Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2004 z dne 5. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2004 z dne 5. 3. 2004

Kazalo

916. Odlok o zazidalnem načrtu obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku, stran 2475.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) in 23. člena ter v povezavi s 175. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) je Občinski svet občine Žužemberk na 11. seji dne 12. 2. 2004 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03) sprejme zazidalni načrt obrtno-industrijske cone Sejmišče v Žužemberku. Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 03/03 – ZN.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Meja območja urejanja poteka od izhodiščne točke ob regionalni cesti RI 216 Ivančna Gorica – Žužemberk – Soteska – Črnomelj (v nadaljevanju: RI 216) s parc. št. 1942/2 v smeri proti severu in prečka parcele 981, 1957/1 pot, 982/2 in 982/1, ponovno pot 1957/1, 1022/27 in 1022/21, se nato obrne proti vzhodu in poteka po severni meji parcele 1022/21 do parcele 1022/26, se nato obrne spet proti severu in poteka po zunanji meji parcel 1022/26 in 1022/7. V skrajni SZ točki območja se nato obrne proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel 1022/7 in 1022/24, prečka parcelo št. 1036 ter se nadaljuje po severni meji parcel 1034 in 1047/2, se nato obrne proti jugu ter seka parcelo 1047/2, nato poteka po vzhodnem robu poti s parc. št. 1958/1, seka parcelo 1053/ in pot s parc. št. 1958/1 in se obrne proti zahodu. Meja območja nato poteka po južnih in JZ mejah parcel 1033/1, 1030 in 1028/2, seka parcelo 1022/28 in poteka do parcele 1022/27, kjer se obrne spet proti J in poteka po V mejah parcel 1022/27 in 1957/1 (pot) do izhodiščne točke.
V območje urejanja, ki meri 4,12 ha so vključena zemljišča s parc. št. 1022/26, 1022/7, 1022/22, 1022/23, 1022/24, 1033/2, 1036 del, 1026, 1028/1, 1028/2, 1025, 1030, 1033/1, 1034, 1958/1 del (pot), 1053/1 del, 1047/2 del, 1022/28 del, 1022/25, 1022/21, 1022/27, 1957/1 del (pot), 982/1 del, 982/2 del in 981 del vse k.o. Žužemberk.
Izven območja zazidalnega načrta poteka:
– meteorna kanalizacija do izpusta v reko Krko preko zemljišč s parc. št. 1942/2 (regionalna cesta), 1995 (pot), 950, 1954 (pot), 949/1 vse k.o. Žužemberk,
– del 20 kV kablovoda od TP Žužemberk do območja urejanja preko zemljišč s parc. št. 1022/18, 1022/32, 1022/14 in 1022/31 k.o. Žužemberk,
– del 20kV kablovoda – odcep za obstoječi industrijski kompleks do TP preko zemljišč s parc. št. 1022/30 in 1022/14 k.o. Žužemberk,
– del 20 kV kablovoda na severnem delu do priključitve na končni drog 20 kV proti Rebri, preko zemljišč s parc. št. 1036 in 1037 k.o. Žužemberk,
– 20 kV kabelski priključek od TP Žužemberk do odcepnega droga 20 kV priključnega daljnovoda za napajanje TP Žužemberk – bloki in TP Žužemberk – Dolenjka, predviden preko zemljišč s parc. št. 951, 1942/2 (regionalna cesta), 1022/30, 1022/18, 1056, 1059 k.o. Žužemberk,
– priključni vod telefonske kabelske kanalizacije za navezavo na obstoječe omrežje od obstoječega kabelskega jaška v križišču med regionalno cesto RI 216/1175 Krka – Žužemberk in dostopno cesto v obstoječo industrijsko cono bivše Iskre do območja urejanja.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Območje urejanja je namenjeno programom, ki zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno lokacijo in za katere je priporočljivo, da so odmaknjene od čistega bivalnega oziroma mešanega okolja. V območje urejanja je dovoljeno umestiti tudi večje trgovske, skladiščne in podobne objekte, kolikor bo obstajal ustrezen interes pri investitorjih.
Območje je razdeljeno na šest ureditvenih enot (v nadaljevanju tudi: UE) z naslednjimi namembnostmi:
– UE 1, UE 2: storitvene dejavnosti, poslovne storitve, finančno posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, predelovalne dejavnosti, proizvodne in obrtne dejavnosti, servisne dejavnosti, gostinstvo, trgovina, dejavnosti javne uprave (carinski terminal);
– UE 3: komunalno energetske dejavnosti, promet;
– UE 4: namenjena je za izgradnjo cestnega omrežja, ki bo v javni rabi;
– UE Z1 in Z2: zelene javne površine.
Glede na to, da je večina investitorjev oziroma njihovih natančnih programov še neznana, je s tem zazidalnim načrtom določen sistem pozidave, parcelacija in infrastrukturno omrežje tako, da je možna čim večja prilagodljivost v smislu velikosti parcel in objektov znotraj posameznih ureditvenih enot, lege objektov na terenu ter zagotovitve direktne priključitve na javno infrastrukturo za vsako posamezno parcelo.
4. člen
Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je znotraj območja urejanja potrebno izvesti primarno javno in sekundarno infrastrukturo in izravnave terena, izven območja zazidalnega načrta pa bodo potrebni naslednji ukrepi oziroma posegi:
– rekonstrukcija regionalne ceste RI 216/1175 Krka – Žužemberk na tangiranem odseku zaradi priključevanja nove cone, kar sicer ni predmet tega zazidalnega načrta,
– gradnja vodovodnega priključka do obstoječega primarnega vodovoda, ki poteka v cestnem svetu regionalne ceste RI 216,
– gradnja novega kanala za odvod meteornih vod od območja urejanja s tem zazidalnim načrtom do reke Krke,
– gradnja 20 kV kablovoda na območju med sedanjo TP Žužemberk in 20 kV daljnovodom za smer Reber ter 20 kV kabelskega priključka od TP Žužemberk do odcepnega droga 20 kV priključnega daljnovoda za napajanje TP Žužemberk – bloki in TP Žužemberk – Dolenjka,
– odstranitev sedanjega 20 kV zračnega daljnovoda na tangiranem območju,
– gradnja telefonske kabelske kanalizacije za navezavo na obstoječe TK omrežje v obstoječi kabelski jašek v križišču med regionalno cesto RI 216/1175 Krka – Žužemberk in dostopno cesto v obstoječo industrijsko cono bivše Iskre.
III. URBANISTIČNO ARHITEKTURNI POGOJI ZA GRADNJO
5. člen
Koncept
Cilj tega zazidalnega načrta je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam) hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor. Cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, sta obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,
– vsak graditelj v posamezni ureditveni enoti na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje.
6. člen
Usmeritve za gradnjo objektov in zunanjo ureditev
Načrtovana cona se nahaja v nadaljevanju obstoječe industrijske cone in predstavlja v vizualnem smislu skupaj z obstoječo cono zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice. Območje mora biti zato kvalitetno oblikovano in jasno razpoznavno kot urejena celota.
Vodilna geometrija na območju urejanja izhaja iz relativno položnega, valovitega terena, ki na severnem delu prehaja v strmo pobočje Cviblja in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti v območju urejanja so tako lahko orientirani pravokotno na regionalno cesto RI 216 ali pa vzporedno z njo.
Organizacija celotnega območja naj bo podrejena funkcionalnim zahtevam dejavnosti, ki jih je možno umeščati v to območje in zagotavljanju ustreznih manipulativnih površin.
Zazidalni načrt upošteva tudi traso bodoče obvoznice naselja. Le ta poteka po severnem delu območja in zamejuje pozidavo proti severu. Potek obvoznice mora v največji možni meri upoštevati naravno konfiguracijo terena. Severno od predvidene obvoznice gradnja objektov ni predvidena – prostor se bo urejal kot javna urejena zelena površina.
Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja. Fasade objektov proti cesti naj bodo oblikovane enotno z rastrom. Na tem delu objektov naj se locirajo površine, ki so odprte javnosti (prodajne površine, poslovni prostori ipd.). Večji objekti naj bodo locirani bliže obstoječim objektom, tako da jih le ti zakrivajo, proti severu in vzhodu pa naj se gabariti novih objektov zmanjšujejo. Največji vertikalni gabariti bistveno ne smejo presegati objektov v obstoječi industrijski coni južno od območja.
Znotraj ZN (med parcelami in objekti ter na parkiriščih) in ob robovih je predvidena zasaditev vegetacije, ki naj sooblikuje novo namembnost prostora ter služi kot bariera na V proti naselju na Z pa kot prehod v odrte kmetijske površine in s tem omili pojavnost industrijskih in obrtnih objektov v prostoru.
V vseh ureditvenih enotah in na robu območja je potrebno v čim večji možni meri proste površine zasaditi z vegetacijo. Priporočene so avtohtone drevesne vrste, predvsem lipa, javor in breza v kombinaciji z iglavci. Drevesa in grmovnice naj se zasadijo ob javnih cestah, na parkiriščih in ob parcelnih mejah.
7. člen
Gradbeni in oblikovalski pogoji
Gradbena linija definira odmik objektov od prometnih površin ali parcelnih meja oziroma črto ob kateri mora biti postavljena ena fasada ali del fasade objekta.
Površina z razvoj objekta predstavlja zemljišča na katerem graditi objekt ali ločene objekte pod pogoji, ki jih določa ta odlok. V posameznih primerih predvideno stavbišče predstavlja površino za razvoj objekta.
Manipulativna površina (MP) je prostor med objektom in cesto. Na MP je možno urediti parkirne površine, prostor za odpadke, zelene površine in postaviti začasne objekte.
UE 1, UE 2:
– Lokacija objektov: objekti so definirani z gradbeno linijo in površino namenjeno za razvoj objekta(ov). Gradbena linija je odmaknjena 20 m cestnega telesa oziroma roba hodnika za pešce. Meja površine za razvoj objekta je od parcelne meje odmaknjen minimalno 5 m (ta odmik od parcelne meje ne velja, v kolikor so objekti grajeni v nizu – kot en objekt, ki se razteza čez več parcel). V UE 1 in UE 2 se gradbene parcele lahko združujejo in s tem tudi posledično površine za razvoj objekta. Posamezne parcele se lahko glede na interes investitorjev tudi delijo vendar največ na polovico. V UE 2 je dovoljeno združevati le po dve parceli. V UE 1 se lahko vnaša objekte večjih tlorisnih volumnov, v UE 2 pa naj bo merilo objektov manjše oziroma naj prevladuje drobnejša struktura pozidave.
– Pozidanost zemljišča: pozidanost gradbene parcele s stavbami je lahko maks. 70%. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje gradbene parcele odmaknjene najmanj 5 m. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti.
– Nivo terena: v UE ne sme biti nižji od javnih cest, na katere meji.
– Višinska kota pritličja: ne sme biti nižja od javnih cest, na katere meji zemljišče s stavbo.
– Etažnost: najvišja dovoljena višina novih objektov je 10,5 m nad koto pritličja. Kletne etaže, ki jih je lahko več, morajo biti v celoti vkopane. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd.; ti so lahko tudi višji.
– Strehe: morajo biti ravne, ločne ali nizke dvokapnice skrite za parapetnim zidom.
– Fasade: naj bodo enostavne, moderne in obložene z lahko, nesvetlečo fasadno oblogo, ki je lahko kombinirana s fasadno opeko. Dovoljena je členitev fasad z odstopanjem od gradbene linije ± 5 m, vendar največ do polovice dolžine fasade objeta.
– Odprte in manipulativne površine (MP): se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, s čimer se lahko zagotavlja urejen videz parcel. Vse, kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, interne pa v notranjost območja.
– Pomožni objekti in naprave: dovoljeno jih je postavljati v okviru gradbenih parcel glavnih objektov znotraj posameznih UE tako, da so smiselno ukomponirani v celotno stavbno kompozicijo; njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovnim – glavnim objektom. Kot pomožni objekti se štejejo nadstrešnice za kolesa ter motorna kolesa, pokriti parkirni prostori za osebne avtomobile, nadstrešnice za potrebe odprtih skladišč do tlorisne površine največ 70 m2, v katerih pa ni dovoljeno skladiščiti nevarne in eksplozivne snovi, žične ali montažne ograje do višine 2 m, zasteklitve vhodov, manjše zasteklitve razstavnih prostorov in podobno.
– Začasni objekti: dovoljena je tudi postavitev začasnih objektov kot so na primer šotori ipd.; v posebnem delu projekta se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje, v katerem bo objekt stal.
– Ograje: za ograditev posameznih objektov in gradbenih parcel je dovoljena postavitev ograj. Ograje naj bodo enotne iz montažnih elementov ali kot žična ograja do višine največ 2 m.
– Prometna ureditev: dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne ceste. V okviru posamezne gradbene parcele mora biti glede na konkretno dejavnost zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Le-ta se lahko zagotovijo tudi v podzemnih parkiriščih; pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezno dejavnost.
UE 3:
V UE 3 je predvidena ureditev parkirišča za osebna vozila, lokacija za TP in lokacija za plinsko postajo, če se bodo investitorji odločili za skupen sistem ogrevanja za plin.
UE Z1 in UE Z2:
UE Z1 in UE Z2 naj se urejata kot javna zelena površina.
– UE Z1 pomeni stik z naravnim okoljem pobočja Cviblja. Površine naj se zasadijo z visokoraslimi avtohtonimi listavci (javor, lipa, jesen). Gradnja objektov ni dovoljena, kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno.
– UE Z2 predstavlja zeleni tampon v smeri naselja Žužemberk. V območju naj se poleg avtohtonih listavcev zasadijo predvsem iglavci, ki z zeleno krošnjo skozi vse leto omogočajo neprekinjeno delovanje zelenega tampona. Gradnja objektov ni dovoljena.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
8. člen
Cestno omrežje
Območje urejanja se na obstoječe cestno omrežje, to je na regionalno cesto RI 216/1175 Krka – Žužemberk priključuje v km 12,805 (levo) preko zahodnega priključka, dolgoročno pa je predvideno tudi formiranje še drugega, vzhodnega priključka ob pogoju, da se obstoječe križišče ustrezno preoblikuje in dimenzionira. V priključkih se naj izvedejo zavijalni pasovi za smer obrtno-industrijske cone. Regionalno cesto je potrebno na tangiranem odseku rekonstruirati, kar pa ni predmet obdelave v sklopu tega zazidalnega načrta. Rešitve priključevanja na regionalno cesto so povzete in usklajene z PGD/PZI Obnova ceste in ureditev hodnika za pešce ob RI 216/1175 Krka – Žužemberk od, št. proj. PR-R12/01, dec. 2001 Acer d.o.o., Novo mesto).
Meteorne in druge odpadne vode z območja ZN ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje regionalne ceste in cestnega telesa.
Ureditev komunalne infrastrukture za potrebe ZN ob regionalni cesti, mora upoštevati rešitve projekta ceste.
Ceste znotraj območja urejanja so dvosmerne (cesta A, cesta) E. Projektirani normalni prečni profil znaša 9,10 m, in sicer 2 vozna pasova po 3 m, 2 robna pasova po 0,25 m, enostranski hodnik za pešce širine 1,60 m in obojestranski bankini po 0,50 m. Ceste naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije in izvedejo v asfaltni izvedbi. Računska hitrost notranjih cest je 50 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja naj imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Na severnem delu območja je med UE 2 in UE Z1 predviden koridor za bodočo obvoznico naselja (cesta D), v kolikor bo le ta zgrajena. Gradnja predvidene obvoznice in priključitev obrtno industrijske cone nanjo v zahodnem delu ni predmet tega ZN. V tem ZN je prikazana le zaradi rezervacije prostora za njeno izvedbo. Predviden normalni prečni profil bodoče obvoznice znaša 12,35 m, in sicer 2 vozna pasova po 3 m, 2 robna pasova po 0,25 m, enostranski hodnik za pešce širine 1,60 m, varnostni pas za kolesarsko stezo 0,75 m, dva vozna pasova za kolesarsko stezo po 1,25 m in obojestranski bankini po 0,50 m.
Parkirišča se dimenzionirajo glede na dejavnost na gradbeni parceli posameznega investitorja po veljavnih predpisih.
Na J delu območja je za potrebe napajanja in zagotavljanja požarne varnosti obstoječe industrijske cone bivše Iskre predvidena dostopna notranja cesta (cesta B in F).
Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81, 45/81),
– pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99),
– ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja cestogradnje.
9. člen
Vodovod
Za oskrbo območja s pitno in protipožarno vodo se zgradi sekundarno vodovodno omrežje primernih dimenzij, ki naj se priključi na obstoječi vodovod ob regionalni cesti RI 216.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in gradnji vodovoda se upošteva:
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91),
– odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 43/01) in
– pravilnik o javnem vodovodu v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 71/01).
10. člen
Kanalizacija
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. Fekalne vode se preko javnega kanalizacijskega omrežja odvaja po izgradnji kanalskega sistema naselja Žužemberk na predvideno centralno čistilno napravo.
Za odvajanje meteorne vode iz zahodnega dela območja je potrebno izvesti izpust meteorne vode v reko Krko z upoštevanjem širitve cone in voda s cestišča, na vzhodnem delu pa se naj meteorna voda priključi na obstoječo meteorno kanalizacijo. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa notranjih cest, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov blata in peska direktno v meteorno kanalizacijo ali ponikalnico.
Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug.
Pri projektiranju in gradnji kanalizacije se upošteva:
– pravilnik o javni kanalizaciji v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 43/01),
– odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 43/01),
– uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96),
– odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 43/01) in
– pravilnik o javnem vodovodu v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 71/01).
11. člen
Energetsko omrežje
Visoko napetostni razvod in trafo postaja:
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo se namesto obstoječega 20 kV zračnega daljnovoda, ki poteka preko območja urejanja in se ga odstrani, zgradi 20 KV kablovod. Trasa 20 kV KB poteka od TP Žužemberk do GTP Iskra kondenzatorji ter dalje do nove TP v območju urejanja, od nove TP pa se nadaljuje ob cesti do končnega betonskega droga za daljnovod proti Rebri, ki je lociran že izven območja urejanja.
Zaradi odstranitve 20 kV DV je potrebno zgraditi tudi 20 kV kabelski priključek od TP Žužemberk do odcepnega droga 20 kV priključnega daljnovoda za napajanje TP Žužemberk – bloki in TP Žužemberk – Dolenjka.
Celotna trasa kablovoda in kabelskega priključka je prikazana v grafičnem delu zazidalnega načrta, na listu št. 9 Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav – novo stanje.
Obstoječe 20 kV kablovode med GTP Iskra – kondenzatorji in TP Iskra ter 20 kV napajalni kablovod za GTP Iskra – kondenzatorji je potrebno na območju tangiranja s cestno infrastrukturo izvesti z ustrezno kabelsko kanalizacijo.
Predvidena nova trafo postaja v območju urejanja se dimenzionira na podlagi podatkov o predvidenih dejavnostih.
Nizkonapetostni razvod:
Električne vode znotraj območja urejanja se izvede v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na TP in do posameznih odjemnih mest. Odjemna mesta in samostojno merilno mesto se predvidi za vsak objekt posebej, v prostostoječi omarici na stalno dostopnem mestu. Predvidena kabelska kanalizacija se ob cesti izvede iz PVC cevi 4x160.
Javna razsvetljava:
Ob vseh notranjih cestah se naj ob zunanjem robu cestišča predvidi klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je 7 m.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
12. člen
Ogrevanje
Za zagotovitev ogrevanja je dovoljena izvedba kotlovnic na plinsko ali oljno gorivo v okviru lokacije posameznega objekta. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.
Kot varianta ogrevanja objektov v območju urejanja se predvidi plinovodno omrežje s priključitvijo na skupno plinsko postajo za utekočinjeni zemeljski plin. Plinovod se polaga vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopane v teren na globini 1 m. Priključki za objekte se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni poslovni objekt. Lokacija plinske postaje je predvidena na južni strani kompleksa, v neposredni bližini križišča. Sestavljena je iz izparilno-regulacijske postaje z dostopnim platojem ter zatravljenega dela (platoja), na katerem so postavljene plinske cisterne.
Objekt mora biti projektiran in zgrajen po navodilih pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91).
Križanje plinovodnega omrežja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v prisotnosti nadzornega organa in upravljalca komunalnih vodov.
13. člen
TK omrežje in zveze
TK omrežje znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v hodniku za pešce z izgradnjo odcepov do posameznih objektov. Mesto navezave na obstoječe TK omrežje je obstoječi kabelski jašek v križišču med regionalno cesto RI 216/1175 Krka–Žužemberk in dostopno cesto v obstoječo industrijsko cono bivše Iskre.
Za predvidene gradnje je potrebno pri Telekomu Slovenije d.d., Sektor za razvoj omrežja, omrežnih storitev in investicije, naročiti tehnično rešitev za zaščito in prestavitev obstoječih TK naprav, saj bo z izgradnjo dostopne ceste do obrtno industrijske cone tangirano obstoječe zemeljsko TK omrežje.
V primeru kasnejše izvedbe omrežja KATV, mora le to biti predvideno ločeno (v ločeni kabelski kanalizaciji) od TK omrežja in ne sme uporabljati istih jaškov.
14. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja na vsaki posamezni parceli in redno odvažajo na komunalno deponijo CEROD v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot nevarni odpadki s kvalif. št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka mora povzročitelj odpadka voditi posebno evidenco. Odjemno mesto za posode z odpadki mora biti dostopno s specialnim vozilom za odvoz odpadkov.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
15. člen
Splošno
Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene obremenitve okolja, zato je potrebno v primerih, ki jih določa uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00), pripraviti poročilo o vplivih na okolje in v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izvesti tudi postopek presoje vplivov na okolje.
16. člen
Varstvo pred hrupom
Obravnavana nova obrtno-industrijska cona se uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96), to pomeni, da so na območju dovoljene dnevna in nočna mejna vrednost hrupa 70 db. Dejavnosti v območju urejanja morajo biti razmeščene tako, da na meji območja urejanja, v smeri naselja Žužemberk in Prapreče, ravni hrupa ne bodo presegle mejnih dnevnih (60 db) in nočnih ravni hrupa (50 db), ki veljajo za III. območje – mešano območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Izvedba gostejše visokorasle zasaditve v obeh ureditvenih enotah UE Z1 in Z2 bo dodatno prispevala k zmanjšanju ravni hrupa v smeri obeh naselij.
17. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Lokalna skupnost (občina) mora pred začetkom obratovanja cone ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka.
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
18. člen
Varstvo plodne zemlje
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (zelenice ipd.). Odvečni izkopni material se lahko uporabi za oblikovanje reliefa v ureditveni enoti Z1 kot protihrupni ukrep, ki se ga ustrezno humuzira in zazeleni, če bole ta potreben.
19. člen
Varstvo vegetacije
Načrtovana cona pomeni zapolnitev in preoblikovanje travniško njivskega predela nad industrijskim kompleksom »ISKRA«. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi glede onesnaževanja okolja se zagotavlja varstvo vegetacije v okolici cone. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, se izvede zazelenitev javnih zelenic; le-te se obdela v projektni dokumentaciji.
20. člen
Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz obrtno-industrijske cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
21. člen
Varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Na območju ni evidentirane naravne dediščine, skrajni JZ del območja sega v območje predvidenega krajinskega parka Zgornja Krka.
Ker gre za večji nepozidan kompleks bo v skladu z načeli Konvencije o varstvu arheološke dediščine (Malta 1992, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe št. 7/99) potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – ekstenzivni pregled terena.
S del območja posega v enoto kulturne dediščine Žužemberk – Območje bojev med NOB (EŠD 8676), ki hkrati predstavlja tudi vplivno območje enote Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju (EŠD 8741) in predstavlja obvezno republiško izhodišče. Obe enoti imata status kulturnega spomenika po odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92).
Spomenik na Cviblju s predvidenimi posegi ni neposredno ogrožen vendar pa se mora varovati njegova pojavnost v prostoru, zato mora pozidava ostati na nivoju vrtačastega platoja za obstoječim industrijskim objektom, širitev pozidave v pobočje pa ni sprejemljiva.
22. člen
Varovanje krajinskih značilnosti
Obravnavano območje zajema travniško njivski predel na zahodnem robu naselja Žužemberk. V splošnem je okolje v katerega se umešča cona še dokaj naravno, kljub nezadržni širitvi urbanizacije. Krajina ni degradirana niti v vizualnem pogledu, niti v smislu onesnaženja. To značilnost je vsekakor nujno potrebno ohranjati in za potencialne onesnaževalce okolja, ki bodo locirani v novi coni, predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje okolju škodljivih vplivov. Robovi območja naj se intenzivno zasadijo z avtohtono vegetacijo, ki naj omili pojavnost novih objektov v prostoru.
23. člen
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacij mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Objekti morajo biti locirani z ustreznimi medsebojnimi požarnimi odmiki ter glede na tehnološke postopke imeti nameščene gasilne aparate za gašenje morebitnih začetnih požarov. Notranji cestni sistem mora omogočati dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne zadostno oskrbo vode za gašenje v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
24. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
25. člen
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
VI. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
26. člen
Faznost izgradnje objektov znotraj ureditvenih enot je odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za gradnjo in pogojena s sočasno, kompleksno ali fazno izvedbo infrastrukturne opreme posameznih zazidalnih otokov ter določena z zahtevo, da je posamezna faza izvedljiva samo, če funkcionira kot celota.
Za zazidavo v naslednjih fazah morajo biti izpolnjeni pogoji glede komunalne opreme, ki jo določa zazidalni načrt.
1. faza: gradnja infrastrukture potrebne za funkcioniranje območja,
2. faza: gradnja objektov.
Faznost izvajanja posegov je lahko glede na potek celotne investicije tudi drugačna. Gradnja objektov in priključnih infrastrukturnih vodov za objekte na primarno oziroma sekundarno infrastrukturo v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja sočasno ali pred gradnjo primarne infrastrukture, vendar njihovo obratovanje pred dograditvijo in priključitvijo na primarno infrastrukturo ni možno.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
27. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. PREDPISANA VSEBINA POSEBNEGA DELA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO OBJEKTOV
28. člen
Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu za posamezne investitorje pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta, ki je sestavni del posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Izvleček/izris iz zazidalnega načrta mora pri obravnavi gradnje na konkretni gradbeni parceli znotraj posamezne ureditvene enote izhajati iz izhodišč in določil tega zazidalnega načrta. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infra-strukturnega omrežja in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju cone.
V vsakem izvlečku se natančno določi:
1. na zazidalni situaciji:
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
– velikost objektov in površin odprtih prostorov,
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,
– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),
– prikaz glavnih dostopov in dovozov,
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti);
2. v tekstualni obliki:
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov),
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav),
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč.
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),
– elektro omrežje in naprave,
– vodovodno omrežje in naprave,
– kanalizacijsko omrežje in naprave,
– plinsko omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– drugo.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
29. člen
Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih znotraj posameznih ureditvenih enot, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dogradnjo komunalne opreme območja ni dovoljeno.
Pri projektiranju in gradnji v območju ZN, s katero bo tangirana tudi regionalna cesta je potrebno upoštevati tudi naslednje pogoje Direkcije RS za ceste:
– Dela na regionalni cesti lahko izvaja samo za ta dela usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje.
– Investitor je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bila povzročena uporabnikom ceste vsled tehnologije izvajanja gradbenih del.
– Cestni priključek, kateri vodi na parcele, so lastniki le-teh dolžni pustiti v uporabo tudi drugim strankam, če za to obstojajo ustrezni pogoji.
– Priključek mora biti ves čas obstoja v redu vzdrževani tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto, ter promet na njej.
– V primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije izvajanja del si mora investitor v smislu 65. člena zakona o javnih cestah pridobiti odločbo za polovično ali delno zaporo ceste od Direkcije RS za ceste, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
– Glede na to, da se gradnja predvidi z izvedbo gradbenih del pod prometom mora biti gradbena jama pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Po zaključnih delih pa mora investitor gradbišče vzpostaviti v prvotno stanje.
– Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno-prometno signalizacijo v smislu določil pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98). Prometno signalizacijo postavi usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja. Izvajalec del je dolžan opravljati stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.
– Ves odkopani material je potrebno sproti odvažati na deponijo. Nikakor ni dovoljeno ponovno vgrajevanje odkopanega materiala.
– Za vso eventualno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah vgrajenih v cestni svet, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine.
– Investitor je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila Direkcije RS za ceste odstraniti vgrajene naprave iz varovalnega pasu ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno-varnostnih interesov, zaradi varnosti prometa na cesti oziroma, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste.
– Investitor je dolžan vgrajene naprave oziroma instalacije redno vzdrževati in to na lastne stroške.
– Če bo v času gradnje prišlo do onesnaženja ostalega dela prometnih površin, jih je redno čistiti že med delom posebno pa tudi po končanju del.
– Investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji. Za vse faze del mora izvajalec del dokazati kakovost vgrajenih materialov in izvedbenih del ter ob zaključku del predložiti Direkciji RS za ceste elaborat o kontroli kakovosti, ki ga izdela za to pooblaščeno, usposobljeno in registrirano podjetje, na stroške izvajalca del oziroma investitorja.
– Izvajalec del je kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti in škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste na predmetnem odseku ceste vse do zaključka del. Stroški za eventuelno povzročeno škodo vsakokrat bremenijo investitorja oziroma izvajalca del.
– Gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih površin regionalne ceste na območju izgradnje cestnega priključka in objektov v sklopu ZN.
– Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
– Začetek in zaključek del je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – izpostava Novo mesto.
– Po končanju del je upravni organ dolžan v smislu 90. člena zakona o graditvi objektov k tehničnemu pregledu pismeno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste – izpostava Novo mesto.
– Vsa gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom upravljavca ceste. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del oziroma investitorja, za kar je dolžan izvajalec del pred pričetkom dostaviti naročilnico.
– Investitor oziroma upravni organ mora en izvod gradbenega dovoljenja takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – izpostava Novo mesto.
X. TOLERANCE
30. člen
Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine namenjene za razvoj objekta, tolerance višin objektov pa so dovoljene do + 10%.
Tolerance za kote pritličja objektov znašajo ± 50cm, oziroma se prilagodijo koti dostopne javne ceste od katere ne smejo biti nižje. V primeru združevanja parcel se višinske kote pritličja prilagodijo koti dostopne (javne) ceste.
Manipulativna površina je lahko tudi na površini za razvoj objekta, če celotna površina za razvoj objekta na posamezni gradbeni parceli ne bo v celoti pozidana oziroma pozidana maks. 70%.
Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce.
Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
XI. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati določba 46. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (Uradni list RS, št. 98/03) v delu, ki se nanaša na območje, obravnavano s tem zazidalnim načrtom, tj. na morfološko enoto 050 II/B6 – nova industrijska cona.
32. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
33. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Žužemberk.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2004-257
Žužemberk, dne 12. februarja 2004.
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l. r.