Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2003 z dne 1. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2003 z dne 1. 8. 2003

Kazalo

3633. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990 občine Idrija, za območje Občine Cerkno, stran 11375.

Na podlagi 12. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in 25. člena statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 48/95), je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 5. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986–1990 občine Idrija, za območje Občine Cerkno
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 3/89 ter Uradni list RS, št. 73/98 in 69/99), za območje Občine Cerkno.
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na:
– spremembo zasnove varstva narave,
– spremembo zasnove varstva kulturne dediščine,
– opredelitev območij, zavarovanih za ekstrakcijo mineralnih surovin,
– spremembo načinov urejanja,
– opredelitev urbanistične zasnove naselja Cerkno,
– širitev območij urejanja naselij in
– določitev novih stavbnih zemljišč.
Kartografske prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana občine Idrija za obdobje 1986–1990 se dopolnijo v kartografskem delu s kartami v merilu 1:25000 za območje Občine Cerkno ter spremenijo in dopolnijo s kartami kartografske dokumentacije na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 za območje Občine Cerkno. Sestavni del dolgoročnega plana je urbanistična zasnova za naselje Cerkno.
2. člen
Spremeni in dopolni se odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-1990, za območje Občine Cerkno tako, da se glasi:
»Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Cerkno za obdobje 1986-2000 in prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Cerkno za obdobje 1986-1990, dopolnitve 2003 (v nadaljevanju prostorski plan Občine Cerkno).
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Prostorski plan Občine Cerkno vsebuje naslednja poglavja:
1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja občine in merila za doseganje teh ciljev
2. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, ki se nanašajo na:
2.1. bodočo poselitev in naselja:
2.1.1. razporejanje prebivalcev in delovnih mest
2.1.2. razvoj proizvodnih, družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
2.1.3. plansko tipologijo naselij
2.1.4. oblikovanje funkcijskih območij naselij
2.1.5. razvoj infrastrukturnih omrežij
2.1.6. rekreacijo v naravnem okolju
2.1.7. način ravnanja z odpadki
2.2. varovanje in izkoriščanje vodnih virov
2.3. varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
3. Zasnova dolgoročnega razvoja dejavnosti v prostoru
3.1. zasnova organizacije dejavnosti v prostoru:
3.1.1. omrežje naselij z njihovimi funkcijami in velikostjo
3.1.2. razporeditev stanovanj
3.1.3. razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
3.1.4. razporeditev proizvodnih dejavnosti
3.1.5. infrastrukturna omrežja objekti in naprave
3.1.6. vodnogospodarske ureditve, omrežja in naprave
3.2. zasnova namenske rabe prostora (zoning):
3.2.1. območja kmetijskih zemljišč
3.2.2. območja gozdov
3.2.3. območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin
3.2.4. območja voda
3.2.5. območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja
3.2.6. ureditvena območja naselij
3.2.7. druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij
3.2.8. območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav zunaj ureditvenih območij naselij
3.2.9. območja odlagališč odpadkov
3.2.10. območja za rekreacijo v naravnem okolju
3.2.11. nevarna in ogrožena območja ter območja obveznih sanacij
3.2.12. območja za posebne namene
3.2.13. zavarovana in preostala varstvena območja vseh vrst
4. Opredelitve za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana:
4.1. način nadaljnjega urejanja s PIA
4.2. merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega dolgoročnega in srednjeročnega plana
4.3. program dodatnih raziskav, analiz in študij
4.4. naloge skupnega pomena za več občin
II. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE
2. člen
Prostorski plan Občine Cerkno načrtuje prostorsko ureditev, ki bo skladno s skupnimi interesi prebivalstva in cilji dolgoročnega razvoja občine v največji meri omogočila prostorske pogoje za:
– reševanje obstoječih problemov,
– zadovoljevanje razvojnih potreb prebivalstva in gospodarskih dejavnikov na območju,
– usklajevanje interesov,
– izrabo obstoječih in ustvarjanje novih primerjalnih prednosti v širšem območju v občini.
Tako bodo ustvarjeni temelji za čimbolj skladen razvoj v prostoru ob upoštevanju varovanja dobrin splošnega pomena, ter izrabe primerjalnih prednosti, ki jih nudijo naravne lastnosti in ustvarjene razmere. Skladnejši družbenoekonomski razvoj bo uresničevan z izenačevanjem bivalnih in delovnih razmer.
3. člen
Skupni interesi in cilji se uveljavljajo z ohranjanjem obstoječih in ustvarjanjem novih vrednot, ter s konkretnimi posegi v prostoru, ki so skladni s temi vrednotami. Ti skupni interesi so:
– kvalitetni bivalni pogoji za vse kategorije prebivalstva,
– možnost zaposlovanja in kvalitetni delovni pogoji,
– kvalitetni pogoji vzgoje in izobraževanja,
– solidarnost do socialno šibkejših,
– razvitost storitvenih dejavnosti,
– razvitost družbenih dejavnosti,
– možnost razvoja in reševanja problemov v svojem domačem okolju,
– zagotovljen osnovni komunalni standard, zlasti na področju vodooskrbe, čiščenja odpadnih voda in odvažanja odpadkov,
– zagotovljena oskrba z energijo,
– zagotovljena udobna in varna prometna povezanost območja z ostalimi predeli Slovenije in med naselji na območju občine.
Za uresničitev teh interesov in ciljev bo potrebno zagotoviti trdno ekonomsko osnovo, pri kateri bo vrednost ustvarjenega presegla vrednost domače porabe. Upoštevana bo vzajemna pogojenost med bivalno in gospodarsko razsežnostjo naselja: trdna ekonomska osnova je eden od pogojev za bivalno kakovost naselja, slednja pa pogoj za njegovo poslovno privlačnost. Zato bodo izrabljeni vsi primerni proizvodni potenciali v prostoru. Vanj bodo selektivno vnašane neagrarne funkcije z namenom, da se ustvarijo nove razvojne možnosti.
III. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
Bodoča poselitev in naselja:
Razporejanje prebivalcev in delovnih mest
4. člen
Zasnova bodoče poselitve bo temeljila na obstoječem sistemu naselij, pri čemer bo skrb posvečena smotrni rabi razpoložljivih stavbnih zemljišč. V interesu varstva kmetijskih zemljišč bodo novogradnje usmerjane v zapolnjevanje vrzeli v delno že zazidanih območjih in ob upoštevanju prostorskih standardov prioritetno izkoriščane še nezazidane vrzeli v naseljih. Gradnja bo usmerjana v načrtovana območja urejanja, čemur bo prilagojena zemljiška politika (tudi z zamenjavami zemljišč). Ob tem bomo dajali poudarek prenovi in modernizaciji že pozidanih stanovanjskih območij. Novogradnje bodo praviloma usmerjane v zanje načrtovana območja urejanja, upoštevaje njihovo plansko tipologijo. Zagotavljali bomo urejanje stavbnih zemljišč in vzpostavljanje potrebnih pogojev na področju zemljiške politike. Izven zazidljivih površin bo dovoljena gradnja predvsem kot dopolnjevanje obstoječih domačij. Za ohranitev obstoječega stavbnega fonda bo le ta deležen sistematične prenove. Z lokacijsko politiko bomo ustvarjali pogoje za ohranitev poseljenosti zlasti v tistih naseljih, kjer obstaja težnja depopulacije.
Razvoj proizvodnih, družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
5. člen
Zagotavljali bomo ustrezne prostorske možnosti ob upoštevanju okoljevarstvenih pogojev za diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti na območju celotne občine, še zlasti pa v Cerknem kot dominantnem naselju. S prostorskim usmerjanjem teh dejavnosti bomo izrabljali primerjalne prednosti tako v državnem in regionalnem merilu (naravne danosti, prometne povezave), kot tudi na lokalni ravni (lokacijska politika, zemljiška politika). Nekmetijske dejavnosti bodo prostorsko usmerjane na območja in lokacije, kjer bodo lahko izrabljene tamkajšnje lokacijske prednosti in ne bodo motilno vplivale na ostale dejavnosti.
6. člen
V naseljih, kjer je predviden intenzivnejši razvoj, bomo zagotavljali smotrno izrabo stavbnih zemljišč, dvig komunalnega standarda in izboljšanje prometne povezanosti. Usklajevali bomo razvoj storitvenih in družbenih dejavnosti. Sistematično bomo urejali površine za centralne in proizvodne dejavnosti, ter upoštevali omejitvene faktorje, ki kakorkoli negativno vplivajo na naravne sisteme okolja.
7. člen
Na področju stanovanjske gradnje bo individualna gradnja lastniških stanovanj prevladujoča oblika. Stanovanja v večstanovanjskih hišah pa bomo v skladu s potrebami gradili le v Cerknem: kot socialna stanovanja, delno neprofitna in kot stanovanja za posebne skupine občanov (dom za ostarele).
8. člen
Opredelili bomo območja za počitniško gradnjo, prioritetno v Novakih in na Črnem vrhu. Specifičnim značilnostim bodo prilagojene ureditve območij in lokacij, ki imajo poseben turistično rekreacijski pomen zaradi naravnih lastnosti in prometne lege: Črni vrh, Dolina Idrijce z območjem Želina in pritoka Cerknice, Bolnica Franja, širša območja izven Cerkna.
Planska tipologija naselij
9. člen
V občini so prisotni trije tipi naselij:
– prevladujoča ruralna naselja (tip A),
– ruralno urbana naselja (tip B),
– pretežno urbano naselje, ki je tudi občinsko središče (tip D).
Prevladujoča funkcija večine naselij na območju je kmetijsko-gozdarska proizvodnja (tip A). Ta naselja se glede oskrbnih dejavnosti navezujejo na višje razvite in bolj opremljene centre. Poleg agrarnega prebivalstva je v njih veliko polkmečkih gospodarstev. V bolj oddaljenih naseljih je prisotna depopulacija, ki jo bo potrebno z zavestnimi ukrepi, kot zagotovitev osnovne oskrbe in razvijanjem turizma zaustaviti. Z dolgoročnim planom opredeljujemo območje Novakov kot rekreativno območje, pri drugih naseljih (Orehek, Gorje, Otalež, Bukovo, Podlanišče, Zakojca, Straža, Ravne, Zakriž, Jesenica. Šebrelje) pa obstajajo možnosti kmečkega turizma.
Karakteristike naselij tipa B imajo predvsem lokalna oskrbno-storitvena središča. Težišče prehaja iz kmetijske in gozdarske dejavnosti na stanovanjsko funkcijo. Za ta tip so značilni pomemben delež polkmečkega prebivalstva, razvita delovna migracija ter lokalna zaposlitev in oskrba. Značilno je tudi nekoliko večje gravitacijsko območje, saj so skoraj praviloma sedeži krajevnih skupnosti ter gravitirajo na pomembnejša oskrbna središča oziroma občinsko središče. Omejene so možnosti zaposlovanja, pričakovati pa je povpraševanje po lokacijah za stanovanjsko graditev. Obvezna je izdelava izvedbene dokumentacije. V ta tip uvrščamo naselja Šebrelje, Otalež in Gorenji Novaki.
Cerkno je pretežno urbano naselje, glede na status občinskega središča pa je naselje tipa D (občinsko središče in dominantno naselje z dobro razvitimi oskrbno storitvenimi funkcijami). Glavni dejavnik razvoja bo še naprej proizvodna dejavnost (Eta in Celes), ob njej pa v čedalje večji meri tudi turistična. Že sedaj ima urejeno oskrbno storitveno dejavnost (osemletka, vrtec, knjižnica, bančna izpostava), ki se jih bo še dopolnjevalo in razširjalo (Hotel Cerkno, Smučarski center Črni Vrh – rekreativna dejavnost).
Oblikovanje funkcijskih območij naselij
10. člen
Razvijan bo policentrični model poselitve z upoštevanjem obstoječega omrežja naselij in njihovih gravitacijskih zaledij. Z zagotavljanjem prostorskih pogojev za bivanje in delo v domačem okolju bo zmanjšan in preusmerjen dolgoletni trend depopulacije. Kjerkoli obstajajo ustrezni pogoji v zadostnem številu prebivalcev v zaledju in glede varovanja okolja, bo vzpodbujana prostorska razmestitev in razvoj storitvenih in družbenih dejavnosti.
Občinsko središče je naselje Cerkno, v katerem se že in se bo tudi v bodoče nahajala večina centralnih funkcij občinskega pomena. Lokalni centri s storitvenimi in družbenimi dejavnostmi so: Gorenji Novaki, Šebrelje in Otalež. V teh naseljih že obstajajo podružnične osnovne šole, njihove centralne funkcije pa bodo dopolnjevane v odvisnosti od števila prebivalcev v zaledju in prostorske razmestitve komplementarnih dejavnosti.
Razvoj infrastrukturnih omrežij
11. člen
Pozornost bo posvečena razvoju infrastrukturnih omrežij v funkciji razreševanja notranjih problemov ter ustvarjanja in izrabe primerjalnih prednosti v širšem območju.
Promet
12. člen
Dobra prometna povezava, tako med naselji v občini, kot tudi širše regionalne povezave, je pogoj vsestranskega razvoja. Ta pogoj bo uresničevan:
– z rekonstrukcijo glavne ceste II reda št. 102 Kalce–Idrija–Tolmin,
– z rekonstrukcijo regionalne ceste I reda št. 229 Gorenja vas–Cerkno–Želin,
– s preverbo upravičenosti načrtovanja nove cestne povezave Škofja Loka–Tolmin po eni od variant, ki so v preučevanju (državna cesta),
– z modernizacijo regionalne ceste III reda turistične ceste št. 912 Cerkno–Novaki–Davča–Zali log,
– z gozdno cesto Jesenica–Otavnik,
– s posodabljanjem lokalnih cest v funkciji izenačevanja prometne dostopnosti do vseh naselij v občini ter zagotavljanjem avtobusnega prevoza zaposlenih in šoloobveznih.
Občinske ceste so, skladno z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Cerkno, kategorizirane v lokalne ceste in javne poti.
Telefonsko omrežje – kabelski sistem
13. člen
S posodobitvijo telefonskega omrežja, povečanjem kapacitete avtomatskih telefonskih central in zagotovitvijo ugodnejše povezave med njimi bo dosežen standard 20 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.
Kanalizacija
14. člen
Dograjevano bo kanalizacijsko omrežje v Cerknem (fekalna in meteorna kanalizacija ter odvajanje zalednih voda). Poskrbljeno bo za izgradnjo lokalnih čistilnih naprav v ostalih naseljih, prioritetno tistih z večjim številom prebivalstva in proizvodnimi ter storitvenimi dejavnostmi, ki so potencialni onesnaževalci. Pri usmerjanju bodoče gradnje bodo upoštevani učinki, ki jih ima razpršena poselitev na onesnaževanje voda.
Energetsko omežje in naprave
Elektrika
15. člen
Občina Cerkno je, z izjemo nekaj malih hidroelektrarn, siromašna glede lastnih energetskih virov. Izdelana je bila analiza možnih lokacij za gradnjo malih elektrarn.
Daljinsko ogrevanje
16. člen
Na osnovi izdelane energetske študije bo določena čimbolj racionalna oskrba Cerkna s toplotno energijo. Pristopili bomo k urejanju projektne dokumentacije za toplovodno omrežje in s tem postopnem uvajanju obnovljivih virov energije za naselje Cerkno.
Sončna in vetrna energija
17. člen
Glede na ugodno letno število sončnih dni se bo v ustrezni meri usmerjalo v izrabo sončne energije, zlasti pri individualnih gradnjah.
Za preverbo možnosti izrabe vetrne energije se bo izdelala ustrezna študija in opredelile možne lokacije.
Rekreacija v naravnem okolju
18. člen
Občina Cerkno je bogata z naravno in kulturno dediščino. V razvoju naselij bo ustrezna skrb posvečena urejanju rekreacijskih površin kot sestavnega dela urejanja naselij in urejanju turistično zanimivih območij v odprtem prostoru. Urejene bodo turistične poti in dopolnjene s ponudbo hotelov ter turistično ponudbo.
Ravnanje z odpadki
19. člen
Odvažanje komunalnih odpadkov je urejeno skupno z občino Idrija na odlagališče komunalnih odpadkov. Ker ta lokacija ni povsem primerna, bo potrebno določiti čas, do katerega se bo zapolnila. Opredeljeno bo novo regijsko odlagališče.
Livarski pesek, ki je tehnološki ostanek v proizvodnem procesu tovarne Eta, bo odlagan na urejeno deponijo v Novakih.
Določeno bo odlagališče gradbenega materiala, po možnosti kot oblika sanacije poplavnih območij.
Varovanje in izkoriščanje vodnih virov
20. člen
Občina Cerkno je bogata s kvalitetnimi viri pitne vode. Dosledno bomo nadzirali njihovo kakovost in poskrbeli za njihovo zavarovanje in spoštovanje omejitvenih kriterijev varstva vodnih virov. Z odloki so že bili zavarovani naslednji varstveni pasovi vodnih virov:
Lokalni vodovodi, ki imajo zavarovana vodozbirna območja
-------------------------------------------------------------------------------
Vodovod              Lok.     K. št.   Ime zajetja                     TTN 25
-------------------------------------------------------------------------------
Bukovo               B4       1015     Podlačno brdo                   Podbrdo
Cerkno               H4       1531     Pod Urlekom                     Podbrdo
                     I7       2934     Vrtina Cerkno 1/94              Zali Log
                     H9       2797     Mrzla grapa                     Otalež
                     J7       2477     Mrzlica                         Zali Log
Črni vrh             N3       1328     Izvir Košancove gr.1            Zali Log
                     N4       1329     Izvir Košancove gr.2            Zali Log
                     N4       1502     Izvir nad Zaprikrajem 1         Zali Log
Gornje Ravne         G8       2227     Zajetje Gornje Ravne            Podbrdo
                     E8       2256     Sokaunk                         Otalež
                     F7       2274     Pod Radomažno 1                 Podbrdo
Jagršče              E13      1484     Melinarske tamre 1              Otalež
Jazne – Travnik      J13      1111     Mrzlica                         Idrija
Želin                F10      2240     U Šipi                          Otalež
Čeplez               K7       2482     Bele vode                       Zali Log
Planina              K8       1101     Stromc 1                        Idrija
                              2446     Stromc 3                        Idrija
                              2936     Stromc 2                        Idrija
                              2951     Stromc 8                        Idrija
Podlanišče-Kladje    K9       2570     Toncov Laz                      Idrija
Otalež               J13      1110     Stromc                          Idrija
                              2938     Prsejle 1                       Idrija
                              2939     Selakovo zajetje                Idrija
                              2952     Prsejle 2                       Idrija
                              2953     Prsejle 3                       Idrija
Šebrelje             C12      2937     Vrtina Pšenkar 1/95             Otalež
                              1027     Močnik                          Otalež
                              1028     Lansko brdo                     Otalež
                              1029     Mlakarjevo zajetje –spodnje     Otalež
                              2905     Mlakarjevo zajetje – zgornje    Otalež
                              2906     Šebreljski vrh 6                Otalež
                              2907     Šebreljski vrh 7                Otalež
                              2908     Šebreljski vrh 8                Otalež
                              2909     Prdivniško zajetje              Otalež
-------------------------------------------------------------------------------
Lokalni vodovodi, za katere je predvidena izdelava strokovnih podlag in sprejetje občinskega odloka o zavarovanju
-------------------------------------------------------------------------------
Vodovod              Lok.     K št.    Ime zajetja                     TTN25
-------------------------------------------------------------------------------
Dolenji Novaki       M5       1020     Zajetje Dolenji Novaki 1        Zali Log
                     M5       1023     Zajetje Dolenji Novaki 2        Zali Log
Labinje              I4       1532     Kladnica                        Podbrdo
Lazec                H11      1106     Zajetje Klance                  Otalež
                     H12      2736     Zajetje V Lazu                  Otalež
                     H11      2840     Klance 5                        Otalež
Plužnje              H11      1109     Zajetje Plužnje (Zatrep)        Otalež
Zakriž               G7       1011     Jergašca                        Podbrdo
                     G6       2286     Zavinc                          Podbrdo
-------------------------------------------------------------------------------
Preostali lokalni vodovodi, za katere bo potrebno izdelati predloge varstvenih območij
-------------------------------------------------------------------------------
Vodovod              Lok.     K.št.    Ime zajetja                     KARTA
                                                                       TTN 25
-------------------------------------------------------------------------------
Poče                 I5       1524     V Ulcah                         Podbrdo
Gorje                G5       1004     Košenije 2                      Podbrdo
                     G5       1005     Košenije 1                      Podbrdo
                     G5       2403     Košenije 3                      Podbrdo
Jesenica             F5       2300     Zajetje za Jesenico             Podbrdo
Orehek               E6       2393     Orehovsko zajetje               Podbrdo
Police               B8       1012     Paličnik                        Podbrdo
Poljane              J6       1030     Povšetova grapa                 Zali Log
Reka                 D9       2921     Zajetje Reka                    Otalež
Trebenče             I6       1016     Gradišče                        Podbrdo
Zakojca              D4       1003     Smokov rovt                     Podbrdo
-------------------------------------------------------------------------------
Vodovodi, za katere bo potrebno izdelati predloge varstvenih območij. Sprejeti bodo odloki za zavarovanje naslednjih območij vodnih virov:
– Poče,
– Gorje,
– Jesenica,
– Orehek,
– Police,
– Poljane,
– Reka,
– Trebenče,
– Zakojca,
– Kojca,
– Žabže,
– Podosojnica,
– Podlanišče (Lanišče – Kladje).
Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
21. člen
V vsa razvojna načrtovanja bo vgrajena sistematična skrb za varstvo in izboljševanje okolja. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko politiko, ki bo zagotavljala smotrno rabo prostora in drugih naravnih dobrin.
Z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva ter njihovim usklajevanjem z ostalimi dejavnostmi bomo dosegli učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, obenem pa zagotovili tak sistem poselitve, ki bo omogočal tudi aktiviranje pasivnih predelov.
Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena ter njihovo izboljševanje kot pomembna naloga, je osnova za zdravo, humano življenje in družbeno reprodukcijo. To terja dosledno ovrednotenje in takšno izrabo, ki bo slonela na ekoloških načelih. S primernim izborom in razmestitvijo potencialnih onesnaževalcev okolja bomo varovali dobrine splošnega pomena in zmanjševali negativne vplive razvoja na onesnaževanje vode, zraka, hrupa, neprimerne preobrazbe krajine, degradacijo območij. Nadaljevali bomo s sanacijo degradiranih območij, zlasti opuščenih gramoznic in peskokopov, ki jih moramo sanirati po krajinsko-ekoloških načelih.
Varovali bomo podobo naselij in krajine kot del dediščine. Zavzemali se bomo za ohranjanje stavbne dediščine tako, da se ji omogoči nadaljnja aktivna funkcija. Za sanacijo in prenovo zapuščenih objektov bo zagotovljeno nadzorstvo strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. Področje naravne in kulturne dediščine bomo vključili v proces urejanja prostora. Vsi posegi v prostor bodo usklajeni s kulturnimi in naravovarstvenimi smernicami. Prostorske kvalitete in značilnosti, ki so pomembne za identiteto naselja, historične linije, tipiko nekaterih ruralnih naselij kot sooblikujoč dejavnik kulturne krajine, bomo ohranjali in izdelali konkretne konservatorske programe za posamezne objekte in območja kulturne in naravne dediščine. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali z doslednim in pravočasnim vrednotenjem ter vključevanjem in usklajevanjem z razvojnimi cilji ostalih uporabnikov prostora.
Izdelan bo kataster naravne in kulturne dediščine, kjer bodo opredeljene usmeritve za varovanje žive in nežive narave.
IV. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru:
Omrežje naselij z njihovimi funkcijami in velikostjo
22. člen
Bodoči razvoj naselij bo temeljil na sedanjem. Občinsko središče Cerkno leži v gravitacijskem težišču vseh ostalih naselij v občini. Zato bodo v njem zagotovljene ustrezne površine za funkcije, ki bodo služile ne le kraju, ampak celotni občini.
Razporeditev stanovanj
23. člen
Območja za stanovanjsko gradnjo bodo temeljila na obstoječih naseljih in se bodo širila skladno s potrebami tamkajšnjega prebivalstva. Povsem nova območja za stanovanjsko gradnjo so načrtovana na območjih načrtovane intenzivnejše gradnje, tudi kot posledice priseljevanja.
V Cerknem bo vzdrževan in prenavljan obstoječ stanovanjski fond. V njem se bodo stanovanja v razumni meri dopolnjevala s poslovnimi, storitvenimi in družbenimi dejavnostmi, ki so nemotilne do svoje okolice. Za čimbolj smotrno izrabo omejenih naravnih možnosti bo v nižinskem predelu imela prednost organizirana gradnja (enodružinska in večstanovanjska). Prostostoječa enodružinska gradnja (tudi v kombinaciji z delavnicami) pa bo usmerjena v bolj odmaknjene predele.
Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
24. člen
Središčno naselje Cerkno je opremljeno z večino centralnih dejavnosti v občini. Z nekaterimi centralnimi funkcijami izstopajo še naselja Šebrelje, Novaki in Otalež v katerih so tudi podružnične štiriletne osnovne šole.
V KS Šebrelje bo adaptirana tamkajšnja podružnična šola, urejeno otroško varstvo, urejeno šolsko igrišče, ter urejeni prostori za kulturne dejavnosti. K razvoju turizma bodo prispevali izgradnja lovskega doma v Lazcah, urejen bo dostop do arheološkega najdišča Divje Babe, urejena razgledna točka pri cerkvi Sv. Ivana (sanirana bo tudi sama cerkev), urejena bo razgledna točka na Vrhovcu.
V KS Orehek – Jesenica bo urejen prostor za kulturne dejavnosti, ker sedanji v nekdanji podružnični šoli ne ustreza več temu namenu. Urejeno bo tudi igrišče pod nekdanjo podružnično šolo v Orehku.
V KS Otalež bo urejeno šolsko igrišče poleg tamkajšnje podružnične šole.
Razporeditev proizvodnih dejavnosti
25. člen
Koncentracija proizvodnih dejavnosti je v Cerknem. Zanje pa so predvidene površine ob zmogljivejših cestah. Površine za obrtne dejavnosti so predvidene v kombinaciji s prostostoječo stanovanjsko gradnjo, povsem samostojna obrtna cona pa je razen v Cerknem predvidena še v Šebreljah.
INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE
Prometno omrežje
26. člen
Izvedene bodo naslednje naloge v zvezi z izboljšavo prometne ureditve:
V KS Novaki bo:
– obnovljena glavna cesta Cerkno–Novaki in dopolnjena cestna signalizacija,
– zgrajena nove ceste. Robidensko Brdo-Počivalo,
– izvedena rekonstrukcija lokalnih občinskih cest in javnih poti: Potoška rajda-Mrovljev grič-Jaškovc (izvedba prepustov in nasutje); Čendovše-Robidnsko brdo (V Bregu obnovitev mostu;. Pri domačiji Derlink v planu nova trasa); Od trgovine Novaki-Brejc-Raspotje-Tuškov grič (Cesta je potrebna obnove); most pri domačiji Brejcu čez potok; asfaltiranje vseh lokalnih cest,
– ureditev avtobusnih postajališč: Na mostu Dolenji Novaki, Na Čendovš-Osrednji Novaki; Na Zaprikrajnski rajdi; Na Potoški rajdi obnoviti že izgrajeno.
V KS Šebrelje: bodo izboljšane ceste v dolino, povezava s Šebreljskim vrhom in krajevne ceste. Montaža varovalnih ograj. Raziskana bo trasa nove ceste v dolino, ki bi bila varnejša in manj strma od sedanje. Izboljšane bodo cestne povezave z Oblakovim vrhom, Krnicami in Šebreljami. Urejena bodo avtobusna postajališča.
V KS Orehek.- Jesenica bodo asfaltirane in delno rekonstruirane še nekatere preostale makadamske ceste. Na cesti vas Orehek – Oresovska grapa bodo urejeni ali popravljeni štirje mostovi. Izboljšano bo zimsko pluženje cest.
V KS Bukovo – Zakojca: bo preplastenih 11 km občinskih cest.
V KS Reka – Straža bodo zavarovani temelji mostu čez Idrijco. Izboljšane bodo dovozne poti in zavarovane pred poplavami. Urejena bodo avtobusna postajališča. Izboljšana bo cestna povezava vasi Jagršče s Krnico, ter delno rekonstruirane lokalne poti (na primer proti domačiji Margon).
V KS Ravne – Zakriž bodo urejene lokalne poti (večinoma gozdne) do posameznih kmetij.
V KS Gorje bodo urejene lokalne ceste, avtobusna postajališča. parkirišče in dostopna pot do cerkve Sv. Jošta, urejeno bo parkirišče v vasi Poče za izletnike na Porezen.
Telekomunikacijsko omrežje
27. člen
Telekom Slovenije PE Nova Gorica planira izgradnjo naslednjih objektov na območju Občine Cerkno:
– nova telefonska centrala Dolenji Novaki,
– optični telefonski kabel TC Cerkno – TC Dolenji Novaki na obstoječi TT liniji,
– krajevno in razvodno telefonsko omrežje na področju naselij Labinje, Poljane, Dolenji in Gorenji Novaki,
– nova telefonska centrala Otalež,
– odcep optičnega kabla od obstoječe TT linije Idrija – Cerkno do bodoče centrale v Otaležu,
– krajevno in razvodno telefonsko omrežje na območju naselij Lazec, Plužnje, Otalež, Jazne in Jagršče,
– v KS Orehek–Jesenica bodo postopoma zamenjani dotrajani vodi ter nadomeščeni z ISDN. Izboljšan bo sprejem RTV signala,
– v KS Bukovo–Zakojca bo izboljšan sprejem TV signala, zlasti na območju Žabž in Laharna,
– v KS Gorje bo izboljšan sprejem TV signala in urejena bo kabelska televizijska napeljava.
KOMUNALNO OMREŽJE IN NAPRAVE
Vodovod
28. člen
Za izboljšavo vodooskrbe bodo izvedena naslednja vlaganja v vodne vire, vodohrane in primarno omrežje:
– v KS Novaki bosta urejena vodovoda s protipožarnimi hidranti: v Srednjih Novakih, ki bo zagotavljal vodooskrbo za 10 do 12 stanovanjskih hiš, ter zaselka pri cesti, ki bo zagotavljal vodooskrbo za 11 stanovanjskih hiš,
– v KS Orehek – Jesenica bo potrebno zagotoviti vodooskrbo zaselka Na Nemcih, kjer je delno presahnil studenec, zajetje je premajhno in bo potrebna izgradnja novega rezervoarja,
– v KS Bukovo – Zakojca bo potrebno izboljšati vodooskrbo zaselka Laharn. Za Zakojco bo potrebno poiskati dodatne vodne vire (potrebna bo izgradnja nove cisterne). Bukovo ima nov vodovod s prečrpavanjem v cisterno nad vasjo (iz njega je dodatno oskrbljena tudi Zakojca),
– v KS Reka – Straža bo obnovljeno zajetje in 40 let star rezervoar,
– v KS Gorje bo urejena vodooskrba za naselji Gorje in Trebenče,
– v KS Podlanišče bo urejena vodooskrba za naselje Podlanišče
Kanalizacija
29. člen
Za zaščito pred onesnaževanjem z odpadnimi vodami bodo postopno izgrajevane čistilne naprave in primarni zbiralniki:
– v KS Šebrelje bo urejena meteorna kanalizacija na Kurjem vrhu ter izdelana dokumentacija za čistilno napravo za celotno naselje,
– v KS Bukovo – Zakojca bo urejena kanalizacija, še zlasti v Kojci, kjer odpadne vode onesnažujejo vir pitne vode za naselje Žabže,
– v KS Otalež bo urejena kanalizacija za vse štiri vasi (razen razpršenih kmetij),
– v KS Ravne – Zakriž bo urejena kanalizacija v naseljih Spodnje Ravne in Zakriž,
– v KS Gorje bo urejena kanalizacija,
– v KS Reka – Straža bo urejena kanalizacija.
Ostalo
30. člen
– V KS Šebrelje bo zgrajena mrliška vežica,
– v KS Orehek – Jesenica bo sanirano in razširjeno pokopališče ter zgrajena mrliška vežica,
– v KS Bukovo – Zakojca bo razširjeno pokopališče,
– v KS Straža bo urejeno kopališče.
ENERGETSKO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
Elektrika
Daljnovodi in trafopostaje
31. člen
Varovani bodo koridorji daljnovodov visoke napetosti in objekti (obvezna izhodišča iz Republiškega plana):
– RTP 110/20 kV Cerkno,
– DV 1x110 kV Idrija–Cerkno,
– DV 2x110 kV Cerkno–Tolmin.
Širina obeh varovanih koridorjev znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovodov).
Načrtovan bo tudi DV 400 kV Okroglo–Udine (Italija), za katerega bo potrebno varovati koridor širine 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi daljnovoda).
Seznam predvidenih objektov na območju Občine Cerkno:
1. daljnovod DV 10(20) kV Cerkno–Želin,
2. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Laznice (v sklopu daljnovoda pod točko 1),
3. daljnovod DV 10(20) kV odcep Ogenca (na Kladju),
4. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Ogenca (v sklopu daljnovoda pod točko 3),
5. daljnovod DV 10(20) kV odcep Kurji vrh (Šebrelje),
6. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Kurji vrh (v sklopu daljnovoda pod točko 5),
7. daljnovod DV 10(20) kV odcep Zakrog (Cerklajnski vrh),
8. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Zakrog (v sklopu daljnovoda pod točko 7),
9. daljnovod DV 10(20) kV odcep Žabže,
10. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Žabže (v sklopu daljnovoda pod točko 9),
11. daljnovod DV 10(20) kV odcep V Dolini (Šebrelje),
12. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV V Dolini (v sklopu daljnovoda pod točko 11),
13. daljnovod DV 10(20) kV odcep Selc (Bukovo),
14. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Selc (v sklopu daljnovoda pod točko 13),
15. daljnovod DV 10(20) kV odcep Gorenjska cesta (Cerkno),
16. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Gorenjska cesta (v sklopu daljnovoda pod točko 15),
17. daljnovod DV 10(20) kV odcep Dolenji Novaki,
18. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Dolenji Novaki (v sklopu daljnovoda pod točko 17),
19. transformatorska postaja (TP) 10(20)/0,4kV Na Osipu.
Obsežnejše rekonstrukcije daljnovodov:
1. daljnovod DV 10(20) kV Odcep Jagršče,
2. daljnovod DV 10(20) kV Zarakovec–Cerkno.
Za te daljnovode je potrebno rezervirati koridorje tras širine 12 m, za transformatorske postaje pa lokacije za postavitev s površino 5 m2.
V KS Šebrelje obnova trase DV proti Sjavnici (zamenjava drogov).
V KS Orehek – Jesenica obnova drogov od Nemcev do Vrh Križa, ureditev javne razsvetljave.
V naseljih bo urejena javna razsvetljava.
Vse posege v koridorje obstoječih in predvidenih elektroenergetskih objektov je mogoče izvajati le s pisnim soglasjem upravljavca elektroenergetskega omrežja. Pri posegih v bližino elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati posebne pogoje ELES in določila:
– uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter
– pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (UrL SFRJ 65/88).
Male hidroelektrarne
32. člen
V skladu s študijo možnih lokacij malih hidroelektrarn bodo zanje namensko varovani naslednji rezervati:
Obstoječi vodotoki
Cerknica
1                             Cerknica
2                             Cerknica
3                             Cerknica
4                             Cerknica
5                             Cerknica
 
pritoki Cerknice
6                             Zajegrščica
7                             Zapoška
8                             Zapoška
9                             Zapoška
10                            Zapoška
11                            Zapoška
12                            Zapoška
13                            Zapoška
14                            Zmrzla
15                            Oresovka
16                            Podrupnica
17                            Čerenščica
18                            Čerenščica
19                            pritok Černšč
20                            Črna
21                            Črna
22                            Črna
23                            pritok Cmilk
 
pritoki Idrijce
24                            Maška
25                            Dolova
26                            Luknjica
27                            Trbovščica
28                            Trbovščica
29                            Trbovščica
30                            Jesenica
31                            Jesenica
32                            Jesenica
33                            Jesenica
34                            Kazarska
35                            pritok Kazarske
36                            pritok Kazarske
37                            Roglca
38                            Sevnica
39                            pritok Idrijce
 
pritoki Poljanske Sore
41                            studenec Podpleč
Predvideni vodotoki:
Cerknica
44                            Cerknica
 
pritoki Cerknice
50                            Trševka
52                            Zapoška
54                            Zmrzla
58                            Črna
 
pritoki Idrijce
61                            Otuška
Vodnogospodarske ureditve, omrežja in naprave
33. člen
Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1. do 2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
Poseganje na vodno in priobalno zemljišče, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah, ni dovoljeno.
Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, v kolikor imajo posegi ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
Zasnova namenske rabe prostora:
Območja kmetijskih zemljišč
34. člen
Bodoča kmetijska raba zemljišč upošteva z zakonom določeno varstvo kmetijskih zemljišč, še zlasti zunaj urbanega središča Cerkna. Na ravninskih predelih, ki so na tem območju redki bo vzpostavljeno tako funkcionalno razmerje, ki bo upoštevalo razvojni pomen in učinke, ki jih omogočajo alternativne (nekmetijske) rabe.
Obenem bodo za ohranjanje in večanje površine in kvalitete kmetijskih zemljišč na primernih površinah izvajane agro in hidromelioracije.
Skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih ter upoštevaje druga zakonska določila so zemljišča razvrščena v dve območji: zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane (1. območje) in ostala kmetijska zemljišča (2. območje). V 1. območje so uvrščena zemljišča I, II in IV kategorije ter zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti možno usposobiti z melioracijskimi ukrepi (agro in hidromelioracije). V 2. območje razvrščamo tudi ostala kmetijska zemljišča, ki se lahko uporabljajo tudi v nekmetijske namene.
V kmetijstvu, zlasti pri agro in hidromelioracijskih posegih bomo upoštevali vidike varstva okolja, še posebej pri površinah, ki sovpadajo s površinami varstva vodnih virov.
Glede na objektivne danosti (relief in s tem pogojeno razdrobljenost kmetijskih zemljišč) bomo izvajali naslednjo politiko gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči:
– za kmetijsko proizvodnjo bo trajno namenjeno I območje kmetijskih zemljišč,
– z agro in hidromelioracijami in z ureditvijo skupnih pašnikov bomo izboljšali zemljišča na naslednjih območjih:
– izboljšali bomo nadzor nad neobdelanimi in slabo obdelanimi površinami ter izkoristili vse možnosti, ki jih daje zakonodaja,
– z izdelavo agrokarte bomo v podrobnostih in strokovno opredelili območja glede na možno vrsto kmetijske proizvodnje.
Vse posege bomo usklajevali z načeli varovanja naravne dediščine, še zlasti na Poreznu.
Pomemben delež kmetijskega prostora zavzema tudi kategorija VI (zaraščanje), katere plansko namembnost bomo določili s sporazumevanjem med kmetijskimi in gozdarskimi organizacijami in skupnostmi ter ga opredelili kot kmetijsko ali gozdno.
Na parcelah k.o. Gorje ležijo že intenzivni nasadi jagod in jablan in se predvideva razširitev v naslednjih letih še na parcelah številka 393, 397, 388, 392, 386, 387/1, 387/2, 380, 389/2, 389/3, 320, 477/1. Na eni navedenih parcel bo dolgoročno potrebno zagotoviti zgraditev hladilnice kot kmetijskega objekta.
Izdelana bo agrokarta, s katero bodo opredeljena kmetijska zemljišča in njihova namenska raba glede na strukturo kmetijske proizvodnje. Poudarek bo dan biološkemu kmetijstvu z zaščito blagovnih proizvodov.
Območja gozdov
35. člen
Gozdovi pokrivajo preko 60% celotne površine Občine Cerkno, kar presega slovensko povprečje. Delež gozda zaradi zaraščanja kmetijskih površin nakazuje trend naraščanja. Večina gozdov (90%) je v zasebni lasti.
Gozdovi poleg proizvodnih funkcij opravljajo še ekološke in socialne funkcije. Zaradi upoštevanja vseh funkcij gozda bomo z gozdovi gospodarili po temeljnih načelih sodobnega gozdarstva: upoštevaje trajnost, sonaravnost, mnogonamenskost.
Med najpomembnejše proizvodne funkcije na gozdnem območju Občine Cerkno spadajo: lesnoproizvodna, lovnogospodarska in funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin (gobe, borovnice, maline, zelišča). Med ekološkimi funkcijami so najbolj poudarjene varovalna, hidrološka in biotopska funkcija, med socialnimi pa rekreacijska in funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine.
Na območjih poudarjenosti posameznih sklopov funkcij je potrebno pri gospodarjenju z gozdovi upoštevati naslednje usmeritve:
1. Območja poudarjenih ekoloških funkcij:
– V vodozbirnih območjih uporabljati okolju prijazna motorna olja in nameniti posebno pozornost pred izlivi olj. V 2. vodovarstveni coni ne graditi gozdnih cest, sečnje gozda naj bodo malopovršinske, brez golosekov.
– Na območjih s poudarjeno biotopsko (habitatsko) funkcijo izvajati sečnje, ki zagotavljajo primerno zgradbo sestoja za ohranitev rastišč in habitatov redkih in ogroženih rastlinskih oziroma živalskih vrst, čas in tehnologijo del prilagoditi ekologiji vrst.
– Pospeševati je potrebno biotopsko raznolikost, ohranjajo naj se minoritetne in plodonosne drevesne vrste, drevesa z dupli, votla drevesa in sušice.
– Ukrepi v varovalnih gozdovih so omejeni le na krepitev varovalne vloge:
sanitarne sečnje, sanacije žarišč podlubnikov, malopovršinske obnove panjevskih sestojev, malopovršinska sečnja bukovih sestojev na boljših rastiščih.
2. Območja poudarjenih socialnih funkcij:
– Z malopovršinskimi ukrepi zagotavljati pestro zgradbo sestojev, ohranjati oziroma pospeševati pestrost drevesnih vrst, ohranjati zanimiva drevesa in geomorfološke tvorbe v gozdu.
– Pri gradnji gozdnih prometnic, sečnji in spravilu lesa uporabljati prijaznejše tehnologije (konji namesto težkih traktorjev na občutljivejših terenih, uporaba bagra namesto buldožerja, pnevmatskega kladiva namesto razstreliva).
– Pri poseku dosledno in sprotno izvajanje gozdnega reda.
3. Območja poudarjenih proizvodnih funkcij:
– Les je pomemben obnovljivi naravni vir. V občini so še obsežna območja, s katerih spravilo lesa ni mogoče zaradi neopremljenosti z gozdnimi cestami in traktorskimi vlakami, predvsem na S, SZ predelu občine (Otavnik, Zapoška, Kojca).
Pri načrtovanju in gradnji gozdnih prometnic ter pri vzdrževanju že obstoječih je potrbno upoštevati Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic (Uradni list RS, št. 7/00).
Zaradi intenzivnega lovnega gospodarjenja je pomembna tudi lovnogospodarska funkcija:
– Izboljševati bo potrebno prehranske razmere za divjad s košnjo senožeti in gozdnih jas, predvsem na širšem območju Porezna in Kojce, kjer poteka intenziven proces zaraščanja kmetijskih površin.
Usmeritve pri gradnji stanovanjskih in gospodarskih poslopij v gozdnem prostoru in krčitvi gozdov za potrebe kmetijstva:
– Novogradnje in krčitve gozdov za potrebe kmetijstva je potrebno načrtovati na gozdnih rastiščih s slabšo proizvodno zmogljivostjo, v sestojih s slabšo zasnovo (kvaliteto) in v predelih, kjer so bile v preteklosti s sadnjo vnesene rastiščem neprimerne drevesne vrste.
Območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin
36. člen
Za potrebe KS in gozdarstva bomo ohranili gramoznice (Bukovo.) in jih po zaključenih etapah eksploatacije sproti sanirali:
– Bukovo,
– Police,
– Orehek,
– Labinje.
Območja vodotokov
37. člen
Kot naravna dediščina so izven območij načrtovane hidroenergetske in turistične rabe opredeljena naslednja območja vodotokov:
– Idrijca,
– Cerknica,
– Zapoška,
– Oresovka,
– Jesenica,
– Poličanka,
– Kazarska,
– Sevnica (Kopačnica),
– Otuška,
– Zaganjalnica.
Območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja
38. člen
V Občini Cerkno se nahajajo:
– širša zavarovana območja naravne dediščine:
– naravne vrednote:
– enote pomembnejše kulturne dediščine
Z dopolnitvijo odloka bomo predpisali varstvene režime tudi za ostalo ugotovljeno dediščino, ki je pripravljena za vpis v ZRD.
Ureditvena območja naselij
Območje urbanistične zasnove Cerkno
39. člen
--------------------------------------------------------------------------------
      Naziv           Namembnost             Površina bruto Površina neto  Režim
--------------------------------------------------------------------------------
C 1   CENTER          centr. dej., stanovanja          2,70          2,40    PUP
C 2   BRDCA           centr. dej., stanovanja          1,90          1,10    PUP
C 3   HOTEL           centr. dej., hotel               2,30          1,00    PUP
C 4   PLUŽNE          centr. (šola), org. stan         3,90          3,20    PUP
C 5   SEJMIŠČE        centr.dej., kolekt. st.          0,60          0,30    PIN
P 1   STARA ETA       proizvodnja                      2,60          2,00    PUP
P 2   NOVA ETA        proizvodnja                     11,10          5,00    PUP
P 3   CELES           proizvodnja                      1,30          0,80    PUP
P 4   PRI GORENJCU    obrt, servisi                    1,50          1,10    PUP
P 5   POD ČELOM       obrt, servisi                    0,30          0,20    PUP
P 6   PRI BAJBANU     obrt, servisi                    0,30          0,20    PUP
P 7   PROD            obrt, servisi                    2,60          1,70    PIN
P 8   BAVCONOVA RAVAN proizv. obrt                     3,90          2,60    PIN
P 9   TOPLARNA        toplarna                         0,40          0,10    PUP
S 1   SIGADE          org. ind. stan., centr.d.        3,60          2,60    PUP
S 2   POD BRDCAMI     kolekt. stan., centr.            1,50          0,80    PUP
S 3   MOSTANIJA       individ. stanov.                 6,50          4,50    PUP
S 4   LOMK            individ. stanov.                 3,70          2,20    PUP
S 5   BAVCONOVO BRDO  individ. stanov.                 1,15          0,80    PUP
S 6   TREBENČE        ind.stanov.,obrt                13,70         11,20    PUP
S 7   PLATI           individ. in kol. stan.           3,30          2,50    PUP
S 8   RALNA           org. individ. stanov.            3,90          3,70    PUP
S 9   MALN            individ. stanov.                 0,80          0,60    PUP
S 10  STRANA          individ. stanov.                 1,80          1,70    PUP
S 11  LEHE            kol. stan., centr. dej.          1,80          1,50    PUP
S 12  CEGOVNCA        individ. stanov.                 2,50          1,40    PUP
S 13  PODLIVC         individ. stan., obrt             1,60          0,30    PUP
S 14  OSTRŽJE         Individ. stan., obrt             2,00          1,10    PUP
S 15  HOST            org. ind. stanov.                6,10          3,50    PUP
Z 1   SOTOČJE         turizem, rekr.,centr.            1,60          0,70    PIN
Z 2   POD BREGOM      parkir., rekreacija,
                      pomemb. centr. obj.              1,75          0,60    PUP
Z 3   ŠP.CENTER       šport, rekr., parkir.            1,40          0,10    PUP
Z 4   SV.JERNEJ       pokopališče                      0,80          0,40    PUP
--------------------------------------------------------------------------------
Ostala območja v občini
40. člen
--------------------------------------------------------------------------------
Naselje            Nova površina    Namembnost                    Režim urejanja
                              ha
--------------------------------------------------------------------------------
Gorje                        7.3    stanovanjska in gospodarska              PUP
Poče                         4.9    stanovanjska in gospodarska              PUP
Laznica                      3.8    stanovanjska in gospodarska              PUP
Pod kamnolomom               2.9    stanovanjska                             PUP
Labinje                      6.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Poljane                      3.7    stanovanjska in gospodarska              PUP
Čeplez                       4.1    stanovanjska in gospodarska              PUP
Planina                      7.6    stanovanjska in gospodarska              PUP
Zakriž                      12.7    stanovanjska in gospodarska              PUP
Pod Zakrižem                 3.4    stanovanjska in gospodarska              PUP
Gornje Ravne                 7.9    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolnje Ravne                 3.2    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolenji Novaki 1            12.7    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolenji Novaki 2             6.5    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolenji Novaki 3             3.6    stanovanjska                             PUP
Bolnica Franja              23.4    spomeniško območje                       PUP
Gorenji Novaki               2.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
ŠRC Črni vrh                10.0    turistično gospodarska                   PIN
Črni vrh 1                   6.0    počitniško stanovanjska                  PUP
Črni vrh 2                   3.0    počitniško stanovanjska                  PUP
Črni vrh 3                   2.5    počitniško stanovanjska                  PUP
Jesenica                     4.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Orehek                       2.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Podlanišče                   4.3    stanovanjska in gospodarska              PUP
Zakojca                      6.3    stanovanjska in gospodarska              PUP
RC Zakojca                          rekreacijsko smučanje                    PUP
Bukovo                      12.1    stanovanjska in gospodarska              PUP
Kojca                        2.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Žabže                        1.7    stanovanjska in gospodarska              PUP
Reka                         2.8    stanovanjska in gospodarska              PUP
Police                       4.5    stanovanjska in gospodarska              PUP
Jagršče                      2.5    stanovanjska in gospodarska              PUP
Plužnje                      4.5    stanovanjska in gospodarska              PUP
Lazec                        5.8    stanovanjska in gospodarska              PUP
Otalež                      11.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolnje Jazne                 2.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Gornje Jazne                 3.0    stanovanjska in gospodarska              PUP
Dolnje Šebrelje              2.6    stanovanjska in gospodarska              PUP
Srednje in Gornje Šebrelje  19.2    stanovanjska in gospodarska              PUP
Za Brdom                     1.8    stanovanjska in gospodarska              PUP
Obrtna cona Šebrelje         1.6    obrt                                     PIN
 
Območja črpanja mineralnih surovin:
Bukovo
Police
Orehek
Labinje
Odlagališče                  2.5    odlagališče livarskih odpadkov           PUP
--------------------------------------------------------------------------------
Druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij
41. člen
Izven navedenih območij urejanja je načrtovana tudi razpršena poselitev. Območja razpršene poselitve so razvidna iz grafičnega dela.
Območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav zunaj ureditvenih območij naselij
Območja odlagališč odpadkov
42. člen
Poleg urejenega odlagališča livarskih odpadkov (Dolenji Novaki), bodo urejena še naslednja odlagališča:
– komunalnih odpadkov,
– gradbenega materiala,
– sanirana bodo divja odlagališča odpadkov v vseh KS v občini.
Območja za rekreacijo v naravnem okolju
43. člen
Prednostna turistično rekreacijska območja bodo:
– neposredno območje in okolica hotela Cerkno (gozdarska pot), zlasti po uvedbi termalnega zdraviliškega turizma,
– območje Črnega vrha s smučarskim turizmom,
– območje Porezna,
– območje Bolnice Franje,
– območje Šebrelj,
– območje Zakojce,
– soteska Zapoške,
– območje Želina (Straže),
– turistične pohodne poti,
– poti planinske transverzale.
Nevarna in ogrožena območja ter območja obveznih sanacij
44. člen
Na celotnem območju Občine Cerkno je v postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja potrebno pridobiti geološko mnenje o kakovosti temeljnih tal in potrebnih ukrepih pri temeljenju.
Sanirana bodo naslednja plazovita pobočja:
– ob odlagališču livarskih odpadkov pri domačiji Cmilk,
– Počivalo (odcep k cesti),
– ob cesti prosti Zanjivču,
– Gorenji Novaki – Pod Robom – Tuškov grič – Podbreg,
– Kolednikar – Gorenji Novaki,
– Tavčar – Labinje,
– Vaupotič – Zakojca,
– plaz Kurjevec na lokalni cesti v Gorenjih Novakih,
– plaz Žlep v Jesenici,
– plaz na cesti Kojca – Jesenica,
– plaz na cesti v Dolnje Jazne.
V. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
Način nadaljnjega urejanja s PIA
45. člen
Z izvedbenimi akti bomo podrobneje načrtovali naslednje prostorske ureditve:
– s prostorskimi izvedbenimi načrti območja kompleksnega urejanja, na katerih so znani nosilci posegov v prostoru in vsebina (programi) teh posegov,
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji območja, na katerih se bodo izvajali posamični posegi v prostoru.
Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetega prostorskega plana
46. člen
Osnovno merilo za ugotavljanje odstopanja od tega prostorskega plana je njegova (ne)skladnost z obveznimi izhodišči.
Če se na predlog nosilca planiranja pojavi družbeno utemeljena potreba za odstopanje od obveznih izhodišč, se morajo ustrezne spremembe in dopolnitve tega plana obravnavati in sprejemati po postopku, ki ga določa zakon. V primeru ugotovitve odstopanj mora pristojni občinski organ posredovati občinskemu svetu poročilo o:
– vrsti odstopanja,
– razlogih za odstopanje,
– pričakovanih posledic odstopanja
in predlagati ustrezne ukrepe, s katerimi bodo odstopanja bodisi odpravljena, ali pa bo zaradi spremenjenih okoliščin oziroma novonastalih razmer pričet postopek za spremembo tega plana.
Druga merila:
– bistvena sprememba izhodiščnih pogojev in možnosti za uresničevanje sprejetih planskih usmeritev,
– rezultati študij oziroma raziskav na posameznih področjih, ki bistveno spreminjajo njihova dotedanja pričakovanja.
Program dodatnih raziskav, analiz in študij
47. člen
Za podrobnejšo določitev vsebine in zaporednosti posameznih nalog bodo izvedene naslednje naloge:
Z odlokom bodo zavarovana območja šestih vodnih virov iz katerih se Cerkno oskrbuje s pitno vodo:
– zajetje Vršica nad Počami,
– zajetje Košenija nad Gorjami,
– Mihov studenec pod Čeplezom,
– zajetje Malnar (dva studenca),
– zajetje Mrzla grapa nad novo Eto,
– zajetje nad staro Eto.
Dopolnjena bo manjkajoča analiza obstoječih geoloških in geohidroloških razmer. Preučeno bo stanje podtalnice zlasti v dolinskem obvodnem predelu in vzpostavljeno njeno stalno spremljanje.
Izdelani bodo načrti odvajanja zalednih vod in postopoma izvedeni prioritetno ob starem jedru naselja na levem bregu Cerknice ter na desnem bregu Zapoške od šole do stare Ete.
Določena bo deponija gradbenih odpadkov izven ureditvenega območja urbanistične zasnove.
Sprejeta bo zasnova o energetski oskrbi naselja in v njej bodo opredeljene možnosti uvedbe daljinskega ogrevanja.
Izdelane bodo programske zasnove za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, med njimi predvsem:
– lokacijski načrt za Z 1 – Sotočje,
– lokacijski načrt za rekonstruirano in podaljšano Močnikovo ulico.
Izbrana bo lokacija za varovana stanovanja (bivalna skupnost Sožitje).
Izdelana bo študija alternativnih tras poteka državne ceste na odseku Hotavlje – Želin in, v kolikor bo izbrana varianta stran od naselja, bo sproščen morebitni odvečni rezervat za izgradnjo cestnega predora pod Cegovnico.
Za racionalizacijo namenske rabe zemljišč bo Občina usmerjala dejavnosti na zanje ustrezna in načrtovana zemljišča. V ta namen bo sistematično nakupovala zazidljiva zemljišča in vzpodbujala njihovo menjavo.
Kot dopolnitev tega prostorskega plana bodo izdelane in sprejete naslednje sestavine strateških prostorskih akti ter strokovne podlage zanje:
– krajinska zasnova za območje Porezen,
– krajinska zasnova za območje Bolnice Franja,
– programske zasnove za območja, ki se urejajo s PIN,
– ocena možnosti alternativnih lokacij odlagališča komunalnih in industrijskih odpadkov.
Naloge skupnega pomena s sosednjimi občinami
48. člen
Nekatere planske naloge imajo širši pomen za več sosednjih občin. Za uresničevanje teh nalog se bo Občina Cerkno povezovala:
A) Z Občino Idrija:
– za enoten pristop k urejanju doline Idrijce in izrabo njenega turistično-rekreacijskega potenciala,
– za enotno ureditev območja vzdolž Keltike (bencinske črpalke, počivališča, gostinska in ostala turistična ponudba),
– za usklajen pristop k urejanju Šebreljske planote in Krniško – Masorskega grebena.
B) Z Občino Železniki za enoten pristop k urejanju ŠRC Črni vrh.
C) Z Občino Tolmin
– za enoten pristop k urejanju Idrijce,
– za prometno povezavo Bukovega z Baško grapo.
D) Z občino Gorenja vas za ureditev ceste Trebija – Kladje – Cerkno in usklajen pristop k izvedbi turistične ponudbe ob njej.
VI. KONČNI DOLOČBI
49. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba.«
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0003/2002
Cerkno, dne 5. junija 2003.
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r.