Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2005 z dne 7. 1. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2005 z dne 7. 1. 2005

Kazalo

29. Kolektivna pogodba Banke Slovenije, stran 85.

Na podlagi 112. in 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ter v povezavi z določilom drugega odstavka 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) sklepata Banka Slovenije, ki jo zastopa predsednik Sveta Banke Slovenije guverner Mitja Gaspari, kot delodajalec in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev Banke Slovenije, ki ga zastopa Rebeka Janžovnik, ter Sindikat bank in hranilnic, Sindikat delavcev Banke Slovenije, ki ga zastopa Drago Jurenec, kot predstavnika delavcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
B A N K E S L O V E N I J E
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen kolektivne pogodbe)
Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka).
Pogodba iz prejšnjega odstavka ne vsebuje določb Zakona o delovnih razmerjih, ki se neposredno uporabljajo.
2. člen
(uporaba izrazov v pogodbi)
V pogodbi uporabljen izraz kandidat ali delavec, zapisan v moški spolni obliki, je uporabljen kot nevtralen za ženske in moške.
3. člen
(odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev)
O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev po tej pogodbi odloča guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba.
Pristojnosti, ki jih ima po tej pogodbi, v skladu z zakonom o Banki Slovenije lahko guverner prenese na namestnika guvernerja, viceguvernerja in druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o čemer mora pisno obvestiti sindikat banke.
II. POGODBA O ZAPOSLITVI
1. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
4. člen
(pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
Posebni pogoji za opravljanje dela v delovnem razmerju z banko so določeni v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča guverner na podlagi utemeljenega predloga direktorja oddelka.
5. člen
(izpolnjevanje pogojev)
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest banke in objavljene v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.
2. Pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe
o zaposlitvi
6. člen
(objava prostih delovnih mest)
Objava delovnega mesta mora vsebovati zlasti:
– delovno mesto
– pogoje za opravljanje dela, določene v sistemizaciji delovnih mest, in druge posebne pogoje
– preizkus znanja in sposobnosti
– poskusno delo
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje
– rok za prijavo kandidata.
7. člen
(preizkus znanja oziroma sposobnosti)
Preizkus znanj oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi, se opravi v primerih, ko je preizkus določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest ali objavljen v objavi delovnega mesta.
Znanja in druge sposobnosti se lahko preizkusijo zlasti na naslednje načine:
– z razgovorom
– s psihološkim testiranjem, ki ga izvede pooblaščeni psiholog
– s preizkusom znanja s področja, za katerega se kandidat prijavlja, pred tričlansko komisijo, katere člani imajo najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto
– z zdravniškim pregledom, ki ga izvede pooblaščeni zdravnik medicine dela
– z zagovorom pisne naloge, s katerim kandidat dokazuje strokovno znanje za dela na delovnem mestu, na katerega se je prijavil in ga opravi pred tričlansko strokovno komisijo, katere člani morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto.
8. člen
(izbira kandidata)
Izbiro med kandidati opravi direktor oddelka v sodelovanju z vodjo kadrovske službe.
Izbranemu kandidatu se pošlje obvestilo o izbiri, v katerem se določi dan zglasitve v kadrovski službi in rok, do katerega podpiše pogodbo o zaposlitvi.
9. člen
(pisnost pogodbe o zaposlitvi)
Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Banka mora izbranemu kandidatu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri delovne dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.
Pred pričetkom dela se je izbrani kandidat dolžan seznaniti s to pogodbo in splošnimi akti banke.
10. člen
(sestavine pogodbe o zaposlitvi)
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
– podatke o delavcu in banki z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža
– datum nastopa dela
– naziv delovnega mesta
– kraj opravljanja dela
– čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas
– določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom
– trajanje poskusnega dela in kdo ocenjuje uspešnost delavca v času poskusnega dela
– določilo o znesku osnovne plače delavca v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o drugih plačilih
– navedbo vseh splošnih aktov banke, ki zavezujejo banko, določajo pogoje dela, pravice in obveznosti delavca, oziroma urejajo tiste sestavine pogodbe o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri katerih se banka lahko sklicuje na splošne akte (dnevni ali tedenski redni delovni čas in razporeditev delovnega časa, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov).
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za pogodbo o zaposlitvi za pripravnike.
3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
3.1. Ugotavljanje delavčeve nesposobnosti
11. člen
(ugotavljanje delavčeve nesposobnosti)
Direktor oddelka lahko na pisni in obrazloženi predlog neposrednega vodje ali po lastni presoji začne postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti. Delavčevo nesposobnost se lahko ugotavlja le na podlagi delovne dokumentacije, ki ni starejša od enega leta.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka iz prejšnjega odstavka ni mogoče voditi.
12. člen
(postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti)
Direktor oddelka opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah oziroma navedbah neposrednega vodje in direktorja oddelka o delavčevem znanju, zmožnostih in doseganju rezultatov pri delu. Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. O razgovoru se vodi zapisnik.
V postopku je potrebno ugotoviti, če je bil delavcu omogočen enak obseg in dane enake možnosti usposabljanja za delo oziroma za strokovno izpopolnjevanje kot drugim delavcem, ki opravljajo enako ali podobno delo.
Direktor oddelka poda pisni in obrazloženi predlog za redno odpoved iz razloga nesposobnosti kadrovski službi.
13. člen
(odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)
Delavcu, ki je zaposlen v banki več kot eno leto, se v primeru odpovedi iz razlogov nesposobnosti izplača odpravnino po določilih zakona, ki ureja delovna razmerja.
3.2. Odpoved večjemu številu delavcev
iz poslovnih razlogov
14. člen
(kriteriji za določitev presežnih delavcev)
Pri določitvi presežnih delavcev, se upoštevajo naslednji kriteriji:
1. strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo ter potrebna dodatna znanja in zmožnosti;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z višjo strokovno izobrazbo oziroma z višjo strokovno usposobljenostjo in z več dodatnimi znanji in zmožnostmi, potrebnimi za delo.
2. delovne izkušnje pri delu v banki;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima ob enakih predhodnih pogojih delavec z daljšimi delovnimi izkušnjami v banki.
3. delovna uspešnost;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ob enakem predhodnem kriteriju ima delavec, ki je po oceni delovne uspešnosti pri delu bolj uspešen.
4. delovna doba;
ob enakem predhodnem kriteriju ima prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec z daljšo delovno dobo.
5. zdravstveno stanje delavca;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim zdravstvenim stanjem, zlasti če je to stanje posledica poškodbe pri delu.
6. socialno stanje delavca in njegove družine;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem število nepreskrbljenih otrok.
15. člen
(program razreševanja presežnih delavcev)
Program razreševanja presežnih delavcev sprejme guverner.
16. člen
(odpravnina presežnih delavcev)
Če banka odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžna izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 75% osnove za vsako leto dela v banki, če je zaposlen v banki več kot eno leto do petnajst let
– 75% osnove za vsako leto dela v banki do 15 let in 100% za vsako leto dela v banki nad 15 let, če je zaposlen v banki več kot petnajst let.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka lahko presega 10-kratnik osnove.
3.3. Odpovedni roki
17. člen
(odpovedni roki)
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, ima po podani pisni odpovedi naslednji odpovedni rok:
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva I., II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe – 30 dni
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe – 60 dni
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe – 120 dni
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe – 150 dni.
Delavec se v primerih druge, tretje in četrte alinee lahko z banko pisno sporazume tudi o krajšem odpovednem roku po predhodnem soglasju direktorja oddelka, vendar odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve štiri ure na teden.
III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI
IZ DELOVNEGA RAZMERJA
1. Pripravništvo
18. člen
(splošno)
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje pripravništva se sklene z delavcem, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe in kadar je iz splošno znanih okoliščin očitno, da delavec ni usposobljen za samostojno opravljanje dela.
19. člen
(trajanje pripravništva)
Pripravništvo traja glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe na delovnem mestu, za katero se delavec usposablja:
– IV. in V. stopnja       6 mesecev
– VI. stopnja             9 mesecev
– VII. stopnja           12 mesecev
20. člen
(izvajanje pripravništva)
Oddelek Organizacija in kadri mora pripravnika ob začetku dela seznaniti z njegovimi obveznostmi. Oddelek, v katerem se pripravnik usposablja, mora pripravniku določiti mentorja.
21. člen
(mentorstvo)
Mentor mora med pripravniško dobo zlasti:
– pripraviti program pripravništva
– skrbeti, da se usposabljanje pripravnika izvaja po programu
– spremljati uspešnost pripravnika pri vključevanju v samostojno delo in o tem pripraviti pisno poročilo
– nuditi pomoč pripravniku pri pripravi na izpit in pripravi izpitne naloge
– biti navzoč pri izpitu.
22. člen
(obveznosti pripravnika)
Pripravnik je v času usposabljanja za samostojno delo dolžan zlasti:
– udeležiti se vseh oblik usposabljanja po programu
– opravljati vse naloge, ki mu jih odredi mentor
– izdelati izpitno nalogo.
23. člen
(plačana odsotnost zaradi opravljanja izpita)
Zaradi priprave na izpit ima pripravnik pravico do plačane odsotnosti z dela v trajanju 3 delovnih dni.
24. člen
(pripravniški izpit)
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe pred komisijo, ki jo imenuje guverner.
Komisija preizkusi znanje pripravnika o:
– poznavanju banke, njene vloge in poslovanja
– delovnem področju, za katero se je pripravnik usposabljal in izdelal izpitno nalogo.
2. Poskusno delo
25. člen
(splošno)
Poskusno delo se kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi določi za vsa delovna mesta v banki. Ta določba ne velja za pripravnike.
26. člen
(trajanje poskusnega dela)
Poskusno delo glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto traja:
– za dela od I. do III. stopnje         1 mesec
– za dela IV. stopnje                  2 meseca
– za dela V. stopnje                   3 mesece
– za dela VI. stopnje                  4 mesece
– za dela od VII. do IX. stopnje      6 mesecev
Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali druge odsotnosti, ki traja več kot 15 delovnih dni, za toliko časa, kolikor je trajala začasna odsotnost z dela.
27. člen
(ugotavljanje uspešnosti poskusnega dela)
Med poskusnim delom spremlja delo delavca njegov neposredni vodja. Neposredni vodja ugotavlja pri delavcu zlasti odnos do dela, kvaliteto dela, pravočasnost pri opravljanju nalog in rezultate dela.
Zapisnik o ugotovitvah z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev, ali je bil delavec med poskusnim delom uspešen in ali je dosegel ustrezne rezultate dela, posreduje neposredni vodja za dela od I. do V. stopnje najkasneje petnajst dni, za dela od VI. do IX. stopnje pa najkasneje trideset dni pred iztekom poskusnega dela direktorju oddelka in kadrovski službi.
Delavec mora biti seznanjen z ugotovitvami neposrednega vodje.
3. Plačilo za delo
28. člen
(vrsta plačil)
Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz:
– plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov
– drugih vrst plačil po tej pogodbi.
Podatki o izplačanem plačilu za delo posameznega delavca so zaupni.
29. člen
(plačilni dan)
Plača se izplačuje za plačilno obdobje enega meseca.
Plačo za pretekli mesec se izplača najkasneje sedmi delovni dan po preteku plačilnega obdobja.
3.1. Osnovna in izhodiščna plača
30. člen
(osnovna plača)
Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.
Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1.00 (tarifni razred I).
31. člen
(izhodiščna plača)
Pri določanju izhodiščne plače pogodbeni stranki upoštevata politiko plač v državi in politiko plač v banki, skladno z aktom, ki ureja napredovanje in nagrajevanje.
Rast izhodiščne plače se lahko določi za več let vnaprej.
Pogajanja strank o uskladitvi izhodiščne plače se praviloma pričnejo 15.10. za naslednje koledarsko leto.
32. člen
(tarifni razredi)
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov, znotraj njih pa se stopnjujejo s tarifnimi količniki.
Izhodiščni tarifni količniki po posameznih tarifnih razredih so:
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|Tarifni razred/Opis zahtevnosti                                  | Tarifni |
|                                                                 |količnik |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|I.                                                               |  1,00   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo enostavna dela,    |         |
|sestavljena iz manjšega števila enoličnih in kratkotrajnih       |         |
|operacij, ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških           |         |
|značilnosti opravljati po enostavnem postopku, z enostavnimi     |         |
|delovnimi sredstvi.                                              |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza pridobljeno osnovnošolsko znanje |         |
|s programom uvajanja v delo.                                     |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|II.                                                              |  1,10   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo manj zahtevna      |         |
|dela, na splošnem in tehničnem področju, sestavljena iz manjšega |         |
|števila različnih in kratkotrajnih operacij, ki se ponavljajo in |         |
|izvajajo z enostavnimi in mehaniziranimi delovnimi sredstvi.     |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza izobraževalni program osnovne    |         |
|šole in dodatni verificirani program specifičnega izobraževanja. |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|III.                                                             |  1,28   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna,  |         |
|raznovrstna dela, na splošnem in tehničnem področju, ki se jih   |         |
|izvaja z mehaniziranimi in enostavnimi delovnimi sredstvi. Za    |         |
|dela v tej skupini je značilna zahteva po višji stopnji          |         |
|razumevanja delovnega procesa, ker obstoja možnost               |         |
|nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih mora delavec sam    |         |
|reševati manjše nastale probleme.                                |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza izobraževalni program osnovne    |         |
|šole in dodatni, dvoletni, verificiran izobraževalni program     |         |
|oziroma dodatno interno usposabljanje.                           |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|IV.                                                              |  1,41   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zahtevna,          |         |
|raznovrstnejša dela, na splošnem in tehničnem področju, ki       |         |
|zahtevajo razumevanje obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih   |         |
|oblik ter v veliki meri samostojno reševanje manjših problemov.  |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza triletni program srednješolskega |         |
|izobraževanja.                                                   |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|V.                                                               |  1,63   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zahtevnejša, zelo  |         |
|raznovrstna operativna dela v okviru določene tehnologije na     |         |
|posameznih področjih poslovanja.                                 |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza štiriletni program               |         |
|srednješolskega izobraževanja.                                   |         |
|                                                                 |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|VI.                                                              |  2,00   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela |         |
|priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja in analiziranja   |         |
|delovnih procesov ter                                            |         |
|Vodenja na posameznih področjih poslovanja.                      |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza program višješolskega            |         |
|izobraževanja.                                                   |         |
|                                                                 |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|VII.                                                             |  2,99   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna    |         |
|dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja in razvoja         |         |
|posameznih delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in   |         |
|praktičnih rešitev, vodenja poslovanja ter svetovanja na         |         |
|posameznih področjih poslovanja.                                 |         |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza program visokošolskega in        |         |
|univerzitetnega izobraževanja.                                   |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|VIII.                                                            |  3,25   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo najbolj visoko     |         |
|zahtevna dela analiziranja, izvajanja, vodenja, svetovanja in    |         |
|znanstveno-raziskovalnega dela.                                  |         |
|Tej ravni zahtevnosti odgovarja ustrezna specializacija oziroma  |         |
|dosežen akademski naslov magistra.                               |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
|IX.                                                              |  3,77   |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna    |         |
|dela analiziranja, izvajanja, vodenja, svetovanja in znanstveno- |         |
|raziskovalnega dela.                                             |         |
|Tej ravni zahtevnosti praviloma odgovarja dosežen akademski      |         |
|naslov doktorja znanosti.                                        |         |
+-----------------------------------------------------------------+---------+
33. člen
(delovna uspešnost)
Delovno uspešnost delavca se ocenjuje mesečno. Kriterije in postopek ocenjevanja delovne uspešnosti se določi s posebnim pravilnikom.
Osnovna plača delavcu se v primeru izjemno dobrega dela lahko zviša za največ 15% in v primeru izjemno slabega dela pa zniža za največ 10%.
Za delovno uspešnost se lahko uporabi največ 10% bruto sredstev za plače v banki.
3.2. Dodatki k plači
34. člen
(vrste dodatkov)
Delavec ima pravico do plačila naslednjih dodatkov:
– dodatka za delovno dobo
– dodatka za težje pogoje dela
– dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
– dodatka za dežurstvo
– dodatka za pripravljenost na domu
– dodatka za deficitarnost.
35. člen
(osnova za dodatke)
Osnova za obračun dodatkov je delavčeva osnovna plača za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Posamezni dodatki se med seboj ne izključujejo, izključujeta pa se dodatek za delo prek polnega delovnega časa z dodatkom za čas opravljanja dežurstva.
36. člen
(ugotavljanje pogojev za plačilo dodatkov)
Dodatki za težje in posebne delovne pogoje se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada. Višino dodatka določi direktor oddelka.
37. člen
(dodatek za delovno dobo)
Delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto delovne dobe dodatek v višini 0,5% njegove osnovne plače za polni delovni čas.
Dodatek na delovno dobo se delavcem, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto nad 25 let delovne dobe.
Dodatek na delovno dobo po prvem in drugem odstavku tega člena ne more presegati 20%.
38. člen
(dodatek za težje pogoje dela)
Delavec ima pravico do dodatka za težje pogoje dela za:
– stalno delo v kletnih prostorih brez naravne osvetlitve 10%
– prevoz trezorskih vrednosti preko državne meje 0,5%
– zavarovanje z orožjem pri prevozu gotovine 0,3%
– naloge zunanje kontrole od 0,5% do 2,5%.
Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 35. člen te pogodbe.
39. člen
(dodatek za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo
iz razporeditve delovnega časa)
Delavec ima pravico do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa dela, in sicer za:
– nočno delo 50%
– delo preko polnega delovnega časa 30%
– delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po zakonu 50%
– vse vrste dežurstev 10%.
Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 35. člen te pogodbe.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo plače v višini 10% od osnovne urne postavke delavca za polni delovni čas. Pripravljenost pisno odredi guverner oziroma od njega pooblaščena oseba na predlog direktorja oddelka.
40. člen
(dodatek za deficitarnost)
Delavec ima pravico do dodatka za deficitarnost, če dela na delovnem mestu, ki ga banka izjemoma in začasno določi kot deficitarno zaradi razmer na trgu delovne sile ali iz drugih razlogov.
O predlogu za ugotovitev ali prenehanje deficitarnosti delovnega mesta odloči na predlog direktorja oddelka in mnenja oddelka Organizacija in kadri guverner, ki odloči tudi o višini dodatka.
Dodatek na deficitarnost lahko znaša do 20% osnove iz 35. člena te pogodbe.
3.3. Nagrada za izjemne rezultate
41. člen
(nagrada za izjemne rezultate)
Guverner lahko dodeli denarni znesek ali drugo obliko materialne nagrade delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate dela, ki pomenijo učinkovitejše poslovanje banke.
3.4. Plačilo ob koncu koledarskega leta
42. člen
(plačilo ob koncu koledarskega leta)
Ob koncu koledarskega leta pripada delavcu dodatno plačilo praviloma v višini ene povprečne mesečne delavčeve plače, prejete v koledarskem letu, sorazmerno času, za katerega je bila izplačana plača ali nadomestilo v breme banke. Višina plačila je odvisna od politike plač v Republiki Sloveniji in od doseganja ciljev denarne politike banke. O višini plačila vsako leto odloči guverner.
3.5. Plačilo pripravnikom
43. člen
(plačilo pripravnikom)
Delavec pripravnik ima pravico do plače v višini 80% osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela, za katero se usposablja v času pripravništva po pogodbi o zaposlitvi, in do vseh ostalih plačil in dodatkov po tej pogodbi.
3.6. Povračila stroškov v zvezi z delom
44. člen
(povračilo stroškov za prehrano)
Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov za prehrano med delom po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke.
45. člen
(povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela)
Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke za oddaljenost nad en kilometer od banke.
46. člen
(povračilo stroškov na službenem potovanju)
Delavcu pripada za službeno potovanje v domovini in v tujini povračilo stroškov prehrane, prevoznih in drugih stroškov po predloženih računih, ali v pavšalnem znesku, če je tako predvideno s potnim nalogom, po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke.
3.7. Regres za letni dopust
47. člen
(regres za letni dopust)
Banka je dolžna delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust največ v višini njegove osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, v mesecu pred izplačilom regresa za poln delovni čas. Regres se izplača najkasneje do 30. junija tekočega leta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko guverner za delavce z najnižjimi plačami določi višjo osnovo za izračun regresa.
V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
3.8. Odpravnina ob upokojitvi
48. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
V primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač na delavca v banki, izplačanih v preteklih treh mesecih, oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine iz prejšnjega odstavka v primeru upokojitve, ko mu banka dokupi zavarovalno dobo.
3.9. Jubilejna nagrada
49. člen
(jubilejna nagrada)
Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe.
Jubilejna nagrada znaša:
– za 10 let delovne dobe          50%
– za 20 let delovne dobe          75%
– za 30 let delovne dobe         100%
povprečne mesečne plače na delavca v banki, izplačane v preteklih treh mesecih, oziroma povprečne mesečne plače delavca, izplačane v preteklih treh mesecih, če je to zanj ugodnejše.
Jubilejno nagrado se delavcu izplača pri plači za mesec, v katerem je dopolnil delovno dobo iz prejšnjega odstavka.
3.10. Solidarnostna pomoč
50. člen
(solidarnostna pomoč)
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini najmanj ene povprečne plače v banki v preteklih treh mesecih v naslednjih primerih:
– ob smrti delavca
– ob smrti v njegovi ožji družini
– ob elementarni nesreči ali požaru, ki prizadene delavca in njegovo družino
– v primeru invalidnosti ali telesne okvare najmanj 60%
– v primeru daljše bolezni v neprekinjenem trajanju najmanj treh mesecev za zaposlene, katerih plača ne dosega povprečne plače v banki
– v primeru izjemnih socialnih težav, ki prizadenejo delavca in njegovo družino.
Do solidarnostne pomoči po peti alinei prejšnjega odstavka je delavec upravičen samo enkrat letno.
3.11. Dodatno pokojninsko zavarovanje
51. člen
(dodatno pokojninsko zavarovanje)
Banka delavcu plača dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu s pogodbo, sklenjeno med banko in reprezentativnim sindikatom v banki.
3.12. Nezgodno zavarovanje
52. člen
(nezgodno zavarovanje)
Banka delavcu plača nezgodno zavarovanje po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju.
V primeru, ko delavec opravlja delo, pri katerem je tveganje za nezgodo večje, lahko banka delavca dodatno zavaruje.
3.13. Nadomestilo plače
53. člen
(nadomestilo plače v primeru odsotnosti zaradi bolezni
ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
Delavec ima pravico do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, v višini 90% plače v preteklih treh mesecih za polni delovni čas.
4. Delovni čas
54. člen
(razporejanje delovnega časa)
Delovni čas je razporejen na pet delovnih dni v tednu.
Delovni čas je lahko razporejen tudi v izmene.
Dnevna delovna obveznost je lahko določena v premičnem ali nepremičnem delovnem času.
Razporejanje delovnega časa, način evidentiranja in obračunavanja prisotnosti delavcev na delu oziroma odsotnosti z dela, se določi s posebnim pravilnikom.
Razporejanje delovnega časa delavca, ki dela s krajšim oziroma skrajšanim delovnim časom skladno z zakonom, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
55. člen
(polni delovni čas)
Polni delovni čas v banki je 40 ur na teden.
4.1. Letni dopust
56. člen
(trajanje letnega dopusta)
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
– zahtevnosti dela, to je stopnje strokovne izobrazbe, zahtevane na delovnem mestu
– delovne dobe delavca
– delovnih pogojev
– posebnih socialnih in zdravstvenih razmer
– starosti delavca.
57. člen
(odmera in razpored letnih dopustov)
Pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo pogoji delavca, ki veljajo v času odmere letnega dopusta.
Dolžino letnega dopusta ugotovi oddelek Organizacija in kadri, ki o njej pisno obvesti delavce najkasneje do 31. 3. tekočega leta.
O razporedu izrabe letnega dopusta je direktor oddelka dolžan pisno obvestiti oddelek Organizacija in kadri najkasneje do 15. 4. tekočega leta.
58. člen
(določanje trajanja letnega dopusta)
Letni dopust se delavcu določi v odvisnosti od zahtevnosti dela in delovne dobe delavca na naslednji način:
Stopnja zahtevnosti dela
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|Delovna doba|VII, VIII, IX|VI| V|III, IV|I, II|
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|do 5 let    |      22     |21|20|   20  |  20 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|5–10        |      24     |23|22|   21  |  21 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|10–15       |      26     |25|24|   23  |  22 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|15–20       |      28     |27|26|   25  |  24 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|20–25       |      30     |29|28|   27  |  26 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|25–30       |      32     |31|30|   29  |  28 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
|nad 30      |      34     |33|32|   31  |  30 |
+------------+-------------+--+--+-------+-----+
Delovno dobo se ugotavlja z delovno knjižico ali odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob upoštevanju delovne dobe v Republiki Sloveniji in v tujini in v času opravljanja samostojne dejavnosti, vpisane v delovno knjižico. Upošteva se delovna doba do 31. 12. tekočega koledarskega leta.
V delovno dobo po prejšnjem odstavku se ne všteva dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem in posebna (pokojninska) doba.
V odvisnosti od delovnih pogojev, zdravstvenih in socialnih razmer delavca in njegove družine ter starosti, se delavcu odmeri letni dopust v trajanju:
– delavcu, ki več kot polovico rednega delovnega časa opravlja delo v zaprtih prostorih brez naravne osvetlitve – 3 dni
– invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60% telesne okvare – 5 dni
– invalidu III. kategorije – 3 dni
– delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 5 dni
– za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan – do leta, v katerem otrok dopolni to starost; v letu, v katerem je otrok rojen, se dan dopusta ne odmeri
– starejšemu delavcu, ki v tekočem letu dopolni starost po zakonu, ki ureja delovna razmerja in delavcu, ki je to pravico pridobil že po prejšnjih predpisih – 5 dni.
59. člen
(pridobitev pravice do letnega dopusta)
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev.
4.2. Druge odsotnosti z dela
60. člen
(plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin)
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, in sicer za:
– za lastno poroko – 3 dni
– za poroko otroka – 1 dan
– oče ob rojstvu otroka – 3 dni
– ob smrti zakonca ali osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroka, posvojenca, pastorka, očeta, matere, očima, mačehe, posvojitelja – 3 dni
– ob smrti brata, sestre, starih staršev, staršev zakonca – 1 dan
– za selitev delavca – 2 dneva
– v primeru hujše nesreče, ki zadane delavca – 3 dni.
5. Izobraževanje
61. člen
(uvajanje v delo)
Delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, je potrebno uvesti v delo v banki. Če je za uvajanje organiziran poseben seminar, se ga delavec mora udeležiti.
Delavcu se zaradi poglobitve znanja in delovnih povezav lahko zagotovi usposabljanje tudi v drugih organizacijskih delih banke oziroma v drugih organizacijah.
62. člen
(obveznost vodje)
Za uvajanje delavca v delo je odgovoren delavčev neposredni vodja.
Neposredni vodja je dolžan seznaniti novega delavca zlasti:
– z glavnimi značilnostmi dela v organizacijskem delu
– z vsebino dela na delovnem mestu
– s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pri delu
– z organizacijo dela v organizacijskem delu
– s predpisi in strokovno literaturo
– s sodelavci in njihovim delovnim področjem
– z delovnimi pogoji in nevarnostmi pri delu
– z ustreznimi ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu.
63. člen
(izobraževanje kot pravica in dolžnost)
Delavec se ima pravico in se je dolžan izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati (v nadaljevanju izobraževati), če ga banka napoti na izobraževanje.
64. člen
(pogodba o izobraževanju)
Medsebojne pravice in obveznosti med banko in delavcem, ki se izobražuje, se uredijo s pogodbo o izobraževanju.
65. člen
(kritje stroškov zaradi izobraževanja)
Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do:
– plačila kotizacije ali šolnine
– plačila prevoznih stroškov
– povrnitve stroškov prenočišča
– plačila dnevnice
– plačane odsotnosti z dela
– kritja drugih stroškov v zvezi z izobraževanjem (npr. strokovne literature, stroškov opravljanja izpita).
66. člen
(obveznosti delavca v zvezi z izobraževanjem)
Delavec, ki se izobražuje, ima naslednje obveznosti:
– da se vključi v izobraževalni program
– da v času izobraževanja ne spreminja programa brez soglasja banke
– da banki predloži dokazila o izobraževanju (poročilo, potrdilo o izpitih)
– da predloži dokazila v primeru uveljavljanja pravice do povrnitve stroškov (prevoz, šolnina ipd.)
– da ob uveljavljanju pravice do odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitov pri izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe to predhodno sporoči neposrednemu vodji oziroma odsotnost uskladi s potrebami delovnega procesa
– da v primeru prekinitve izobraževanja, neuspešnega izobraževanja ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne ali izredne odpovedi, kadar je odpovedni razlog na strani delavca, povrne banki stroške izobraževanja v skladu s pogodbo o izobraževanju
– da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju z banko v skladu s pogodbo o izobraževanju.
67. člen
(plačana odsotnost z dela)
Delavec ima v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe pravico do plačane odsotnosti z dela v trajanju:
– 2 delovna dneva za enkratno pripravo in opravljanje izpita iz posameznega predmeta na srednji oziroma višji šoli
– 3 delovne dni za enkratno pripravo in opravljanje izpita iz posameznega predmeta na visoki šoli, fakulteti ali na podiplomskem študiju (magisterij ali specializacija)
– 3 delovne dni za pripravo in opravljanje zaključnega izpita oziroma mature na srednji šoli
– 7 delovnih dni za izdelavo in zagovor diplomske naloge na višji in visoki šoli oziroma na fakulteti
– 7 delovnih dni za pripravo na opravljanje in opravljanje državnega pravniškega izpita, za izdelavo in zagovor magistrskega oziroma doktorskega dela.
68. člen
(obveznost delavca po končanem izobraževanju)
Delavec je po končanem izobraževanju dolžan ostati na delu v banki:
– v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po statutu izobraževalnega zavoda
– v primeru izpopolnjevanja strokovnega znanja najmanj eno leto od konca izpopolnjevanja.
69. člen
(povrnitev stroškov)
V primeru, da delavcu preneha pogodba o zaposlitvi, razen v primeru prenehanja iz poslovnega razloga, pred iztekom rokov iz prejšnjega odstavka, mora delavec vrniti stroške izobraževanja:
– če se je izobraževal za pridobitev strokovne izobrazbe: vse stroške izobraževanja sorazmerno času, ko bi delavec še moral ostati na delu
– če je izpopolnjeval strokovno znanje: 75% vseh stroškov izpopolnjevanja, ki jih je krila banka v dvanajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
6. Disciplinska odgovornost
70. člen
(disciplinska odgovornost)
Delavec mora izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
71. člen
(obveznosti delavca)
Delavec mora poleg obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe in obveznosti, ki izhajajo iz splošnih aktov banke.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je delavec disciplinsko odgovoren.
72. člen
(disciplinske sankcije)
Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko banka izreče opomin ali denarno kazen ali odvzem bonitet.
73. člen
(ugotavljanje disciplinske odgovornosti)
Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja guverner na podlagi pisnega in obrazloženega predloga direktorja oddelka, v katerem dela delavec, ki krši delovne obveznosti.
Guverner lahko svoja pooblastila, ki jih ima kot disciplinski organ, v celoti prenese na delavce s posebnimi pooblastili. Pooblastilo mora biti pisno in je dano za vsak primer posebej.
74. člen
(izredna odpoved pogodbe zaradi hujših kršitev)
Disciplinsko odgovornemu delavcu banka delavcu lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi za naslednje kršitve:
– odklonitev dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi
– opustitev dejanja, zaradi katerega je onemogočen ali oviran delovni proces
– neizpolnjevanje, nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje dela na delovnem mestu
– nespoštovanje navodil neposrednega vodje za delo
– zloraba položaja oziroma danega pooblastila oziroma prekoračitev pooblastila
– nespoštovanje predpisov o varovanju poslovne ali vojaške tajnosti
– nezakonito razpolaganje s sredstvi banke
– uporaba sredstev banke v zasebne namene
– nezakonita, neracionalna ali nesmotrna uporaba delovnih sredstev, zaradi česar nastane premoženjska škoda
– opustitev obveščanja banke o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje delavčevih pogodbenih in drugih obveznosti
– motenje sodelavcev pri delu tako, da je oviran delovni proces
– javno blatenje ugleda banke in neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu banke
– žalitev dostojanstva sodelavcev in strank
– nespoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu
– prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola ali drugih narkotikov na delovnem mestu.
7. Odškodninska odgovornost
75. člen
(ugotavljanje odškodninske odgovornosti)
Višino škode ugotavlja tričlanska komisija, ki jo imenuje guverner za vsak primer posebej. Komisija posreduje svoje ugotovitve guvernerju, ki odloči o odgovornosti delavca za škodo, o plačilu in pogojih za plačilo odškodnine.
76. člen
(pavšalna odškodnina)
Če bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške za banko, je delavec dolžan za nastalo škodo plačati pavšalno odškodnino, in sicer v višini 20 do 30% osnove. Osnova za določitev višine odškodnine je plača delavca v mesecu, v katerem je povzročil škodo.
IV. UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC, OBVEZNOSTI
IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
77. člen
(pisna zahteva)
Pisno zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo kršitve katere od pravic iz delovnega razmerja lahko delavec vloži najkasneje v 30 dneh pri direktorju oddelka oziroma drugi pooblaščeni osebi.
V. PRAVICA DO STAVKE
78. člen
(prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi)
Delavcu, ki sodeluje pri organiziranju in vodenju stavke, ali se udeleži stavke, organizirane v skladu z zakonom in sindikalnimi stavkovnimi pravili, banka ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, niti ne more zoper delavca zaradi stavke začeti postopka za ugotavljanje disciplinske oziroma odškodninske odgovornosti.
79. člen
(omejitev pravice do stavke)
Organizator stavke ne sme organizirati stavke, ne da bi bilo v času stavke zagotovljeno minimalno izvajanje naslednjih operativnih funkcij banke:
– delovanje likvidnostne komisije
– opravljanje plačilnega prometa
– upravljanje z deviznimi rezervami države
– distribucija gotovine
– nadzor nad poslovanjem bank
– izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz članstva v mednarodnih finančnih organizacijah in v evropskem sistemu centralnih bank
– varovanje banke.
Omejitev pravice do stavke zaradi nemotenega delovnega procesa se določi v delovnem listu delavca.
80. člen
(nadomestilo plače za čas stavke)
Za čas stavke delavcu pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače za največ pet delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– če stavka zaradi kršitve te pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov
– če je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
V primeru stavke delavca v nasprotju z določbo prejšnjega člena delavcu ne pripada nadomestilo plače.
VI. DELOVANJE SINDIKATA
81. člen
(posebna pogodba)
Pogoje za delovanje sindikata v banki se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta sindikat v banki in banka.
82. člen
(pravica sindikata do vpogleda v podatke)
Predsednik sindikata ima pravico do vpogleda v naslednje podatke:
– splošne podatke o izplačilih plač v banki (izhodiščna plača, bruto masa, povprečna plača)
– podatke o politiki zaposlovanja, fluktuaciji, ter o rezultatih kadrovskih analiz o delu
– podatke o izkoriščenosti delovnega časa.
VII. POSEBNE DOLOČBE
83. člen
(začasno delo v tujini)
V primeru, ko delavec začasno preneha opravljati delo v banki zaradi opravljanja dela pri drugem delodajalcu v Republiki Sloveniji ali v tujini po posebnem dogovoru o sodelovanju med banko in drugim delodajalcem, se uporabijo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o suspenzu pogodbe o zaposlitvi.
Banka in delavec lahko začasno skleneta tudi novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri se dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih, zlasti o:
– trajanju dela pri drugem delodajalcu
– izrabi letnega dopusta
– pravici do plačil, do katerih je delavec upravičen v banki za čas dela pri drugem delodajalcu
– pogojih vrnitve na delo v banko.
84. člen
(delovna praksa dijakov in študentov)
Delovno prakso v banki lahko opravljajo:
– štipendisti banke v skladu s pogodbo o štipendiranju
– drugi praktikanti.
Delovna praksa poteka pod vodstvom mentorja delovne prakse, ki ga določi direktor oddelka, v katerem se opravlja delovna praksa.
Dijaki in študentje na delovni praksi imajo pravico do nagrade v skladu z uspešnostjo opravljanja delovne prakse.
Uspeh dijaka oziroma študenta na delovni praksi je lahko ocenjen kot manj uspešen, uspešen, oziroma zelo uspešen. Oceno poda mentor delovne prakse kadrovski službi pred iztekom delovne prakse.
VIII. RAZMERJE MED STRANKAMA POGODBE
85. člen
(spoštovanje določb pogodbe)
Stranki pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.
86. člen
(predlaganje sprememb pogodbe)
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki najkasneje tri mesece pred iztekom koledarskega leta za naslednje leto.
Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh.
87. člen
(komisija za pomirjevanje)
Če se stranki pogodbe ne sporazumeta o sklenitvi nove pogodbe, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, najprej vsaka stranka imenuje po dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst zunanjih uglednih strokovnih in javnih delavcev s področja delovnega prava. Če tudi na ta način ni možno doseči soglasja izda Svet Banke Slovenije akt na podlagi pooblastil iz Zakona o Banki Slovenije.
88. člen
(postopek pomirjevanja)
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum strank dopolnjuje pogodbo oziroma nadomešča določbe pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
89. člen
(odstop od pogodbe)
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potreben drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90. člen
(postopki uveljavljanja in varstva pravic delavcev)
Postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred dnem uveljavitve te pogodbe, se dokončajo v skladu z določbami kolektivne pogodbe banke, ki je veljala in se uporabljala do uveljavitve te pogodbe.
91. člen
(veljavnost pogodbe)
Ta pogodba se sklene za nedoločen čas. Če nobena od pogodbenih strank pisno ne odpove pogodbe najkasneje tri mesece pred koncem koledarskega leta, se šteje, da se veljavnost pogodbe avtomatično podaljša za naslednje koledarsko leto.
V primeru odpovedi pogodbe se do sklenitve nove pogodbe uporabljajo določbe te pogodbe.
92. člen
(prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe)
S sklenitvijo te pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba Banke Slovenije z dne 30. 12. 1996 s pripadajočim aneksom številka I. z dne 14. 4. 1997 in Razlaga o uporabi Kolektivne pogodbe Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 133/03).
Št. 32.00-0461/04
Ljubljana, dne 31. decembra 2004.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Rebeka Janžovnik l. r.
Predsednica
 
Sindikat bank in hranilnic,
Sindikat delavcev Banke Slovenije
Drago Jurenec l. r.
Predsednik
 
Banka Slovenije
Mitja Gaspari l. r.
Guverner

AAA Zlata odličnost