Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99, 73/00 in 16/03) je Občinski svet občine Mežica na 11. seji dne 2. 12. 2003 sprejel

V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mežica (Uradni list RS, št. 47/98) se 1. člen nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ta odlok določa območja, na katerih se v občini Mežica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestila), zavezance, merila za določitev višine nadomestila ter postopke odmere«.

Doda se nov 2. člen, ki se glasi:
»Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja, oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec).«.

Doda se nov 3. člen, ki se glasi.
»Zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območjih, določenih v tem odloku«.

Doda se nov 4. člen, ki se glasi:
»Za stavbna zemljišča po 3. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidanega stavbna zemljišča.
Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerih stoji takšna stavba (fundus), pomnožene s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za preostanek površine zemljiške parcele, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku tega člena, se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča odmeri samo v primeru, če je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da ga je mogoče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo, na katerih je mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe.
Kot nezazidano stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenimi prostorskimi akti določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.«

Doda se nov 5. člen, ki se glasi:
»Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov.
Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Poleg zgoraj navedenih površin se štejejo za določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, letni vrtovi in druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.«

– 2. člen postane 6. člen.

– 3. člen postane 7. člen in se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Glede na namen oziroma dejavnost uporabe so stavbna zemljišča, za katera se plačuje nadomestilo, razvrščena:
A) zazidana stavbna zemljišča, ki so opredeljena kot zemljišča:
1. Za stanovanjske namene, kamor prištevamo stanovanja in stanovanjske hiše, garaže za osebne avtomobile.
2. Za počitniške namene
3. Za poslovne, proizvodne in skladiščne namene, kamor prištevamo vse poslovne prostore proizvodnih in storitvenih dejavnosti s skladišči ter parkirišča in dvorišča, v katero spadajo utrjene površine (asfalt, tlakovci, beton).
4. Za družbene in neprofitne dejavnosti, kamor štejemo šole, vrtce, zdravstvene ustanove (javne in privatne), prostore za kulturo, telesno kulturo in društveno dejavnost, politične stranke ter državne organe in institucije.
B) nezazidana stavbna zemljišča:
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj ureditvenih območij, ki so opredeljena v 6.členu tega odloka.
Osnova za izračun nadomestila za uporabo nezazidana stavbna zemljišča znaša 30 točk.«

Členi se preštevilčijo, tako da se glasijo:
– 4. člen postane 8. člen;
– 5. člen postane 9. člen. V drugem odstavku se besedilo »kot določa 5. člen« spremeni in se glasi »kot določa 9. člen«;
– 6. člen postane 10. člen;
– 7. člen postane 11. člen. Doda se drugi odstavek, ki se glasi: Vrednost točke se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin;
– 8. člen postane 12. člen;
– 9. člen postane 13. člen.

10. člen postane 14. člen in se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, (v nadaljevanju:davčni urad). Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava občine Mežica.
Za vse podatke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku«.

11. člen postane 15. člen in se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljena za posege v prostor ter iz drugih uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Mežica nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi. Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je sprememba nastala. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, na poziv Občinske uprave občine Mežica, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila.«.

– 12. člen postane 16. člen;
– 13. člen postane 17. člen;
– 14. člen postane 18. člen;
– 15. člen postane 19. člen.

Doda se nov 20. člen, ki se glasi:
»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004.«.