Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2004 z dne 21. 9. 2004

Kazalo

4400. Zakon o poštnih storitvah (uradno prečiščeno besedilo) (ZPSto-1-UPB1), stran 12424.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o poštnih storitvah, ki obsega:
– Zakon o poštnih storitvah – ZPSto-1 (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002),
– Zakon o javnih agencijah – ZJA (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 30. 5. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah – ZPSto-1A (Uradni list RS, št. 37/04 z dne 15. 4. 2004).
Št. 326-08/94-6/8
Ljubljana, dne 17. junija 2004.
EPA 1367-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O POŠTNIH STORITVAH
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZPSto-1-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih vrednotnic, določa organizacijo in delovanje Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja povezana s poštno dejavnostjo.
2. člen
(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. Direktna pošta je oglaševalsko, marketinško in drugo reklamno sporočilo, ki je enako po vsebini, razlikuje pa se v naslovnikovem imenu, naslovu in identifikacijski številki ter je poslano najmanj desetim naslovnikom. Računi, fakture, finančni izpiski in druga vsebinsko neenaka sporočila niso direktna pošta. Poštna pošiljka, ki je znotraj istega ovitka kombinirana z drugimi pošiljkami, ni direktna pošta.
2. Izmenjava dokumentov je storitev, s katero tretja oseba zagotavlja zaključeni skupini naročnikov sredstva, vključno s prostori in prevoznimi sredstvi, s pomočjo katerih ti naročniki medsebojno izmenjavajo poštne pošiljke.
3. Izvajalec poštnih storitev je vsak izvajalec, ki je registriran za izvajanje poštnih storitev in je o tem obvestil agencijo oziroma ima za to ustrezno dovoljenje.
4. Izvajalec univerzalne poštne storitve je izvajalec poštnih storitev, ki v skladu s tem zakonom izvaja univerzalno poštno storitev.
5. Javno poštno omrežje so objekti in druge točke dostopa, naprave ter mobilna in druga sredstva, ki so medsebojno povezana v enotno tehnično in tehnološko celoto vključno z vsemi vrstami sredstev, ki jih uporablja izvajalec univerzalne poštne storitve.
6. Mednarodni poštni promet je prenos poštnih pošiljk iz druge države ali vanjo. Če je tako določeno s predpisi naddržavne organizacije, katere članica je Republika Slovenija, prenos poštne pošiljke iz držav članic te organizacije in vanje ni mednarodna pošta.
7. Poštne celine so dopisnice in ovitki, ki imajo natiskano znamko ali namesto znamke besedilo kot potrdilo, da je plačana poštnina za ustrezno cenovno stopnjo dopisnice oziroma ovitka.
8. Poštna pošiljka je pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je v takšni, v kakršni jo bo prenesel izvajalec poštnih storitev. Poleg poštnih pošiljk korespondence, takšne pošiljke vključujejo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk, poštne pakete, ki vsebujejo blago s komercialno vrednostjo ali brez nje.
9. Poštna pošiljka korespondence je vrsta komunikacije v pisni obliki na kakršnemkoli fizičnem mediju, ki ga je potrebno prenesti in vročiti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj v sami poštni pošiljki korespondence ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo za poštno pošiljko korespondence.
10. Poštna pošiljka s potrdilom je poštna storitev, pri kateri prejme uporabnik poštnih storitev dokazilo o poslani oziroma vročeni poštni pošiljki.
11. Poštne storitve so storitve prenosa poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem poštnem prometu ter druge storitve opredeljene v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev. Za izvajanje poštnih storitev se ne šteje prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika direktno brez usmerjanja (kurirska storitev).
12. Poštne vrednotnice so poštne znamke in poštne celine.
13. Prenos pomeni sprejem, usmerjanje, prevoz in vročitev poštne pošiljke.
14. Priporočena poštna pošiljka je poštna storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, izropanju, kraji ali poškodbi in omogoča, da uporabnik poštnih storitev na svojo zahtevo pridobi dokaz o vročitvi te pošiljke.
15. Plačilo agenciji po tem zakonu pomeni povračilo za stroške delovanja agencije na področju poštnih storitev.
16. Sprejem pomeni prevzem poštne pošiljke, ki je bila oddana na točki dostopa.
17. Točke dostopa do javnega poštnega omrežja so fizični objekti in naprave, vključno s poštnimi nabiralniki na javnih mestih ali v prostorih izvajalcev univerzalne poštne storitve, kjer lahko uporabniki poštnih storitev oddajo poštne pošiljke v javno poštno omrežje.
18. Uporabnik poštnih storitev je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik.
19. Vrednostna poštna pošiljka je poštna storitev, ki zavaruje poštno pošiljko v primeru izgube, izropanja, kraje ali poškodbe do vrednosti, ki jo navede sam pošiljatelj.
20. Vročevalec je oseba, ki mora vročati poštno pošiljko v skladu z zakonom.
II. POŠTNE STORITVE
1. Univerzalna poštna storitev
3. člen
(univerzalna poštna storitev)
(1) Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.
(2) Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo naslednje poštne storitve:
1. prenos poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. prenos poštnih paketov do mase 20 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
(3) Univerzalna poštna storitev se izvaja tako v notranjem kot mednarodnem poštnem prometu.
(4) Dimenzije, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk iz drugega odstavka tega člena morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Minister, pristojen za pošto (v nadaljnjem besedilu: minister), predpiše kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve.
(6) Agencija s splošnim aktom določi raven dostopne cene univerzalne poštne storitve.
4. člen
(zagotavljanje univerzalne poštne storitve)
(1) Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja, da izvajalec univerzalne poštne storitve vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvaja univerzalno poštno storitev, ki jo sme prekiniti le v primeru višje sile ali v razmerah, ki predstavljajo nevarnost za vročevalca.
(2) Z univerzalno poštno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata vsak delovni dan, vendar ne manj kot petkrat tedensko, najmanj en sprejem in ena vročitev poštnih pošiljk iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pogostost sprejema in vročitve se v primeru povečanega števila dela prostih dni lahko sorazmerno zmanjša.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko glede na geografske okoliščine agencija s splošnim aktom določi izjeme pri izvajanju univerzalne poštne storitve.
(5) Izvajalec univerzalne poštne storitve je dolžan prenesti poštne pošiljke iz prvega odstavka 8. člena tega zakona tudi, če poštna storitev ni plačana ali je premalo plačana, vendar lahko zavrne prenos večjih količin takšnih poštnih pošiljk. Stroške izvedene poštne storitve plača ob vročitvi take poštne pošiljke naslovnik. Kolikor naslovnik noče plačati izvedene poštne storitve, se plačilo poštne storitve izterja od pošiljatelja ob vrnitvi poštne pošiljke pošiljatelju.
(6) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora vsaj enkrat letno objaviti dovolj natančne in posodobljene informacije o posameznih lastnostih univerzalne poštne storitve, še posebej o splošnih pogojih, cenah in kakovosti univerzalne poštne storitve. Te informacije mora izvajalec univerzalne poštne storitve objaviti na svojih spletnih straneh in v poslovnih prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev. Kadar se izvajalec univerzalne poštne storitve v teh informacijah sklicuje na tehnične standarde, se mora sklicevati na standarde s področja poštnih storitev, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
(7) Agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji internetni strani izvajalca univerzalne poštne storitve ter obseg njegovih pravic in obveznosti.
5. člen
(stavka)
(1) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora v primeru stavke zagotoviti prenos poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora izvajalec univerzalne poštne storitve opraviti tudi prenos tistih priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke.
6. člen
(nadomestilo za izvajanje univerzalne poštne storitve)
(1) Izvajalec univerzalne poštne storitve je upravičen do nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve, če stroški, ki jih ima z izvajanjem univerzalne poštne storitve v 1 letu, presegajo prihodke od teh storitev in če te razlike ne more pokriti s prihodkom, ki ga pridobi z izvajanjem rezerviranih poštnih storitev.
(2) Agencija s splošnim aktom določi stroške, ki jih izvajalec univerzalne poštne storitve lahko uveljavlja, in način izračuna nadomestila iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec univerzalne poštne storitve je upravičen do take višine nadomestila, ki mu pokrije razliko med prihodki in stroški iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(financiranje univerzalne poštne storitve)
(1) Sredstva za nadomestilo za izvajanje univerzalne poštne storitve iz prejšnjega člena se pridobijo iz prispevkov.
(2) Prispevke za nadomestilo za izvajanje univerzalne poštne storitve iz prejšnjega odstavka plačujejo izvajalci poštnih storitev, ki na podlagi drugega odstavka 13. člena tega zakona izvajajo določene poštne storitve.
(3) Prispevek posameznega izvajalca poštnih storitev iz prejšnjega odstavka določi agencija glede na delež njegovega prihodka v prihodku, ki so ga z izvajanjem poštnih storitev znotraj obsega univerzalne poštne storitve ustvarili vsi izvajalci poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v enem letu.
(4) Za ugotovitev prihodka iz prejšnjega odstavka agencija izda poseben obrazec, ki ga morajo izvajalci iz drugega odstavka tega člena izpolnjenega poslati agenciji vsako leto do 31. marca.
(5) Če izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena v roku ne dostavijo agenciji obrazca iz prejšnjega odstavka, upošteva agencija kot njihov prihodek celoten njihov prihodek iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(6) Izvajalci poštnih storitev iz drugega odstavka tega člena plačajo svoj prispevek v 30 dneh po vročitvi odločbe agencije. Prispevek se plača neposredno izvajalcu univerzalne poštne storitve. Dokazilo o plačilu se pošlje agenciji.
(7) Podatki o prispevkih za izvajanje univerzalne poštne storitve, načinu njihove razporeditve in uporabe, so javni in jih agencija vsako leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih internetnih straneh v posebnem poročilu.
2. Rezervirane poštne storitve
8. člen
(rezervirane poštne storitve)
(1) Rezervirane poštne storitve so prenos poštnih pošiljk korespondence v notranjem prometu in v Republiko Slovenijo prispelih poštnih pošiljk korespondence v mednarodnem poštnem prometu, če je masa teh poštnih pošiljk manjša od 50 g in cena nižja od dvainpolkratnika cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu iz 9. člena tega zakona.
(2) Za rezervirane poštne storitve se ne šteje izmenjava dokumentov in direktna pošta.
(3) Rezervirane storitve ima pravico izvajati le izvajalec univerzalne poštne storitve.
(4) Vlada lahko glede na razvoj poštnega sektorja s predpisom zmanjša obseg rezerviranih poštnih storitev.
3. Izvajanje poštnih storitev
9. člen
(nomenklatura poštnih storitev)
(1) S splošnim aktom o nomenklaturi poštnih storitev se določijo vrste poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu.
(2) Splošni akt iz prejšnjega odstavka izda agencija.
10. člen
(izvajanje poštnih storitev)
(1) Poštne storitve, razen če ta zakon določa drugače, lahko izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem pisno obvesti agencijo.
(2) Za izvajanje univerzalne poštne storitve mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije.
(3) Če ni mogoče zagotoviti izvajanja univerzalne poštne storitve na način iz prejšnjega odstavka, agencija po uradni dolžnosti z odločbo naloži obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve in podeli pravico izvajati rezervirane poštne storitve izvajalcu poštnih storitev, ki je na podlagi veljavnih predpisov usposobljen za izvajanje univerzalne poštne storitve. Pri tem agencija predvsem presoja finančne vire izvajalca poštnih storitev in dosedanjo kakovost izvajanja poštnih storitev.
11. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja)
(1) Dovoljenje iz drugega odstavka prejšnjega člena se izda fizični ali pravni osebi, ki:
1. je registrirana za izvajanje poštnih storitev,
2. ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje poštnih storitev,
3. razpolaga s finančnimi sredstvi ali dokaže, da jih lahko pridobi v obsegu, potrebnem za izvajanje teh storitev,
4. ji v zadnjih petih letih pred vlogo za izdajo dovoljenja le-to ni bilo razveljavljeno po uradni dolžnosti na podlagi 2. do 7. točke petega odstavka 19. člena tega zakona,
5. predloži dokazila o zagotavljanju varnega in zanesljivega prenosa poštnih pošiljk.
(2) Dovoljenje izda agencija.
(3) Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani za njegovo pridobitev, in tudi v primeru, če bi bila z njegovo izdajo ogrožena javni red in varnost države.
(4) Dovoljenje se izda za največ 15 let.
(5) Imetnik dovoljenja je dolžan sporočiti agenciji vse statusne spremembe v roku 30 dni od njihovega nastanka.
(6) Prenos dovoljenja na drugo fizično ali pravno osebo ni dovoljen.
(7) Po izteku časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano, ga agencija na zahtevo imetnika podaljša za največ 15 let, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
(8) Minister predpiše vsebino vloge in podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena za izdajo dovoljenja.
12. člen
(vsebina dovoljenja)
Dovoljenje vsebuje zlasti:
1. določbo o pravici in obveznosti izvajanja univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije, kar vključuje tudi pravico izvajati rezervirane poštne storitve,
2. podatke o imetniku dovoljenja in morebitne pogoje spremembe imetništva,
3. čas veljavnosti dovoljenja,
4. posebne pravice in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja pri izvajanju storitev na podlagi dovoljenja.
13. člen
(obvestilo)
(1) Fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), ki skladno s prvim odstavkom 10. člena tega zakona pisno obvesti agencijo, mora v obvestilu navesti ime ali naziv firme, naslov ali sedež, obliko gospodarske družbe, v kateri bo izvajala poštne storitve, in podrobnosti o vrstah poštnih storitev, ki jih bo izvajala ter priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje poštne dejavnosti.
(2) Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve prenosa poštnih pošiljk do mase 2 kg, poštnih paketov do mase 20 kg ali poštnih pošiljk za slepe in slabovidne, ali storitve priporočene in vrednostne poštne pošiljke, izda o tem ugotovitveni sklep.
(3) Če agencija na podlagi obvestila ugotovi, da želi vlagatelj izvajati poštne storitve, za katere potrebuje dovoljenje, mu z odločbo prepove izvajanje teh poštnih storitev.
(4) Izvajalec poštnih storitev mora pisno obvestiti agencijo o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh od njenega nastanka, o vsaki predvideni spremembi ali prenehanju izvajanja poštnih storitev pa najmanj 15 dni vnaprej.
(5) Agencija v 15 dneh od prejema obvestila o prenehanju izvajanja poštnih storitev o tem izda ustrezen sklep, s katerim preneha obveznost iz 14. člena tega zakona.
14. člen
(obveznost plačevanja plačila agenciji)
(1) Vsak izvajalec poštnih storitev je zavezanec za plačevanje plačila agenciji.
(2) Način izračuna in plačevanja plačila agenciji iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pri čemer upošteva zlasti stroške delovanja agencije. Za poštne storitve prenosa poštnih pošiljk za slepe in slabovidne se ne plačuje plačila agenciji.
(3) Plačilo agenciji iz tega člena se plačuje vsako leto.
15. člen
(postopek)
(1) Agencija izdaja dovoljenja in druge posamične akte v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Zoper akte iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, razen če ta zakon ne določa drugače.
16. člen
(sprememba dovoljenja)
(1) Dovoljenje se lahko vsak čas spremeni na predlog imetnika dovoljenja ali po uradni dolžnosti. Agencija izda novo dovoljenje, s katerim se izdano dovoljenje deloma ali v celoti spremeni.
(2) Agencija lahko dovoljenje po uradni dolžnosti spremeni, in sicer:
1. če je to nujno zaradi učinkovitega izvajanja univerzalne poštne storitve;
2. če to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko agencija dovoljenje tudi razveljavi skladno z določbami 19. člena tega zakona.
(4) Novo dovoljenje, ki je bilo izdano na predlog imetnika dovoljenja, lahko drugače določi pravice in obveznosti le tistega imetnika dovoljenja, ki je ta predlog podal.
17. člen
(začetek postopka za spremembo dovoljenja)
(1) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne na predlog imetnika dovoljenja morajo biti predlogu za spremembo dovoljenja priložena dokazila, ki so zahtevana za vlogo za izdajo dovoljenja.
(2) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
18. člen
(postopek spremembe dovoljenja)
(1) Glede postopka za spremembo dovoljenja se uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja.
(2) S spremembo dovoljenja ni mogoče podaljšati veljavnosti dovoljenja, razen če zakon za posamezen primer to izrecno določa.
(3) Če ta zakon določa, da se dovoljenje lahko po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi, je agencija dolžna najprej izvesti postopek za spremembo dovoljenja.
19. člen
(razveljavitev dovoljenja)
(1) Dovoljenje se lahko z odločbo agencije deloma ali v celoti razveljavi.
(2) Odločbo, s katero se dovoljenje razveljavi, izda agencija po uradni dolžnosti ali na predlog imetnika dovoljenja.
(3) Agencija dovoljenje razveljavi na predlog imetnika dovoljenja, če je ta izpolnil svoje obveznosti, ki izhajajo iz zakona ali drugega predpisa, dovoljenja ali iz pogodb z uporabniki poštnih storitev.
(4) Če je mogoče utemeljeno pričakovati, da se univerzalna poštna storitev ne bo izvajala, lahko agencija razveljavi dovoljenje na predlog imetnika šele potem, ko je izdano dovoljenje drugemu imetniku.
(5) Agencija dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, če:
1. imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več pogojev iz 11. člena tega zakona,
2. je vloga vsebovala neresnične podatke,
3. imetnik dovoljenja ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenem z odločbo inšpektorja, pristojnega za pošto, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4. imetnik dovoljenja ne prične izvajati storitev, ki so predmet dovoljenja, v enem letu po izdaji dovoljenja, če ni v dovoljenju drugače določeno,
5. imetnik dovoljenja kljub opozorilu ni plačal plačila agenciji,
6. je imetnik dovoljenja ravnal v nasprotju z določbami poglavja o zagotavljanju konkurence,
7. imetnik dovoljenja krši tajnost poštnih pošiljk.
20. člen
(postopek razveljavitve dovoljenja)
(1) Kadar se postopek za razveljavitev dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je agencija dolžna o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
(2) V primerih kršitve z zakonom določenih obveznosti, za katere je določeno, da se dovoljenje razveljavi po uradni dolžnosti, je agencija pred izdajo odločbe dolžna pisno opozoriti imetnika dovoljenja, naj preneha z ugotovljenimi kršitvami in mu določi rok, v katerem mora kršitve odpraviti. Če tudi po preteku roka imetnik dovoljenja ni prenehal s kršitvami, agencija dovoljenje razveljavi.
(3) Dovoljenje se lahko razveljavi deloma ali v celoti.
21. člen
(posledice razveljavitve)
Razveljavitev učinkuje od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje razveljavljeno.
22. člen
(prenehanje dovoljenja)
(1) Dovoljenje preneha veljati:
1. s potekom časa, za katerega je bilo izdano, če se ne podaljša,
2. če je prenehal obstajati imetnik dovoljenja,
3. z razveljavitvijo dovoljenja skladno z določbami 19. člena tega zakona.
(2) V primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka izda agencija odločbo, s katero ugotovi prenehanje veljavnosti dovoljenja.
III. VROČANJE
23. člen
(vročanje poštnih pošiljk)
(1) Poštne pošiljke se vročajo osebno naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk ali odraslemu članu gospodinjstva ali osebi, ki je zaposlena v gospodinjstvu naslovnika oziroma v njegovem poslovnem prostoru, ali z vložitvijo v hišni predalčnik ali izpostavljeni predalčnik ali poštni predal v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev ali tako kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, kolikor pa to ni mogoče pa neposredno v poslovnih prostorih izvajalca poštnih storitev.
(2) Priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom se vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka ter poštna pošiljka s potrdilom vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk.
(3) Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti vročevalec v hišnem predalčniku ali izpostavljenem predalčniku obvestilo, v katerem navede mesto prevzema in rok, v katerem se lahko poštno pošiljko prevzame.
(4) Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku določenem v sporočilu iz prejšnjega odstavka, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju.
(5) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka tega člena priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom nočejo sprejeti, napiše vročevalec na poštno pošiljko ali vročilnico datum in razlog odklonitve sprejema in poštno pošiljko vrne pošiljatelju.
(6) Če poštne pošiljke ni mogoče vročiti naslovniku, niti se ne da ugotoviti pošiljatelja, izvajalec poštnih storitev na poštni pošiljki o tem napravi uradni zaznamek in jo shrani za 1 leto od dneva zaznambe. Po poteku navedenega roka se takšno poštno pošiljko zaprto komisijsko uniči.
24. člen
(drugi načini vročanja)
Če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk na drugačen način, kakor je določeno v tem zakonu, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon.
25. člen
(povratnica)
(1) Povratnica je potrdilo o vročitvi priporočene ali vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke s potrdilom, ki ga podpišeta prejemnik in vročevalec.
(2) Če je prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, vročevalec zapiše njegovo ime in priimek ter datum prejema s pripombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.
(3) Če naslovnik ali osebe iz drugega odstavka 23. člena tega zakona nočejo podpisati povratnice, napiše vročevalec to na povratnico in navede datum vročitve ter prejemnika poštne pošiljke. S tem se šteje vročitev za opravljeno.
IV. ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI OMREŽJA POŠTNIH STORITEV
26. člen
(dostop izvajalcev poštnih storitev do javnega poštnega omrežja)
(1) O dostopu do javnega poštnega omrežja je izvajalec univerzalne poštne storitve dolžan skleniti z drugim izvajalcem poštnih storitev na njegovo zahtevo pogodbo, s katero uredita način in pogoje dostopa do javnega poštnega omrežja, ceno dostopa, ki mora temeljiti na stroških, povzročenih z dostopom, način obračunavanja ter plačevanja ter druga vprašanja dostopa. Kopijo te pogodbe ter njene morebitne dopolnitve ali spremembe mora izvajalec univerzalne poštne storitve poslati agenciji.
(2) Če v 42 dneh od zahteve izvajalca poštnih storitev ne pride do sklenitve pogodbe o dostopu, odloči o tem na zahtevo tega izvajalca agencija.
(3) Izvajalec univerzalne poštne storitve sme zavrniti dostop do omrežja le, če bi to ogrozilo izvajanje univerzalne poštne storitve in o tem v roku 7 dni obvesti agencijo.
(4) Pri določitvi cene in pogojev dostopa do javnega poštnega omrežja izvajalec univerzalne poštne storitve ne sme diskriminirati različnih izvajalcev poštnih storitev.
(5) Izvajalec univerzalne poštne storitve je dolžan v okviru splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev in cen storitev objaviti tudi način, pogoje in cene dostopa do svojega javnega poštnega omrežja.
(6) Agencija lahko izvajalcu univerzalne poštne storitve z odločbo naloži ukrepe, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz tega člena.
27. člen
(črtan)
V. SPLOŠNI POGOJI, CENE IN RAČUNOVODSTVO
28. člen
(splošni pogoji in cene)
(1) Izvajalci poštnih storitev morajo objaviti splošne pogoje izvajanja poštnih storitev in cene teh storitev.
(2) Minister podrobneje določi vsebino splošnih pogojev izvajanja poštnih storitev.
(3) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora pred uveljavitvijo splošnih pogojev in cen univerzalne poštne storitve pridobiti nanje soglasje agencije in jih objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije na svojih spletnih straneh in v poslovnih prostorih, namenjenih za neposredno delo z uporabniki poštnih storitev najmanj 7 dni pred njihovo uveljavitvijo.
(4) Agencija izda soglasje k splošnim pogojem in cenam poštnih storitev iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od dneva prejema. Če pa so potrebni dodatni podatki in izračuni, lahko po predhodnem obvestilu izvajalca univerzalne poštne storitve ta rok podaljša za 15 dni.
(5) Agencija ne izda soglasja k splošnim pogojem in cenam poštnih storitev iz tretjega odstavka tega člena, če:
1. s splošnimi pogoji ne bi bilo zadoščeno potrebam uporabnikov poštnih storitev in trga,
2. ni zagotovljena zadostna kakovost poštnih storitev,
3. so predlagani splošni pogoji in cene v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(6) Če agencija v roku iz četrtega odstavka tega člena ne izda in vroči izvajalcu univerzalne poštne storitve soglasja, se šteje, da je soglasje dano.
(7) Agencija lahko po postopku, določenem s tem zakonom, naloži spremembo splošnih pogojev ali cen poštnih storitev iz tretjega odstavka tega člena tudi potem, ko je bilo soglasje že dano, če je to potrebno zaradi varstva uporabnikov poštnih storitev ali zagotovitve konkurence.
29. člen
(cene univerzalne poštne storitve)
(1) Univerzalno poštno storitev mora izvajalec univerzalne poštne storitve izvajati po cenah, ki bodo:
1. omogočale vsem uporabnikom dostop do univerzalne poštne storitve,
2. temeljile na stroških učinkovitega zagotavljanja univerzalne poštne storitve,
3. bile za istovrstne storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije,
4. pregledne in nediskriminatorne.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena lahko cene poštnih storitev za osebe s posebnimi zahtevami odstopajo od navedenih kriterijev.
(3) Obveznost iz 3. točke prvega odstavka ne posega v pravico izvajalca univerzalne poštne storitve, da določi nižje cene za svoje poštne storitve, na primer za poslovne stranke, za pošiljatelje velikega števila poštnih pošiljk ali za posrednike, ki združujejo poštne pošiljke od različnih pošiljateljev, vendar le v primeru, ko se izogne delu stroškov, ki jih ima glede na običajen prenos posamezne poštne pošiljke.
(4) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora pregledno in nediskriminatorno uporabljati cene iz prejšnjega odstavka tega člena in z njimi povezane pogoje. Take cene morajo biti na voljo tudi fizičnim osebam, če uporabljajo poštne storitve v podobnih razmerah.
30. člen
(prepoved subvencioniranja)
(1) Izvajalci poštnih storitev, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost, pri kateri imajo na trgu prevladujoč položaj, ali imajo izključno ali posebno pravico opravljati neko gospodarsko dejavnost oziroma uporabljati naravno dobrino ali drugo omejeno sredstvo, morajo izvajati poštne storitve v pravno samostojni družbi.
(2) Izvajalec univerzalne poštne storitve ne sme z rezerviranimi poštnimi storitvami subvencionirati ostalih poštnih storitev in drugih storitev, ki jih izvaja, razen v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z izvajanjem univerzalne poštne storitve.
31. člen
(računovodstvo)
(1) Zaradi razlogov iz prejšnjega člena mora imeti izvajalec univerzalne poštne storitve ustrezno ločitev na računovodski ravni med različnimi poslovnimi dejavnostmi, ki zagotavlja preglednost računovodskih informacij.
(2) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje rezerviranih poštnih storitev, drugih poštnih storitev, ki jih izvaja kot univerzalno poštno storitev, in ostalih poštnih storitev, ki jih izvaja.
(3) Ločeni računovodski izkazi izvajalca univerzalne poštne storitve se obvezno letno revidirajo ter objavijo skupaj s finančnim poročilom.
(4) Agencija s splošnim aktom določi način vodenja in preverjanja ustreznosti računovodstva in način uresničevanja določb tega zakona o prepovedi subvencioniranja.
VI. PLAČILO POŠTNIH STORITEV
32. člen
(plačilo poštnih storitev)
(1) Poštna storitev se praviloma plača vnaprej po veljavnem ceniku, katerega izvleček mora biti na voljo uporabnikom poštnih storitev na vidnem in dosegljivem mestu v prostorih izvajalca poštnih storitev, na zahtevo uporabnika poštnih storitev pa se mu mora omogočiti vpogled v celoten cenik poštnih storitev.
(2) Plačilo poštne storitve se na poštni pošiljki označi z:
1. veljavnimi poštnimi vrednotnicami,
2. odtisi strojev za frankiranje,
3. odtisi tiskarskih strojev ali drugimi načini tiskanja,
4. oznako, da je poštnina plačana.
(3) Minister lahko s predpisom določi drug način označevanja plačila poštnih storitev.
VII. POŠTNE VREDNOTNICE
33. člen
(izdajanje poštnih vrednotnic)
(1) Minister s predpisom podrobneje določi način in postopek izdajanja poštnih vrednotnic.
(2) Minister potrdi letni program izdaje priložnostnih poštnih znamk, ki ga predloži gospodarska družba iz 64. člena tega zakona.
(3) Gospodarska družba iz 64. člena tega zakona ima izključno pravico do izdajanja poštnih vrednotnic. V ta namen:
1. izdaja poštne vrednotnice,
2. notificira poštne znamke pri poštnih upravah članicah Svetovne poštne zveze,
3. prodaja in zamenjuje mednarodne kupone za odgovor,
4. izvaža poštne vrednotnice.
34. člen
(neveljavne znamke)
(1) Neveljavne poštne znamke so tiste:
1. ki so izdane v nasprotju z določbami tega zakona,
2. ki so tako poškodovane, da ni razvidno ime države »SLOVENIJA«, nazivna vrednost, označena s številkami ali črkami, in beseda »POŠTA«; namesto besede »POŠTA« je lahko tudi zaščitni znak Pošte Slovenije,
3. ki so že bile uporabljene za označitev plačila poštnih storitev,
4. ki jih ni izdala gospodarska družba iz 64. člena tega zakona,
5. katerih veljavnost je prenehala.
(2) Če je na poštni pošiljki nalepljena neveljavna poštna znamka, se šteje, kot da poštna storitev ni bila plačana.
VIII. PREDALČNIKI
35. člen
(hišni predalčnik)
(1) Lastnik stanovanja ali poslovnega prostora mora ob vhodu v objekt zagotoviti namestitev in vzdrževanje hišnega predalčnika.
(2) Hišni predalčnik mora biti označen s številko stanovanja ali poslovnega prostora. Številke stanovanj se določijo v skladu s predpisom, ki ureja evidentiranje stavb in delov stavb, označijo pa se v skladu z uredbo o označevanju stavb in stanovanj, ki jo na predlog Ministrstva za informacijsko družbo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor izda Vlada Republike Slovenije.
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec univerzalne poštne storitve pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.
(4) Če osebe iz prvega odstavka tega člena kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka, jim izvajalec univerzalne poštne storitve ni dolžan vročati poštnih pošiljk, vendar je o tem dolžan predhodno pisno obvestiti agencijo.
36. člen
(izpostavljeni predalčnik)
(1) Če je stanovanje ali poslovni prostor uporabnika poštnih storitev zunaj strnjenega naselja in je hkrati oddaljen od vročevalčeve poti za več kot 200 metrov, se poštne pošiljke lahko vročajo preko izpostavljenih predalčnikov. Uporabnik poštnih storitev namesti izpostavljeni predalčnik sporazumno z izvajalcem univerzalne poštne storitve na primernem mestu ob vročevalčevi poti. O namestitvi izpostavljenega predalčnika mora izvajalec univerzalne poštne storitve obvestiti agencijo. Uporabnik poštnih storitev je dolžan vzdrževati izpostavljeni predalčnik.
(2) Če osebe iz prejšnjega odstavka ne izpolnijo svojih obveznosti, jih mora izvajalec univerzalne poštne storitve pisno opozoriti in jim za odpravo kršitev določiti primeren rok.
(3) Če osebe iz prvega odstavka tega člena kršitev ne odpravijo v roku iz prejšnjega odstavka, jim izvajalec univerzalne poštne storitve ni dolžan vročati poštnih pošiljk, vendar je o tem dolžan predhodno pisno obvestiti agencijo.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko zahtevajo, da agencija odloči o upravičenosti vročanja poštnih pošiljk preko izpostavljenih predalčnikov.
37. člen
(nameščanje predalčnikov)
Hišni in izpostavljeni predalčniki morajo biti izdelani in nameščeni tako, da omogočajo varno dostavo vročevalcu in zagotavljajo tajnost poštnih pošiljk.
38. člen
(prepoved vročanja v predalčnik)
(1) Uporabniki poštnih storitev lahko prepovejo vročitev nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, s tem, da nanj nalepijo nalepko, ki jo izda agencija. Prepoved vročanja v tak predalčnik ali izpostavljeni predalčnik velja za vse fizične ali pravne osebe, tudi za tiste, ki niso izvajalci poštnih storitev v skladu s tem zakonom.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi v primeru, če so nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila vložena v druge vrste nenaslovljenih pošiljk, katerih vročitev ni prepovedana z nalepko.
(3) Časopisi, revije, uradna glasila občin in lokalnih skupnosti, vabila ustanov, politična propagandna sporočila v času volilne kampanije, nenaslovljene pošiljke z informativno ali izobraževalno vsebino, ter druge tiskane oblike uredniško oblikovanih vsebin se ne štejejo za pošiljke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Agencija s splošnim aktom podrobneje določi videz in način izdajanja nalepke iz prvega odstavka tega člena.
IX. AGENCIJA
39. člen
(splošna določba)
Če ta zakon ne določa drugače, se za vodenje, poslovanje in delovanje agencije uporablja Zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) in interni akti agencije.
40. člen
(plačila agenciji)
(1) Sredstva za delo v okviru pooblastil na podlagi tega zakona agencija ustvarja s prihodki iz letnih plačil izvajalcev poštnih storitev, ki jih nakazujejo na njen račun.
(2) Višino plačil iz prejšnjega odstavka agencija določi s tarifo. Pri izdaji tarife agencija upošteva pokrivanje stroškov dela iz prejšnjega odstavka glede na načrtovane cilje in naloge s področja poštnih storitev, določene v programu dela agencije. Tarifa vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navede razloge za sprejem ali spremembo tarife ter cilje, ki bi jih na ta način dosegli. Tarifo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije skupaj z njeno obrazložitvijo in začne veljati po tej objavi.
(3) Pred izdajo ali spremembo tarife je treba ugotoviti oziroma predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev, v katerem se pozove zavezance iz prvega odstavka tega člena, da podajo svoje mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife. V tem času se lahko opravijo tudi medsebojni razgovori. Za izdajo ali spremembo tarife je treba pridobiti predhodno soglasje vlade.
41. člen
(pristojnosti agencije)
(1) Naloge agencije po tem zakonu so:
1. zagotavljanje pogojev za primerno razvitost poštnega trga, dobre poslovne običaje na njem in pospeševanje zdrave konkurence na tem trgu,
2. nadzorovanje izvajanja univerzalne poštne storitve,
3. zagotavljanje enakopravnega dostopa do javnega poštnega omrežja in poštnih storitev za uporabnike poštnih storitev in izvajalce poštnih storitev,
4. zagotavljanje delovanja izvajalcev poštnih storitev po načelih enakopravne obravnave in sorazmernosti,
5. spremljanje razvoja na področju poštne dejavnosti, pridobivanje informacij od izvajalcev poštnih storitev in zagotavljanje informacij uporabnikom poštnih storitev, izvajalcem poštnih storitev, drugim državnim organom in mednarodnim organizacijam,
6. spremljanje razvoja standardizacije in sprejemanje ukrepov na tem področju,
7. izdajanje in odvzem dovoljenj za izvajanje univerzalne poštne storitve,
8. sprejemanje obvestil,
9. nadzorovanje izvajanja tega zakona oziroma izpolnjevanja pogojev v dovoljenjih ali drugih dokumentih, ki jih je agencija izdala,
10. spremljanje gibanja cen in preprečevanje nepravilnosti v zvezi z njimi ter dajanje soglasij k cenam in splošnim pogojem poslovanja, kadar je to določeno s tem zakonom,
11. nadziranje in sankcioniranje vodenja računovodstva izvajalcev univerzalne poštne storitve v skladu s tem zakonom,
12. sodelovanje z ustreznimi organi v drugih državah in organi mednarodnih organizacij,
13. skrb za pravice uporabnikov poštnih storitev in njihovo organiziranje, spremljanje in reševanje pritožb uporabnikov poštnih storitev in izvajalcev poštnih storitev,
14. objavljanje statističnih podatkov o poštni dejavnosti in letnega poročila o napredku liberalizacije ter kakovostne indikatorje storitev posameznih izvajalcev poštnih storitev,
15. izdajanje nalepk na podlagi 38. člena tega zakona.
(2) Agencija opravlja samo tiste dejavnosti ali naloge, ki so ji naložene z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonski akti.
(3) V okviru nalog iz prvega odstavka tega člena sprejema agencija splošne akte za podrobnejšo ureditev teh vprašanj tudi, če tak splošni akt ni posebej določen s tem zakonom.
42. člen
(zbiranje in dajanje podatkov, informacij in mnenj)
(1) Vsak, ki izvaja poštne storitve, je dolžan dati agenciji na podlagi zahteve, v obsegu oziroma podrobnostih, kot jih zahteva, na voljo podatke, informacije, finančna poročila oziroma druga poročila, ki jih potrebuje agencija za izpolnjevanje svojih pristojnosti in za poročanje mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji.
(2) Izvajalec poštnih storitev je dolžan sporočiti osebne in druge podatke le, če tako izrecno določa zakon.
(3) Agencija objavlja poročila o stanju s področja pristojnosti agencije s statističnimi, finančnimi in drugimi podatki organizacij, ki delujejo na teh področjih, pri čemer je v skladu z zakonom dolžna varovati poslovno tajnost in druge poslovno občutljive podatke.
(4) Agencija je dolžna sporočiti ministru obdelane informacije iz prvega odstavka tega člena.
(5) Agencija je dolžna sporočati mednarodnim organizacijam podatke in informacije, ki jih je Republika Slovenija dolžna dajati na podlagi mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji.
43. člen
(reševanje sporov)
(1) Kadar je tako določeno s tem zakonom, rešuje agencija v upravnem postopku spore med udeleženci v poštni dejavnosti, kot so spori med izvajalci poštnih storitev oziroma med izvajalci poštnih storitev in uporabniki poštnih storitev.
(2) Agencija uvede postopek po uradni dolžnosti ali na predlog stranke.
(3) Rok za izdajo odločbe v postopku reševanja spora je 45 dni od vložitve zahteve za uvedbo postopka, če pa je to nujno zaradi obsega ugotovitvenega postopka, pa je rok za izdajo odločbe 60 dni.
(4) Agencija mora odločiti na podlagi zakona, podzakonskih aktov in splošnih aktov ter v skladu z načeli zaščite interesa uporabnikov poštnih storitev in pospeševanja inovacij, razvoja in varstva konkurence na tem področju.
44. člen
(uradna evidenca agencije)
(1) Agencija vodi uradno evidenco izvajalcev poštnih storitev.
(2) V uradni evidenci izvajalcev poštnih storitev se vodijo naslednji podatki:
1. firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika oziroma naziv,
2. ime in priimek odgovorne osebe pravne osebe,
3. matična številka, davčna številka in sedež oziroma naslov fizične ali pravne osebe,
4. podatki o izdanem dovoljenju, vrstah poštne storitve ter drugi podatki iz dovoljenja ter podatki o prenehanju dovoljenja,
5. podatki o obvestilih, vrstah poštne storitve in podatki o morebitni odločbi o prepovedi izvajanja poštnih storitev, za katerih izvajanje je treba obvestiti agencijo,
6. podatki o izpolnjevanju obveznosti izvajalcev poštnih storitev, ki izvirajo iz tega zakona,
7. podatki o kaznovanju zaradi prekrška, določenega s tem zakonom.
45. člen
(plačevanje finančnih obveznosti)
(1) Zavezanci za plačilo prispevka za nadomestilo za zagotavljanje univerzalne poštne storitve na podlagi drugega odstavka 7. člena tega zakona in zavezanci za plačevanje plačila agenciji na podlagi 14. člena tega zakona in druge denarne obveznosti iz tega zakona morajo svoje denarne obveznosti poravnati v rokih, ki so jim določeni s posamičnim aktom agencije.
(2) Če zavezanec iz prejšnjega odstavka v določenem roku ne poravna obveznosti, se ta prisilno izterja na način in po postopku, ki velja za prisilno izterjavo davčnih obveznosti.
X. VARSTVO UPORABNIKOV POŠTNIH STORITEV
46. člen
(pravica uporabe poštnih storitev in pravica do ugovora)
(1) Vsakdo ima pravico uporabljati poštne storitve v skladu z objavljenimi splošnimi pogoji in cenami.
(2) Vsak uporabnik poštnih storitev ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev v zvezi z dostopom do storitev ali izvajanjem storitev, ki ga lahko vloži pri tem izvajalcu poštnih storitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje izvajalca poštnih storitev.
(3) Izvajalci poštnih storitev so dolžni kot sestavni del splošnih pogojev objaviti postopek reševanja ugovorov uporabnikov poštnih storitev.
(4) Če izvajalec poštnih storitev ne ugodi ugovoru ali o njem ne odloči v 15 dneh po njegovem prejemu, lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži pritožbo na agencijo.
47. člen
(vpliv javnosti)
(1) Državni organi in agencija so dolžni pri oblikovanju poštne politike in pri sprejemanju predpisov oziroma splošnih aktov na podlagi tega zakona pridobiti mnenje javnosti.
(2) Državni organi in agencija so dolžni predloge aktov iz prejšnjega odstavka objaviti in povabiti uporabnike poštnih storitev, strokovnjake, izvajalce poštnih storitev in druge zainteresirane osebe, da prispevajo informacije, pripombe oziroma predloge v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
XI. TAJNOST POŠTNIH POŠILJK
48. člen
(tajnost poštnih pošiljk)
(1) Izvajalci poštnih storitev morajo varovati tajnost poštnih pošiljk.
(2) Izvajalci poštnih storitev ne smejo pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa. Če morajo izvajalci poštnih storitev pridobiti podatke o dejstvih ali okoliščinah prenesenih poštnih pošiljk, jih lahko pridobijo le v takem obsegu in za toliko časa, kot je to potrebno za izvajanje poštnih storitev.
(3) Pravne ali fizične osebe, ki so izvajale poštne storitve, so dolžne varovati tajnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati.
(4) Če agencija ugotovi kršenje tajnosti poštnih pošiljk, deloma ali v celoti prepove izvajanje poštnih storitev.
(5) Ne glede na določbe tega člena se lahko od dolžnosti varovanja tajnosti poštnih pošiljk odstopi v skladu s 50. členom tega zakona.
49. člen
(podatki o uporabnikih poštnih storitev)
(1) Izvajalci poštnih storitev smejo zbirati in obdelovati osebne podatke uporabnikov poštnih storitev, ki so sestavni del naslova poštne pošiljke, če te podatke potrebujejo za izvajanje poštnih storitev oziroma za svoje trženje ali raziskave tržišča.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajalec poštnih storitev obdelovati skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
50. člen
(zakonit nadzor)
(1) Kadar je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, potrebno zaradi uvedbe ali poteka kazenskega postopka ali zaradi varnosti države, so izvajalci poštnih storitev dolžni pristojnemu organu na podlagi odredbe pristojnega organa omogočiti dostop do vsebine poštnih pošiljk ter sporočiti podatke o dejstvih in okoliščinah poštnega prometa.
(2) Pristojni organ je dolžan izvajalcu poštnih storitev pred pregledom vsebine poštne pošiljke izročiti prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, ki se nanaša na uporabnika določene poštne storitve. Prepis izreka te odredbe opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Izvajalci poštnih storitev morajo za potrebe zakonitega in neodvisnega nadzora zagotoviti neizbrisno registracijo posegov, ki so bili izvršeni na podlagi tega člena, in podatke o tem varovati kot uradno tajnost.
XII. VSEBINA POŠTNIH POŠILJK IN ODGOVORNOST ZA POVZROČENO ŠKODO
51. člen
(prepovedana vsebina poštnih pošiljk)
(1) V poštnih pošiljkah je prepovedano pošiljati:
1. narkotike in psihotropične snovi, razen kadar je pošiljatelj ali naslovnik oseba, ki je po zakonu pooblaščena za promet z njimi oziroma za njihovo uporabo,
2. eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi,
3. žive živali,
4. predmete, katerih uvoz in promet je prepovedan v naslovni državi,
5. predmete, ki so nevarni za zaposlene pri izvajalcu poštnih storitev,
6. druge snovi oziroma predmete, katerih pošiljanje je prepovedano na podlagi zakona.
(2) Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se lahko v poštnih pošiljkah pošiljajo nevarne snovi, ki si jih izmenjujejo za to pristojne ustanove na način in pod pogoji, ki so predpisani z zakonom.
(3) Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena je v poštnih pošiljkah, razen v vrednostnih poštnih pošiljkah, dovoljeno pošiljati čebele, pijavke in sviloprejke.
(4) Poštne pošiljke, ki vsebujejo snovi oziroma predmete iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, je dolžan izvajalec poštnih storitev izročiti, glede na njihovo naravo in stopnjo nevarnosti, pristojnim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil oziroma izvajalcem javnih služb.
(5) Minister podrobneje predpiše način ravnanja s poštnimi pošiljkami, ki vsebujejo snovi oziroma predmete iz tega člena.
52. člen
(notranja zaščita vsebine poštne pošiljke)
(1) Pošiljatelj mora poskrbeti za takšno notranjo zaščito vsebine poštne pošiljke, da izvajalec poštnih storitev pri normalnem ravnanju z njo ne more poškodovati poštnega osebja, poštnih pošiljk, naprav ali objektov.
(2) Če do škodnega primera pride, ker poštna pošiljka ni imela notranje zaščite vsebine, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, je za škodo odškodninsko odgovoren pošiljatelj.
53. člen
(odgovornost za povzročeno škodo)
(1) Izvajalec poštnih storitev odgovarja za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi:
1. izgube, poškodbe, kraje ali izropanja,
2. prekoračitve roka prenosa,
3. neizvedene, nepopolno ali napačno izvedene te poštne storitve.
(2) Izvajalec poštnih storitev odgovarja tudi za škodo, ki nastane med prenosom zaradi izgube poštne pošiljke s potrdilom.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena izvajalec poštnih storitev ni odgovoren za povzročeno škodo, če dokaže da:
1. je bil prenos poštne pošiljke opravljen v skladu s splošnimi pogoji,
2. je prišlo do primera višje sile,
3. je škoda nastala zaradi krivde ali malomarnosti pošiljatelja oziroma zaradi vsebine poštne pošiljke,
4. je škoda nastala, ker je bila poštna pošiljka v skladu s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona izročena pristojnim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil oziroma izvajalcem javnih služb,
5. je uporabnik poštne storitve namenoma zavaroval vsebino poštne pošiljke za višjo vrednost kot je njena dejanska vrednost,
6. uporabnik poštnih storitev ni vložil reklamacije v določenem roku,
7. je nastala zaradi zakonitega ravnanja pristojnih organov.
54. člen
(reklamacija)
(1) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo v treh mesecih po oddaji poštne pošiljke v primerih določenih v prvem in drugem odstavku prejšnjega člena.
(2) Uporabnik poštnih storitev ima pravico vložiti reklamacijo takoj ob vročitvi, oziroma najkasneje v 30 dneh od vročitve, če pomanjkljivosti niso takoj vidne.
(3) Če uporabnik poštnih storitev ne vloži reklamacije v rokih iz prejšnjih odstavkov tega člena, zgubi pravico do odškodnine.
(4) Izvajalec poštnih storitev mora na reklamacijo odgovoriti v 15 dneh za poštno pošiljko v notranjem poštnem prometu in v dveh mesecih za poštno pošiljko v mednarodnem poštnem prometu, sicer lahko uporabnik poštnih storitev v 15 dneh od poteka tega roka vloži pritožbo na agencijo.
55. člen
(višina odškodnine)
(1) Izvajalec poštnih storitev mora uporabniku poštnih storitev izplačati odškodnino v višini nastale škode, vendar največ do višine, ki je določena v drugem odstavku tega člena.
(2) Najvišja odškodnina za:
1. izgubo, poškodbo, krajo ali izropanje vrednostne pošiljke je označena vrednost poštne pošiljke,
2. izgubo ali krajo poštnega paketa in priporočene poštne pošiljke je 15-kratnik cene, plačane za izvedeno poštno storitev,
3. izropanje ali poškodbo poštnega paketa ali priporočene poštne pošiljke je 10-kratnik cene plačane za izvedeno poštno storitev,
4. neizvedeno, nepopolno ali napačno izvedeno poštno storitev prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena plačana za izvedeno poštno storitev,
5. prekoračitev roka prenosa priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa je cena plačana za izvedeno poštno storitev,
6. izgubo poštne pošiljke s potrdilom je cena plačana za izvedeno poštno storitev.
(3) V primerih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka ima uporabnik poštnih storitev pravico do povrnitve plačane cene za prenos poštne pošiljke, razen tistega dela cene, ki je bila plačana za zavarovanje pošiljke.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se najvišje možne odškodnine za poštne pošiljke v mednarodnem poštnem prometu določijo v skladu z določili aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Izvajalec poštnih storitev v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo in izgubljeni dobiček.
XIII. NADZOR
56. člen
(pristojnosti za nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov izvajajo inšpektorji pristojni za pošto.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad določbami tega zakona, ki se nanašajo na izvajanje in kakovost univerzalne poštne storitve, na dostop do javnega poštnega omrežja, na splošne pogoje in na oblikovanje cen izvajalca univerzalne poštne storitve, na prepoved subvencioniranja in na vodenje računovodstva izvajalcev univerzalne poštne storitve ter nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov, ki jih izdaja agencija v okviru svojih pristojnosti, pooblaščene osebe agencije.
(3) Naloge nadzora iz prejšnjega odstavka, ki je v pristojnosti agencije, opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in jih minister pooblasti za opravljanje teh nalog (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe agencije). Pooblaščene osebe agencije samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku.
(4) Pooblastilo za opravljanje nalog nadzora se izkazuje s službeno izkaznico in značko, ki ju izda minister.
(5) Pooblaščene osebe agencije morajo smiselno izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpektorski nadzor za inšpektorje.
(6) V postopku nadzora po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, razen če s tem zakonom ni drugače določeno.
57. člen
(ukrepi)
(1) Če inšpektor ali pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
2. postopati kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, oziroma predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška,
3. izreči globo za prekršek, ki se izterja na kraju samem,
4. predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
5. začasno prepovedati nadaljnje opravljanje dejavnosti, če se ne opravlja v skladu z zakonom.
(2) Inšpektor ali pooblaščena oseba agencije mora v primeru, ko ugotovi kršitve zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje nadzoruje, izdati pisno odločbo najkasneje v roku 8 dni po opravljenem nadzoru.
57.a člen
(prekrškovni organi)
(1) Agencija in pristojni inšpektorat odločata o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, vsak na svojem področju, ki ga nadzorujejo.
(2) Prekrškovni organ po tem zakonu lahko izreče katerokoli predpisano višino globe. Če s tem zakonom ni drugače določeno, uporablja prekrškovni organ glede prekrškov določbe zakona, ki ureja prekrške.
(3) Pooblaščene osebe agencije in inšpektorji vodijo postopek pred prekrškovnim organom in v njem odločajo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
58. člen
(pritožba)
Zoper odločbo iz drugega odstavka 57. člena tega zakona je v 15 dneh od njene vročitve dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za pošto. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
59. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 1,000.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnih posameznik, če:
1. ne izvaja univerzalne poštne storitve v skladu s 3. in 4. členom tega zakona,
2. izvaja rezervirane poštne storitve brez dovoljenja (tretji odstavek 8. člena tega zakona),
3. kljub odločbi o prepovedi dejavnosti še naprej opravlja dejavnost (tretji odstavek 13. člena tega zakona),
4. ne pošlje agenciji kopije pogodbe iz prvega odstavka 26. člena, njene morebitne spremembe ali dopolnitve (prvi odstavek 26. člena tega zakona),
5. iz neupravičenega razloga ne sklene pogodbe o dostopu do javnega poštnega omrežja (tretji odstavek 26. člena tega zakona),
6. cen ne oblikuje v skladu z zakonom (29. člen tega zakona),
7. ne spoštuje prepovedi subvencioniranja (30. člen tega zakona),
8. ne vodi ustrezne ločitve na računovodski ravni (31. člen tega zakona),
9. naklepno ali iz malomarnosti opravi prenos poštne pošiljke, katere prenos je prepovedan (51. člen tega zakona).
(2) Z globo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
60. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnih posameznik, če:
1. agenciji dostavi neresnične podatke v zvezi s prihodkom (četrti odstavek 7. člena tega zakona),
2. agenciji pravočasno ne dostavi obrazca v zvezi s prihodkom (četrti odstavek 7. člena tega zakona),
3. ne poravna stroškov nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve (šesti odstavek 7. člena tega zakona),
4. pisno ne obvesti agencije o izvajanju poštnih storitev (prvi odstavek 10. člena),
5. prenese dovoljenje na drugo fizično ali pravno osebo (šesti odstavek 11. člena tega zakona),
6. ne spoštuje pravic in obveznosti, določenih v dovoljenju (12. člen tega zakona),
7. ne obvesti agencije o spremembi izvajanja poštnih storitev ali o spremembi podatkov iz prvega odstavka 13. člena (četrti odstavek 13. člena tega zakona),
8. ne poravna plačila agenciji (14. člen tega zakona),
9. vroči poštno pošiljko v nasprotju z zakonom (23. in 24. člen tega zakona),
10. če splošni pogoji ne vsebujejo predpisanih elementov (28. člen tega zakona),
11. uveljavi splošne pogoje brez soglasja agencije (tretji odstavek 28. člena tega zakona),
12. ne objavi splošnih pogojev in cen sedem dni pred uveljavitvijo (tretji odstavek 28. člena tega zakona),
13. izdaja poštne znamke v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 33. člena tega zakona,
14. preneha vročati poštne pošiljke v predalčnik ali izpostavljeni predalčnik, ne da bi o tem predhodno pisno obvestil agencijo (četrti odstavek 35. člena in tretji odstavek 36. člena tega zakona),
15. vloži nenaslovljena oglaševalska, marketinška in druga reklamna sporočila v predalčnik, ki je označen z nalepko agencije, s katero je prepovedano vročanje take pošte v ta predalčnik (38. člen tega zakona),
16. ne da na voljo podatke, informacije, finančna poročila oziroma druga poročila, ki jih agencija potrebuje za izpolnjevanje svojih pristojnosti in za poročanje mednarodnim organizacijam v skladu z mednarodnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 42. člena),
17. ne objavi kot sestavni del splošnih pogojev postopka reševanja ugovorov uporabnikov poštnih storitev (tretji odstavek 46. člena tega zakona),
18. pri izvajanju poštnih storitev ne zagotavlja tajnosti poštnih pošiljk v skladu s tem zakonom (48. člen tega zakona).
(2) Z globo od 100.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
61. člen
(prekrški)
Če brez pooblastila lastnika stanovanja ali poslovnega prostora oziroma uporabnika poštnih storitev, čigar je predalčnik, nalepi, predrugači ali odstrani nalepko, ki jo je izdala agencija in s katero je prepovedano vročanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v predalčnik (38. člen tega zakona), se za prekršek z globo kaznuje:
1. pravna oseba v višini 100.000 tolarjev,
2. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, v višini 25.000 tolarjev,
3. posameznik v višini 10.000 tolarjev.
Zakon o poštnih storitvah – ZPSto-1 (Uradni list RS, št. 42/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
(preoblikovanje agencije)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije preoblikuje v Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije v enem mesecu od uveljavitve tega zakona ustrezno prilagodi in dopolni akt o ustanovitvi Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije.
(3) Dokler akt o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka ni ustrezno prilagojen opravlja vse naloge agencije po tem zakonu Agencija za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije.
63. člen
(podzakonski predpisi in splošni akti)
Rok za izdajo podzakonskih predpisov ter splošnih aktov agencije je eno leto od uveljavitve tega zakona.
64. člen
(preoblikovanje Pošte Slovenije)
(1) Z razveljavitvijo sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98 in 42/98) preneha dotedanjemu Javnemu podjetju Pošta Slovenije, d.o.o. status javnega podjetja.
(2) Pošta Slovenije, d.o.o. najkasneje v enem letu od razveljavitve sklepa o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje preoblikuje svoje akte.
65. člen – upoštevan ZPsto-1A
(izvajanje univerzalne poštne storitve)
Gospodarska družba iz prejšnjega člena je dolžna zagotavljati univerzalno poštno storitev skladno z določbami tega zakona brez nadomestila eno leto po uveljavitvi tega zakona in s tem pridobi pravico izvajati rezervirane poštne storitve.
66. člen – upoštevan ZPsto-1A
(črtan)
67. člen – upoštevan ZPsto-1A
(registracija izvajalcev poštnih storitev)
Do uskladitve uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) z določbami tega zakona se za registracijo za izvajanje poštnih storitev po tem zakonu šteje registracija za dejavnost javne pošte (64.11) ali za kurirsko dejavnost (64.12).
68. člen
(veljavnost predpisov)
Do izdaje ustreznih podzakonskih predpisov ter splošnih aktov agencije se še naprej uporabljajo naslednji predpisi, izdani na podlagi zakona o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94) in zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 in 64/01), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
1. pravilnik o organizaciji poštnega omrežja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 32/00),
2. pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev (Uradni list RS, št. 32/00),
3. pravilnik o nomenklaturi poštnih storitev (Uradni list RS, št. 32/00),
4. pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (Uradni list RS, št. 60/01),
5. sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije, d.o.o. v javno podjetje (Uradni list RS, št. 11/98 in 42/98),
6. uredba o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe poštnih storitev (Uradni list RS, št. 99/99),
7. sklep o vzetju iz prodaje in uporabe poštnih znamk in celin (Uradni list RS, št. 61/97).
69. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati oziroma se prenehajo uporabljati:
1. zakon o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94),
2. zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 in 64/01),
3. samoupravni sporazum o delovnem času PTT enot (Uradni list SFRJ, št. 2/82),
4. samoupravni sporazum o delovnem času enot ptt omrežja z uporabniki storitev (Uradni list SFRJ, št. 18/84, 19/84 in 45/98).
70. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah – ZPSto-1A (Uradni list RS, št. 37/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Pri rezerviranih poštnih storitvah iz 8. člena se do 31. decembra 2005 kot težnostna meja upošteva masa 100 g in kot cenovna meja trikratnik cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki je določena v splošnem aktu o nomenklaturi poštnih storitev.
38. člen
Ne glede na določbe prvega odstavka 40. člena se do 31. decembra 2004 agencija financira iz državnega proračuna v skladu z določbami Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 42/02) ter drugimi zakoni s področja njenega delovanja.
39. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni v mejah, določenih s tem zakonom.
Določbe tega zakona, ki določajo globe za prekršek odgovorne osebe samostojnega podjetnika posameznika, in določbe 57.a člena se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o prekrških.
40. člen
Ta zakon začne veljati 1. maja 2004.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti