
+-----+-------------------------------------------+-----+--+-+--------+
(2.2.) Seznam profane stavbne dediščine
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|1    |2                                 |   3  | 4|5|    6   |
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.01|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 167|419/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.02|Latkova vas – Hiša Latkova vas 222|420/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.03|Prebold – Dvorec s parkom         | 1124 |KS|5|Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.04|Prebold – Hiša Graščinska 1       |416/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.05|Prebold – Hiša Hmeljarska 2       |417/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.06|Prebold – Hiša Hmeljarska 5       |418/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.07|Prebold – Hiša Trg 1              |413/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.08|Prebold – Hiša Trg 6              |414/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.09|Prebold – Hiša Trg 7              |415/01|KD| |Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
|K4.10|Prebold – Hiša Trg 14             | 10419|KS|5|Celje 24|
+-----+----------------------------------+------+--+-+--------+
(2.3.) Seznam etnološke dediščine
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|1 |2                                                     |  3  | 4|5|   6   |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|01|Dolenja vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Dolenja   | 3/02|KD| | Celje |
|  |vas 15                                                |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|02|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 15      | 4/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|03|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 16      | 5/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|04|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 20                     | 6/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|05|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje I. na domačiji     | 7/02|KD| | Celje |
|  |Dolenja vas 20                                        |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|06|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje II. na domačiji    | 8/02|KD| | Celje |
|  |Dolenja vas 20                                        |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|07|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 36      | 9/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|08|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 41                     |10/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|09|Dolenja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Dolenja|11/02|KD| | Celje |
|  |vas 41                                                |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|10|Dolenja vas – Kozolec na domačiji Dolenja vas 47      |12/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|11|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 61                     |13/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|12|Dolenja vas – Kozolec Dolenja vas 61                  |14/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|13|Dolenja vas – Hiša Dolenja vas 68                     |15/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|14|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 11        |16/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|15|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 13        |17/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|16|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 21        |18/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|17|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 22        |19/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|18|Kaplja vas – Sušilnica za hmelj na domačiji           |20/02|KD| | Celje |
|  |Kaplja vas 24                                         |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|19|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 25        |21/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|20|Kaplja vas – Kozolec s sušilnico na domačiji Kaplja   |22/02|KD| | Celje |
|  |vas 30                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|21|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja  |23/02|KD| | Celje |
|  |vas 31                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|22|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 31        |24/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|23|Kaplja vas – Hiša Kaplja vas 32                       |25/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|24|Kaplja vas – Hiša Kaplja vas 34                       |26/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|25|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja  |27/02|KD| | Celje |
|  |vas 34                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|26|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 34        |28/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|27|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja  |29/02|KD| | Celje |
|  |vas 42                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|28|Kaplja vas – Sušilnica za hmelj na domačiji Kaplja vas|30/02|KD| | Celje |
|  |45                                                    |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|29|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 45        |31/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|30|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja  |32/02|KD| | Celje |
|  |vas 47                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|31|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 47        |33/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|32|Kaplja vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Kaplja  |34/02|KD| | Celje |
|  |vas 48                                                |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|33|Kaplja vas – Kozolec na domačiji Kaplja vas 48        |35/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   23  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|34|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 20      |36/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|35|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova   |37/02|KD| | Celje |
|  |vas 21                                                |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|36|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 26      |38/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|37|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 27      |39/02|KS|-| Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|38|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 45      |40/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|39|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova   |41/02|KD| | Celje |
|  |vas 46                                                |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|40|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 47      |42/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|41|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 50      |43/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|42|Latkova vas – Hiša Latkova vas 113                    |44/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|43|Latkova vas – Gospodarsko poslopje s sušilnico na     |45/02|KD| | Celje |
|  |domačiji Latkova vas 113                              |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|44|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 113     |46/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|45|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 121     |47/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|46|Latkova vas – Hiša z gospodarskim poslopjem Latkova   |48/02|KS|-| Celje |
|  |vas 122                                               |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|47|Latkova vas – Kozolec na domačiji Latkova vas 122     |49/02|KS|-| Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|48|Latkova vas – Hiša Latkova vas 210                    |50/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|49|Latkova vas – Kozolec pri hiši Latkova vas 210        |51/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|50|Latkova vas – Kašča na domačiji Latkova vas 219       |52/02|KS| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|51|Latkova vas – Gospodarsko poslopje na domačiji Latkova|53/02|KD| | Celje |
|  |vas 219                                               |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|52|Marija Reka – Gospodarsko poslopje na domačiji Marija |54/02|KD| | Celje |
|  |Reka 24                                               |     |  | |   34  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|53|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 36      |55/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   43  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|54|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 41      |56/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   43  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|55|Marija Reka – Gospodarsko poslopje na domačiji Marija |57/02|KS|-| Celje |
|  |Reka 48                                               |     |  | |   42  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|56|Marija Reka – Kašča na domačiji Marija Reka 48        |58/02|KS|-| Celje |
|  |                                                      |     |  | |   42  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|57|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 53      |59/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   42  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|58|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 61      |60/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   43  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|59|Marija Reka – Kašča na domačiji Marija Reka 64        |61/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   43  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|60|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 66      |62/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   44  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|61|Marija Reka – Kozolec na domačiji Marija Reka 69      |63/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   44  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|62|Marija Reka – Sušilnica za hmelj na domačiji Marija   |64/02|KD| | Celje |
|  |Reka 69                                               |     |  | |   44  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|63|Matke – Mlin na domačiji Matke 2                      |65/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   35  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|64|Matke – Kozolec na domačiji Matke 55                  |66/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   35  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|65|Matke – Kašča na domačiji Matke 55                    |67/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   35  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|66|Matke – Mlin na domačiji Matke 55                     |68/02|KS|-| Celje |
|  |                                                      |     |  | |   35  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|67|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 13  |69/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|68|Sveti Lovrenc – Hiša z gospodarskim poslopjem Sveti   |70/02|KD| | Celje |
|  |Lovrenc 15                                            |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|69|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 18  |71/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|70|Sveti Lovrenc – Hiša z gospodarskim poslopjem na      |72/02|KD| | Celje |
|  |domačiji Sveti Lovrenc 37                             |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|71|Sveti Lovrenc – Kozolec domačije Sveti Lovrenc 37     |73/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|72|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 40  |74/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|73|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 43  |75/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|74|Sveti Lovrenc – Kozolec na domačiji Sveti Lovrenc 84  |76/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   24  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|75|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 10                  |77/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   25  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|76|Šešče – Hiša Šešče 36                                 |78/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   25  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|77|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 43                  |79/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   25  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
|78|Šešče – Kozolec na domačiji Šešče 68                  |80/02|KD| | Celje |
|  |                                                      |     |  | |   25  |
+--+------------------------------------------------------+-----+--+-+-------+
(3) Naselbinska dediščina
Prenova in razvoj varovanega naselja mora upoštevati obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave. V okviru grajene strukture so možne adaptacije in prenove posameznih objektov dediščine kot tudi objektov, ki predstavljajo samo elemente v urbanističnem tkivu naselja. Sprejemljive so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih in oblikovno neustreznih objektov. Novogradnje so izjemoma mogoče kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja, vendar tako, da se naselje ne širi neorganizirano v prostor, same gradnje pa naj upoštevajo merila zavarovanega prostora.
 
(3.1.) Seznam naselbinske dediščine
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
|1    |2                |  3  | 4|5|    6   |
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
|K1.01|Prebold – Naselje|81/02|KD| |Celje 24|
+-----+-----------------+-----+--+-+--------+
(4) Memorialna dediščina
Varstvene oziroma razvojne usmeritve za ta tip dediščine so ohranjanje avtentične lokacije, arhitekturnih in plastičnih sestavin spomenikov ter urejanje njihovih ambientov glede na krajinski oziroma oblikovni duh obstoječega okolja ter razpoložljivo arhivsko gradivo. Obnova je mogoča po predhodnih strokovnih osnovah spomeniške službe.
 
(4.1.) Seznam memorialne dediščine
+-----+-----------------------------------------------+------+--+--+--------+
|1    | 2                                             |   3  | 4| 5|   6    |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+--+--------+
|K6.01| Matke – Spomenik žrtvam NOB                   | 43/01|KS| 4| Celje  |
|     |                                               |      |  |  |   35   |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+--+--------+
|K6.02| Prebold – Spomenik žrtvam NOB                 | 42/01|KS| 4| Celje  |
|     |                                               |      |  |  |   24   |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+--+--------+
|K6.03| Šešče pri Preboldu – Spominska plošča žrtvam  |221/01|KS| 4| Celje  |
|     | NOB                                           |      |  |  |   25   |
+-----+-----------------------------------------------+------+--+--+--------+
 
3.8. Merila in pogoji za varstvo okolja
28. člen
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
 
(1) Dovoljene dejavnosti
29. člen
V spodaj navedenih območjih so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) v območjih z oznako (SE):
1) obseg dejavnosti do vključno pet zaposlenih,
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
3) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
b) v območjih z oznako (SV):
1) obseg dejavnosti omogoča do vključno dva zaposlena na stanovanje,
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
3) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) v območjih z oznako (SK) znotraj poselitvenih območij:
1) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost kmetije,
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;
3) kmetijske dejavnosti hlev do 120 glav goveje živine oziroma ekvivalentov drugih domačih živali,
4) kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 glav goveje živine oziroma ekvivalentov drugih domačih živali na območju kulturne dediščine, mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,
5) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
d) v območjih (MS) – vaška jedra:
1) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,
2) kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav goveje živine oziroma ekvivalentov drugih domačih živali,
3) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
 
(2) Varstvo zraka
30. člen
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.
 
(3) Varstvo pred hrupom
31. člen
Na območju PUP Prebold se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in, ko je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,
– športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS) ter območja urejenih javnih zelenih površin – parkov (ZP), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja osnovnega zdravstvenega varstva (DZ), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– proizvodna območja (P) pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC) in območja za čiščenje vode (OC).
Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom razen za območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena (GRL) in krajinskih parkov, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom. Na območjih smučišč se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe in območje letališča.
Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom območje pasu širine 25m od osi na vsako stran ceste za naslednjo prometno infrastrukturo:
– regionalni cesti:
– R2-427 Latkova vas – Trbovlje,
– R2-447 Ljubljana – Celje.
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o var­stvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.
Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo; ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
 
(4) Varstvo tal
32. člen
Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
 
(5) Varstvo voda ter obvodnih ekosistemov
33. člen
Za posege v vodovarstvenih območjih, vodnih in obvodnih ekosistemov je potrebno upoštevati zakon o vodah in podzakonske akte ter odloke o varovanju vodnih virov.
– Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprave za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
– Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo je prepovedano.
– V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
– Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.
– Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
 
3.9. Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe
34. člen
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– potrebne odmike med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarsnostni odmiki med stavbami);
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/1991), zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
 
(2) Ureditve za potrebe obrambe
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
III. POSEBNE DOLOČBE
1. Skupne posebne določbe
35. člen
1.1. Morfološka celota severnega nižinskega dela
(1.1.1.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območjih (SE):
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,5, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Upoštevati je potrebno določila druge in četrte alineje ter drugega odstavka točke (2.1.) 15. člena.
(1.1.2.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (SK):
Za območje morfološke celote ne veljajo določila (2.4.1.) točke 15. člena. Za stanovanjske stavbe v območjih (SK) veljajo na območju morfološke celote merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke (1.1.1.) tega člena.
36. člen
1.2. Morfološka celota južnega hribovitega dela
(1.2.1.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb v območjih (SE):
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,5, stanovanjskih dvojčkov pa vsaj 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma opečne barve, lahko pa je tudi sive barve, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni višje od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Upoštevati je potrebno določila druge in četrte alineje ter drugega odstavka točke (2.1.) 14. člena.
(1.2.2.) Posebna merila in pogoji za oblikovanje stavb v območjih (SK):
Za območje morfološke celote ne veljajo določila (2.4.1.) točke 15. člena. Za stanovanjske stavbe v območjih (SK) veljajo na območju morfološke celote merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke (1.2.1.) tega člena.
 
2. Podrobnejše posebne določbe
2.1. Usmeritve za območja kompleksnih zazidav
37. člen
V primeru, da se v fazi idejne zasnove kompleksne zazidave izkaže, da so na območju možne še drugačne rešitve, načrtovalec PUP Prebold na osnovi novih podatkov o obravnavanem prostoru in v skladu z določili PUP Prebold korigira predvideno usmeritev za kompleksno pozidavo območij in zanjo pridobi mnenje pristojne občinske službe.
2.1.1. Usmeritve za območja kompleksnih zazidav morfoloških enot: Nad tovarno NT S3 in Žvajga: ŽV Z1, ŽV Z2, ŽV G2 so razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.
Ne glede na določila prve alineje (2.17.) točke 11. člena se na območju morfološke enote Žvajga ŽV Z2 dovoljujejo posegi za potrebe športnega ribolova in rekreacije. Na območjih navedenih morfoloških enot je potrebno pred začetkom gradbenih posegov izvesti ekstenzivne terenske preglede, ki bi lahko odkrili morebitna arheološka najdišča. V primeru odkritja arheoloških najdb je potrebno za vsak gradbeni poseg pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
2.1.2. Usmeritve za območja kompleksnih zazidav morfološke enote Ob Savinji OS S1 so razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP. Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe so na območju morfološke enote možne še trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti ter stavbe namenjene kulturi in javni upravi. Za arhitektonsko oblikovanje stavb je potrebno upoštevati določila (2.1.) točke 15. člena. Ne glede na določila tretje alineje (2.1.) točke 15. člena so na območju dopustne tudi ločne in enokapne strehe. Barve strešin so lahko opečne, sive oziroma temno rjave. Na območju navedene morfološke enote je potrebno pred začetkom gradbenih posegov izvesti ekstenzivne terenske preglede, ki bi lahko odkrili morebitna arheološka najdišča. V primeru odkritja arheoloških najdb je potrebno za vsak gradbeni poseg pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje.
 
2.2. Glede vrste posegov
38. člen
2.2.1. Dolenja vas: DV M3, DV M4
Ne glede na določila prve in druge alineje (2.13.) točke 11. člena so na območju morfoloških enot Dolenja vas: DV M3 in DV M4 dovoljene gradnje in dozidave bencinskih servisov s spremljajočo dejavnostjo (trgovina, bar, avtopralnica, avtomehanična delavnica ipd.) ter gradnje, dozidave in nadzidave spremljajočih dejavnosti bencinskega servisa v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje. Spremembe namembnosti so možne v okviru s to točko navedenih dejavnosti.
2.2.2. Dolenja vas DV S9
Na območju morfološke enote ne veljajo določila (2.3.) točke 11. člena.
Dovoljene so prostorske ureditve in gradnje objektov namenjenih vrtnarstvu, spremljajočim objektom, ki služijo tej dejavnosti, dejavnosti pripadajočim stanovanjskim stavbam ter gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ter postavitve začasnih objektov.
2.2.3. Ob Savinji OS P2
Na območju morfološke enote se na njenem SZ delu in vzdolž ceste, ki poteka po njenem zahodnem robu določa ureditev zelenega koridorja. V stavbah, ki mejijo na navedene zelene površine se določa možnost izgradnje stanovanj v etažah nad pritličjem.
2.2.4. Matke: MA Z1, MA M2
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območjih morfoloških enot dovoljeni tudi posegi za potrebe prireditvenega prostora.
2.2.5. Gornji Prebold GP S1, Nad tovarno NT S2, Prebold – center: PR S1, PR S6
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so v sklopu obstoječih kmetij dovoljene še:
– dozidave in nadzidave obstoječih gospodarskih poslopij in hlevov,
– gradnje, dozidave in nadzidave dopolnilnih dejavnosti kmetij,
– spremembe namembnosti pod pogojem, da nova namembnost predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije,
– gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
Za oblikovanje posegov iz prve, druge in tretje alineje te točke je potrebno upoštevati (2.4.2.) točko 15. člena.
2.2.6. Žvajga ŽV Z3
Na območju smučišč se poleg vrst ureditev in gradenj navedenih v 10. členu skupnih določb dovoljujejo še:
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičniških naprav,
– gradnje in postavitve varovalnih ograj namenjenih fizičnemu varovanju žičniških naprav in smučišč,
– postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na smučiščih,
– postavitve sistema dopolnilnega zasneževanja z umetnim snegom v skladu z Zakonom o vodah, podzakonskimi akti, predpisi iz varstva okolja, odloki o varovanju vodnih virov,
– dopolnjevanje obstoječih smučišč ter gradnje žičniških naprav s pripadajočimi objekti (postaje, prostor za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont), po predhodni sanaciji in rekultivaciji z zimsko športnimi in rekreacijskimi ureditvami poškodovanih zemljišč na osnovi predhodno izdelane idejne zasnove. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti izdelani s poudarkom na kvalitetnem vključevanju smučišč, žičniških objektov in naprav v krajinski okvir. Zagotoviti je potrebno dostope in ustrezno število parkirnih mest,
– postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.
2.2.7. Žvajga ŽV D1
Poleg dovoljenih posegov, ki izhajajo iz določene namenske rabe, so na območju morfološke enote dovoljeni tudi posegi za potrebe aktivnosti in druženja starejših občanov in mladih.
 
2.3. Glede stopnje izkoriščenosti zemljišč za stavbe
39. člen
2.3.1. Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2
Za območja morfoloških enot ne veljajo s (1.1.) točko 14. člena določeni faktorji zazidanosti gradbene parcele. Največji dovoljeni faktor zazidanosti gradbene parcele na območju morfoloških enot je 0,45.
 
2.4. Glede arhitektonskega oblikovanja
40. člen
2.4.1. Brda BR M1, Dolenja vas: DV M7, DV M8, Gornji Prebold: GP M1, GP M2, Marija Reka MR M3, Prebold – center: PR M2, PR M5
Ne glede na določeno namensko rabo je potrebno za arhitektonsko oblikovanje stavb na območjih navedenih morfoloških enot upoštevati določila (2.6.) točke 15. člena.
2.4.2. Dolenja vas: DV M1 in DV M2
Za oblikovanje objektov v okviru dejavnosti MP ne veljajo določila (2.5.) točke 15. člena ampak določila (2.6.) točke 15. člena. Za oblikovanje objektov v okviru dejavnosti SK je potrebno upoštevati določila skupnih določb.
 
2.5. Glede oblikovanja zelenih površin
41. člen
2.5.1. Kaplja vas KV S2, Šešče ŠE S2
Za območja morfoloških enot ne veljajo s točko (3.1.) 16. člena določeni minimalni deleži zelenih površin. V okviru gradbene parcele je potrebno na območju navedenih morfoloških enot zagotoviti minimalno 10% zelenih površin.
IV. PREHODNE DOLOČBE
42. člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Vsi postopki vloženi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedah veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
V. KONČNE DOLOČBE
43. člen
(prenehanje veljavnosti IPA)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odloki o prostorskih ureditvenih pogojih, in sicer:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP3 (Uradni list RS, št. 35/96),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2 (Uradni list RS, št. 35/96).
44. člen
(vpogled)
PUP Prebold je na vpogled vsem zainteresiranim v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska 3, Prebold.
45. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
46. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
Prebold, dne 23. decembra 2004.
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak, univ. dipl. inž. gradb. l. r.

AAA Zlata odličnost