Na podlagi tretjega odstavka 100. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, 54/92, 56/92, 13/93, 42/93 – odl.US, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01 in 6/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev
1. člen
V uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 38/02) se v 3. točki prvega odstavka 2. člena za besedilom “zavezanec ali zavezanka je“ črtata besedi “pravna ali“.
2. člen
V 10. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“V ugotovljeni dohodek se ne štejejo regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, dodatek za rekreacijo in enkratni dohodki iz naslova zaposlitve, kot so božičnice, 13. plača ipd., in drugi priložnostni in občasni dohodki, ki so bili v skladu s prvim odstavkom tega člena ugotovljeni oziroma prejeti samo enkrat. V ugotovljeni dohodek se tudi ne šteje tisti del dohodka od prodaje nepremičnine, ki je bil vložen v nakup druge nepremičnine.“
3. člen
V tretjem odstavku 12. člena se za besedo “znaša“ vstavi besedilo “10% njegovega ugotovljenega dohodka, vendar najmanj“.
4. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
“13. člen
(meja socialne varnosti družine)
Meja socialne varnosti družine se določi kot vsota minimalnega dohodka družine in 30% ugotovljenega dohodka družine.
V primeru, ko nihče od družinskih članov ni v institucionalnem varstvu, meja socialne varnosti iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od 1,5 minimalnega dohodka družine, meja socialne varnosti družine, v kateri so nekateri družinski člani v institucionalnem varstvu, pa ne more biti nižja od seštevka njihovih minimalnih dohodkov in 1,5 minimalnih dohodkov družinskih članov, ki niso v institucionalnem varstvu.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se meja socialne varnosti družine, v kateri so vsi družinski člani v institucionalnem varstvu, določi kot vsota minimalnih dohodkov vseh družinskih članov.
Minimalni dohodek družine upravičenca oziroma zavezanca se določi kot seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov tako, da se za posameznega družinskega člana upošteva:
– za prvo odraslo osebo v družini 1,0 osnovnega zneska minimalnega dohodka,
– za vsakega naslednjega družinskega člana 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka,
– za družinskega člana, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu, 10% njegovega ugotovljenega dohodka, vendar najmanj 0,2 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Šteje se, da je prva odrasla oseba v družini upravičenec oziroma zavezanec, razen ko je upravičenec oziroma zavezanec v celodnevnem institucionalnem varstvu.“.
5. člen
V petem odstavku 14. člena se za besedilom “s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,“ doda besedilo “ima lastni dohodek,“.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
“Plačilna sposobnost zavezanca, ki je dolžan prispevati k plačilu storitve za več upravičencev, se za plačilo zneska, za katerega je bil oproščen posamezen upravičenec, določi kot sorazmeren del plačilne sposobnosti, ugotovljene na način iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena, glede na število upravičencev, ki so oproščeni plačila storitve.“.
6. člen
V 15. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Če je do socialno varstvenih storitev upravičenih več družinskih članov hkrati, je posamezni upravičenec dolžan prispevati k plačilu storitve, do katere je upravičen, sorazmerni del plačilne sposobnosti družine glede na število družinskih članov, ki so upravičeni do storitve.“
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Sedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se besedilo “iz prvega oziroma drugega“ nadomesti z besedilom “iz prvega, drugega oziroma tretjega“.
7. člen
Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:
“23.a člen
(institucionalno varstvo po tretjem odstavku 16. člena zakona)
Upravičenec do storitve, ki je invalid po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in je vključen v institucionalno varstvo po tretjem odstavku 16. člena zakona, je oproščen plačila storitve v obsegu, ki presega višino njegovega ugotovljenega dohodka.“.
8. člen
V prvem odstavku 27. člena se besedilo “20. in 22. člena“ nadomesti z besedilom “20., 22. in 23.a člena“.
V drugem odstavku se za besedilom “po prejšnjem odstavku,“ črta besedilo “in njihovi zavezanci,“.
9. člen
Za naslovom poglavja “VI. DODATNE OLAJŠAVE PRI PLAČILIH STORITEV“ se doda nov 28.a člen, ki se glasi:
“28.a člen
(začasna oprostitev)
Center za socialno delo lahko za določeno obdobje določi oprostitev zavezanca v višjem znesku ali v celoti, če ta zaradi življenja v tujini ni dosegljiv ali če zaradi tega ali iz drugih razlogov do začetka izvajanja storitve, do katere je upravičen upravičenec, ni mogoče ugotoviti njegovih dohodkov oziroma postopek ugotavljanja njegovih dohodkov traja dalj časa. Po ugotovljenih dohodkih zavezanca center za socialno delo določi oprostitev zavezanca z dnem nastanka obveznosti plačila prispevka. Zavezanci in plačnik storitve, ki so v tem času k plačilu storitve prispevali več, kot je bilo določeno po ugotovljenih dohodkih zavezanca v tujini, imajo pravico do povrnitve preveč plačanih prispevkov.“.
10. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
“33. člen
(letno preverjanje)
Center za socialno delo vsako leto v začetku leta po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po merilih te uredbe, in za obdobje od 1. marca dalje na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi.
Pri odločanju o višini oprostitve v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva višina usklajenega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki se po zakonu usklajuje enkrat letno, in jo minister, pristojen za socialno varstvo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in dohodki in prejemki, prejeti v mesecih oktober, november in december preteklega leta.
Odločbe iz prvega odstavka tega člena ni potrebno izdati, če je bilo o oprostitvi v skladu s to uredbo odločeno za obdobje od 1. februarja tekočega leta dalje, pri čemer je že bila upoštevana višina usklajenega zneska minimalnega dohodka, ki se usklajuje enkrat letno, in jo je po zakonu v Uradnem listu Republike Slovenije v tekočem letu objavil minister, pristojen za socialno varstvo.“.
11. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
“34. člen
(dosedanji upravičenci)
Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev po začetku uporabe te uredbe po uradni dolžnosti ugotoviti ali dosedanji upravičenci in zavezanci izpolnjujejo pogoje za oprostitev po merilih te uredbe in o tem za obdobje od 1. aprila dalje izdati ustrezne odločbe, pri čemer se upošteva višina usklajenega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki se po zakonu usklajuje enkrat letno, in jo minister, pristojen za socialno varstvo, v začetku leta 2003 objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in dohodki in prejemki, prejeti v mesecih oktober, november in december 2002.
Prvo letno preverjanje po prejšnjem členu centri za socialno delo opravijo le, če je bilo o oprostitvi odločeno v začetku leta 2003, pri čemer še ni bila upoštevana višina usklajenega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki se po zakonu usklajuje enkrat letno, in jo minister, pristojen za socialno varstvo, v začetku leta 2003 objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.“.
12. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003.
Št. 553-06/2002-2
Ljubljana, dne 3. decembra 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
