Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2004 z dne 9. 9. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2004 z dne 9. 9. 2004

Kazalo

4287. Zakon o blagovnih rezervah (uradno prečiščeno besedilo) (ZBR-UPB1), stran 11841.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o blagovnih rezervah, ki obsega:
– Zakon o blagovnih rezervah – ZBR (Uradni list RS, št. 60/95 z dne 20. 10. 1995),
– Zakon o dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-A (Uradni list RS, št. 38/99 z dne 21. 5. 1999) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-B (Uradni list RS, št. 50/04 z dne 6. 5. 2004).
Št. 310-04/90-2/16
Ljubljana, dne 17. junija 2004.
EPA 1359-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O BLAGOVNIH REZERVAH
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZBR-UPB1)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se določajo obveznosti in pravice države pri programiranju državnih blagovnih rezerv (v nadaljnjem besedilu: blagovne rezerve) in pri zagotavljanju storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv.
Storitev oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv je gospodarska javna služba. Za izvajanje te storitve Republika Slovenija ustanovi javni gospodarski zavod za blagovne rezerve.
2. člen
Blagovne rezerve se oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe:
– pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih,
– ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in
– v vojni.
Osnovna preskrba po tem zakonu je preskrba z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter strateškimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje ali ki so posebnega pomena za obrambo države.
II. OBVEZNOSTI IN PRAVICE DRŽAVNIH ORGANOV
3. člen
Državni organi Republike Slovenije, določeni s tem zakonom, z določanjem in organiziranjem oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv sodelujejo pri zagotavljanju trajne in nemotene osnovne preskrbe in z njo povezane stabilnosti cen.
4. člen
Vlada Republike Slovenije:
– predpiše način opravljanja dejavnosti oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv,
– določa blago osnovne preskrbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona,
– sprejema petletne programe blagovnih rezerv,
– sprejme akt o ustanovitvi Zavoda za blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: zavod) ter izvaja pravice in obveznosti ustanovitelja zavoda v skladu z zakonom,
– predpisuje koncesije za uvoz blaga osnovne preskrbe zaradi oblikovanja blagovnih rezerv,
– določi organe ter zavode in druge organizacije, ki se financirajo iz javnih sredstev in ki so dolžni prednostno kupovati blago iz blagovnih rezerv,
– sprejema letno poročilo zavoda,
– s sklepom določa odkup posamezne vrste kmetijskega pridelka po zaščitni ceni in njegovo količino,
– zagotavlja sredstva za stroške odkupa iz prejšnje alinee,
– odloča o uporabi blagovnih rezerv in njihovi nadomestitvi,
– pooblasti ministra, pristojnega za preskrbo, da v določenih primerih v soglasju z ministrom, pristojnim za posamezno področje, odloča o uporabi blagovnih rezerv.
5. člen
Ministrstvo, pristojno za preskrbo:
– spremlja sprotno preskrbljenost trga z blagom osnovne preskrbe in ugotavlja predvideno preskrbljenost ter o tem poroča Vladi Republike Slovenije,
– zbira podatke o količinah uvoženega blaga osnovne preskrbe po vrstah blaga v posameznem mesecu in ugotavlja količine letnega uvoza tega blaga po posameznih uvoznikih,
– analizira gospodarska gibanja z vidika njihovega vpliva na preskrbljenost trga in na blagovne rezerve v prihodnjem trimesečnem in polletnem obdobju in o tem poroča Vladi Republike Slovenije,
– daje soglasja zavodu k izbiri sopogodbenikov in k pogodbam, če to ni v pristojnosti Vlade Republike Slovenije,
– odkupovalcem pri odkupu po zaščitnih cenah določi odkupna območja in vrste pridelkov, ki jih odkupujejo,
– opravlja dela, ki so potrebna za izvajanje pravic in obveznosti Vlade Republike Slovenije kot ustanovitelja zavoda,
– predpiše standarde in normative s področja skladiščenja in občasnega obnavljanja blaga, stroškov, amortizacije in organizacije,
– odloča o izbiri koncesionarja v skladu s predpisom iz pete alinee 4. člena tega zakona,
– izvaja stalne priprave za delovanje sistema blagovnih rezerv v posameznih primerih iz prvega odstavka 2. člena tega zakona,
– neposredno izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela zavoda in strokovni nadzor nad dejavnostjo zavoda v skladu s področjem svojega dela,
– določi zaupnost podatkov in način varovanja zaupnosti,
– predlaga Vladi Republike Slovenije akte in sklepe za izvajanje nalog iz prejšnjega člena,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom.
6. člen
S programom blagovnih rezerv Vlada Republike Slovenije določa:
– sredstva blagovnih rezerv, tako v celoti kot po posameznih oblikah sredstev,
– vire financiranja in obseg posameznih virov,
– način skladiščenja blaga in deponiranja denarnih sredstev,
– vrste in količine blaga,
– teritorialno razmestitev blaga na podlagi obrambnih načel in glede na potrebe preskrbe,
– načine in roke obnavljanja blaga ter
– najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, in število dni preskrbe s temi količinami.
Preden ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje predlog programa blagovnih rezerv Vladi Republike Slovenije, dajo o njem svoje mnenje ministrstva, pristojna za obrambo, za finance, za kmetijstvo, za industrijo, za energetiko, za zdravstvo ter za promet in zveze.
7. člen
Za uvoz blaga osnovne preskrbe lahko Vlada Republike Slovenije predpiše koncesijo, ki je omejena na kapitalske gospodarske družbe.
Koncesija iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi zahteve kapitalske družbe, ki sta ji priložena dokumentacija o izpolnjevanju pogojev za poslovanje in trgovanje s posameznimi vrstami blaga ter izjava, da bo družba kot blagovne rezerve hranila uvoženo blago osnovne preskrbe v količinah, ki ustrezajo deležem njenega letnega uvoza posamezne vrste blaga, določenih s predpisom iz prejšnjega odstavka, in da bo o tem sklenila pogodbo z zavodom.
8. člen
Odkup posameznih vrst domačih kmetijskih pridelkov po predpisanih zaščitnih cenah določi Vlada Republike Slovenije, kadar padejo njihove povprečne tržne cene na raven ali pod raven zaščitnih cen. Ta odkup se nanaša na pridelke, določene s sklepom iz sedme alinee 4. člena tega zakona, katerih kakovost je v skladu s predpisi.
9. člen
O uporabi blagovnih rezerv odloči Vlada Republike Slovenije, kadar je to nujno za ureditev preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih nesrečah in v vojni.
Sklep o uporabi blagovnih rezerv določa vrsto blaga, namen in način uporabe, rok in način nadomestitve uporabljenih rezerv, če jih je treba nadomestiti ter ob prodaji blaga tudi cene, po katerih se proda blago in delež cene blaga, ki je namenjen za financiranje blagovnih rezerv na podlagi poslovanja z blagom.
Cene za prodajo blaga zaradi njegovega občasnega obnavljanja določa minister, pristojen za preskrbo.
10. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad blagom v blagovnih rezervah in nad poslovanjem z njim organizira in opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Nadzorstvo nad ustreznostjo in neoporečnostjo ter kakovostnimi lastnostmi blaga v povečanih komercialnih zalogah iz 17. člena tega zakona opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
III. OBVEZNOSTI IN PRAVICE ZAVODA
11. člen
Zavod je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja s sredstvi blagovnih rezerv, to je z denarnimi sredstvi, vrednostnimi papirji, blagom, nepremičninami in opremo za blagovne rezerve.
12. člen
Zavod neposredno opravlja dejavnost oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv. Pri tem v skladu s predpisanimi standardi in normativi iz sedme alinee 5. člena tega zakona ter s sprejetim programom blagovnih rezerv določi letni program dela zavoda, s katerim opredeli aktivnosti, potrebne za delovanje in ohranjanje blagovnih rezerv, ter v tem okviru zlasti vzdrževanje objektov in opreme ter obnavljanje blaga.
13. člen
Blagovne rezerve se financirajo s sredstvi, določenimi v državnem proračunu, s sredstvi amortizacije blagovnih rezerv in s sredstvi, pridobljenimi s poslovanjem z blagom in nepremičninami blagovnih rezerv.
Zavod sme za financiranje blagovnih rezerv najemati posojila do višine, za katero lahko zagotavlja kritje s premoženjem in sredstvi blagovnih rezerv.
14. člen
Zavod ločeno vodi računovodstvo zavoda in računovodstvo sredstev blagovnih rezerv.
15. člen
Denarna sredstva za vzdrževanje, oblikovanje, obnavljanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv se v skladu s programom blagovnih rezerv zagotavljajo v državnem proračunu na posebni postavki v okviru postavk za opravljanje nalog ministrstva, pristojnega za preskrbo.
Sredstva iz prejšnjega odstavka so namenjena kritju stroškov nakupa blaga in plačila storitev, investicijskih izdatkov, amortizacije in negativnih razlik pri poslovanju z blagovnimi rezervami ter obnavljanju blaga.
16. člen
Plačila storitev zavoda za kritje plač in prispevkov delodajalca se na podlagi sistemizacije zavoda in zasedbe delovnih mest ter v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo in na način in po merilih, ki veljajo za plače delavcev in funkcionarjev v državnih organih, zagotavljajo v državnem proračunu na posebni postavki za plačilo storitev zavoda v okviru postavk za opravljanje nalog ministrstva, pristojnega za preskrbo. Na tej postavki se zagotavljajo tudi sredstva za kritje zavodovih stroškov materiala in storitev.
17. člen
Zavod praviloma skladišči blago, ki ni zajeto s koncesijami, kot povečano komercialno zalogo pri predelovalcih oziroma proizvajalcih tega blaga v Republiki Sloveniji ali pri večjih trgovcih na debelo po posameznih območjih države na podlagi pogodb o nakupu, skladiščenju in sprotnem obnavljanju blaga. Če ni mogoče skladiščenja blaga organizirati na tak način, zavod sam skladišči blago v lastnih oziroma najetih skladiščih.
K izbiri proizvajalcev oziroma predelovalcev in trgovcev in k pogodbam z njimi mora zavod pridobiti soglasje ministra, pristojnega za preskrbo.
Pravna oseba, ki ji je blago iz blagovnih rezerv zaupano po pogodbi o skladiščenju ali s koncesijo, ne sme brez dovoljenja zavoda tega blaga odtujiti ali uporabljati in ne spremeniti njegovega namena ali pogodbeno določenega skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, koncesijo in predpisi kako drugače z njim razpolagati.
18. člen
Nakup in prodajo blaga ter oddajo gradnje objektov in investicijskega vzdrževanja izvede zavod z izbiro najugodnejšega ponudnika na podlagi javnega razpisa ali zbiranja ponudb. Pri tem se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil iz sredstev državnega proračuna.
Zavod izloči iz razpisnega postopka ponudbe tistih oseb, ki so bile pravnomočno kaznovane za prekršek iz 22. člena tega zakona ali ki imajo neizpolnjene obveznosti do zavoda dalj kot trideset dni. Oba izločitvena razloga morata biti navedena v javnem razpisu.
Zavod mora pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za preskrbo k spremembam in dopolnitvam pogodb in k tarifnim postavkam za skladiščenje blaga in oddajanje prostorov.
19. člen
Nepremičnine in oprema, ki so neprimerne za potrebe blagovnih rezerv oziroma so zanje nepotrebne, sme zavod uporabljati za skladiščenje tujega blaga, jih dati v zakup ali prodati. Izbira najugodnejšega ponudnika se izvede na podlagi javnega razpisa ali z zbiranjem ponudb. Pri tem se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil iz sredstev državnega proračuna.
Pred oddajo v dolgoročni zakup in prodajo nepremičnin mora zavod pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. V drugih primerih zakupa in prodaje in v primeru skladiščenja tujega blaga pridobi zavod poprejšnje soglasje ministra, pristojnega za preskrbo.
20. člen
Poslovanje in delo zavoda vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije.
21. člen
Zavod upravlja upravni odbor, sestavljen iz devetih članov, imenovanih za štiriletni mandat. Odbor imenuje Vlada Republike Slovenije, s tem da neposredno imenuje osem članov za zastopanje interesov države pri upravljanju zavoda, medtem ko enega člana imenuje na predlog delavcev zavoda.
Vlada Republike Slovenije imenuje za člane upravnega odbora, ki zastopajo interese države, predstavnike ministrstev, iz drugega odstavka 6. člena tega zakona in dva predstavnika ministrstva, pristojnega za preskrbo. Za predsednika upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije enega izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo.
Upravni odbor:
– sprejme statut zavoda in odloča o zavodovih statusnih spremembah,
– na predlog direktorja določi v skladu s programom blagovnih rezerv letni program dela in finančni načrt zavoda,
– sprejme akta o organizaciji zavoda in o sistemizaciji delovnih mest,
– obravnava letno poročilo zavoda in revizijska poročila,
– potrjuje bilance,
– imenuje in razrešuje vodilne delavce zavoda,
– daje smernice za delo direktorja ter spremlja in nadzoruje njegovo delo,
– odloča o reviziji, ki se opravlja na zahtevo zavoda, in o izbiri revizijske družbe,
– nalaga direktorju pripravo poročil o posameznih vprašanjih,
– odloča o vlaganju kapitala in ugotavlja obseg sredstev blagovnih rezerv,
– opravlja druge naloge, določene v skladu z zakonom v aktu o ustanovitvi zavoda in statutu zavoda.
III.a ZAGOTAVLJANJE OBVEZNIH REZERV NAFTE
IN NAFTNIH DERIVATOV
21.a člen
Kot posebna gospodarska javna služba se zagotavlja oblikovanje obvezne rezerve nafte in njenih derivatov za naslednje skupine proizvodov:
– motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi;
– dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko gorivo na kerozinski bazi;
– kurilno olje.
Za izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ustanovi javni gospodarski zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov.
Vlada Republike Slovenije z uredbo predpiše način in pogoje za oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter vzdrževanje in upravljanje rezerv tako, da se do leta 2005 doseže količina rezerv, ki ustreza devetdesetdnevni povprečni porabi v preteklem letu.
Javni gospodarski zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov lahko sklepa pogodbe za skladiščenje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov z domačimi subjekti, s tujimi subjekti pa na podlagi predhodno sklenjenega meddržavnega sporazuma.
Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se oblikujejo in zagotavljajo po proizvodih, vrstah in količinah, ki jih za vsako koledarsko leto določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za preskrbo, ob soglasju ministra, pristojnega za energetiko.
21.b člen
Oblikovanje in zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov se financira iz posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe, ki ga kot obvezno članarino plačujejo uporabniki (v nadaljnjem besedilu: članarina).
Uporabniki gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so fizične in pravne osebe, ki so v preteklem letu vnesle na ozemlje Republike Slovenije več kot 25 ton nafte in njenih derivatov iz prvega odstavka 21.a člena tega zakona. Uporabniki so upravičeni, da se, v primeru izdaje sklepa iz 9. člena tega zakona, oskrbujejo iz obveznih rezerv za namene nadaljnje prodaje oziroma za lastno oskrbo.
Uporabniki so dolžni poročati ministrstvu, pristojnemu za preskrbo in javnemu gospodarskemu zavodu za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov o vnesenih količinah nafte in njenih derivatov najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Ministrstvo, pristojno za preskrbo, in javni gospodarski zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov lahko, z namenom kontrole podatkov iz prejšnjega odstavka, s strani organa, pristojnega za trošarinski in carinski nadzor, pridobita trošarinske in carinske podatke o nafti in naftnih derivatih.
Članarino plačujejo uporabniki gospodarske javne službe javnemu gospodarskemu zavodu za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov. Ta sredstva so namenjena zagotavljanju rezervoarskih kapacitet in potrebnih količin nafte in naftnih derivatov.
Za razpolaganje s sredstvi iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 11., 12. in 13. člena, drugega odstavka 17. člena ter 18. in 19. člena tega zakona.
Osnova za obračun in plačilo članarine so prodane količine nafte in njenih derivatov.
Višino članarine in način obračunavanja za vsako naslednje koledarsko leto po posameznih proizvodih določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za preskrbo ob soglasju ministra, pristojnega za energetiko.
21.c člen
Osebe iz drugega odstavka 21.b člena morajo na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za preskrbo, posredovati podatke, ki so potrebni za določanje vrste in količine obveznih rezerv.
21.č člen
Pravice in odgovornosti ustanovitelja javnega gospodarskega Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov izvršuje ustanovitelj.
Zavod upravlja upravni odbor, sestavljen iz šestih članov, imenovanih za štiriletni mandat.
Upravni odbor imenuje Vlada Republike Slovenije.
Po enega člana upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo in ministrstva, pristojnega za energetiko, dva člana na poziv ministrstva, pristojnega za preskrbo predlagajo uporabniki gospodarske javne službe, dva člana pa se na predlog ministrstva, pristojnega za preskrbo, imenujeta izmed neodvisnih strokovnjakov.
Za predsednika upravnega odbora imenuje Vlada Republike Slovenije enega izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za preskrbo.
Druge pravice in odgovornosti ustanovitelja izvršuje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju gospodarske dejavnosti, če ne posreduje podatkov, zahtevanih po 21.c členu tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki brez dovoljenja zavoda odtuji blago, ga uporablja, spremeni njegov namen ali njegovo skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo, koncesijo in predpisi kako drugače z njim razpolaga (tretji odstavek 17. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizacija, ki ne izvaja posebej določene obveznosti prednostnega nakupa blaga iz blagovnih rezerv (šesta alinea 4. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
23. člen
Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba zavoda, če zavod:
– ne ravna v skladu s sklepom o uporabi blagovnih rezerv ali sklepom o cenah za prodajo blaga (9. člen),
– najame posojilo v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena tega zakona,
– pri skladiščenju blaga ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena,
– ne izvede nakupa in prodaje blaga ter oddaje objektov in investicijskega vzdrževanja v skladu z 18. členom,
– ne pridobi poprejšnjih soglasij iz tretjega odstavka 18. člena in iz 19. člena.
Zakon o blagovnih rezervah – ZBR (Uradni list RS, št. 60/95) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Celotno premoženje Direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve, to so nepremičnine, oprema in blago v republiških stalnih in tržnih blagovnih rezervah in druga sredstva, se z dnem ustanovitve zavoda prenese v sredstva zavoda.
V sredstva zavoda se prenesejo tudi vse blagovne rezerve v občinah, katerih hramba, vzdrževanje in obnavljanje so bili financirani iz državnega proračuna od 1. januarja 1991 dalje in ki so bile popisane s stanjem na dan 31. decembra 1993.
Sredstva iz prvega in drugega odstavka tega člena so državna lastnina Republike Slovenije.
Zavod vodi premoženje iz prejšnjega odstavka v svojih poslovnih knjigah na način iz 14. člena, država pa izkazuje ta sredstva kot kapitalsko vlogo.
25. člen
Zavod prevzame od Direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve vse njene delavce.
26. člen
Zavod se ustanovi najpozneje trideset dni po uveljavitvi tega zakona. Z dnem ustanovitve zavoda se odpravi in preneha z delom Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Zavod je ustanovljen, ko Vlada Republike Slovenije sprejme akt o ustanovitvi zavoda in imenuje vršilca dolžnosti direktorja zavoda in upravni odbor zavoda.
Vlada Republike Slovenije v šestdesetih dneh po ustanovitvi zavoda izvede postopek imenovanja direktorja zavoda. Upravni odbor zavoda imenuje vodilne delavce v petinštiridesetih dneh od ustanovitve zavoda.
27. člen
Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve pred prenehanjem izdela zaključne bilance, zavod pa izdela po ustanovitvi otvoritvene bilance.
28. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76, 15/83 in Uradni list RS, št. 14/90).
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-A (Uradni list RS, št. 38/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
3. člen
Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se ustanovi najpozneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Sredstva za začetek dela Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se zagotovijo iz premoženja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.
Vlada Republike Slovenije v roku desetih dni po sprejemu ustanovitvenega akta imenuje upravni odbor Zavoda za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, ki sprejme statut zavoda v roku šestdesetih dni.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah – ZBR-B (Uradni list RS, št. 50/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.