Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2002 z dne 24. 9. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2002 z dne 24. 9. 2002

Kazalo

4062. Odlok o zazidalnem načrtu območja D 02/3 - Šolski center Zlato polje, stran 9043.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93) in 18. ter 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96), je Svet mestne občine Kranj na 34. seji dne 26. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu območja D 02/3 – Šolski center Zlato polje
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za Šolski center Zlato polje, območje urejanja D 02/3. Zazidalni načrt je na podlagi strokovnih podlag izdelal DOMPLAN d.d. Kranj, v juniju 2002 pod številko projekta UD/353-82/02.
2. člen
Sestavni deli zazidalnega načrta so:
I. Tekstualni del:
Obrazložitev zazidalnega načrta
II. Grafični del:
Izsek iz dolgoročnega plana (Urb. zasnova)                M 1:5000
Kopija katastrskega načrta                                M 1:1000
Kopija katastrskega načrta                                M 1:2880
Načrt obodne parcelacije in gradbenih 
parcel funkcionalnih enot na katastrskemu
načrtu                                     M 1:1000 oziroma 1:2880
Pregledna situacija                                       M 1:2880
Zazidalna situacija s predlagano pozidavo                 M 1:1000
Prometna ureditev s komunalnimi  napravami                M 1:1000
Regulacijski elementi z dovoljenimi višinami              M 1:1000
Prerezi                                                   M 1:1000
III. Soglasja pristojnih organov in organizacij
II. OBSEG ZEMLJIŠČ IN OPIS MEJE OBMOČJA
3. člen
Območje se nahaja v katastrski občini Kranj.
Meja se prične na jugozahodnem delu območja v točki št. 1 (na parceli št. 878/2), sledi Koroški cesti v smeri proti severu preko parcel št. 878/2, 878/1, 1025, 830/1, 823/1 in 822/2 do lomne točke št. 2 (na parceli št. 822/1).
Severna meja ZN poteka po meji cestnega sveta predvidene obvoznice, preko lomnih točk št. 3 (na parceli 823/1), št. 4 (na parceli št. 832/2) št. 5 (na parceli št. 1026/3), točke št. 6 (na parceli št. 896) do lomne točke št. 7 (na parceli št. 869).
Smer meje ZN se nato obrne proti jugu in poteka preko lomnih točk št. 8 (na parceli št. 898), št. 9 (na parceli št. 895), št. 10 (na parceli št. 893/1), sledi parceli 901/2 (po severni strani), 901/6 (po severni in zahodni strani) do lomne točke št. 11 (na parceli št. 901/8).
Območje se zaključi s potekom meje po južnem robu parcel št. 875/6, 890/1, 876/9, 890/2 v ravni liniji do parcele 888/3 in naprej ponovno po južni meji parcel št. 879/14, 879/1, do lomne točke št.12 (na parceli št. 878/2) in izhodiščne točke št. 1.
Sestavni del opisa meje območja urejanja je načrt obodne parcelacije na katastrskem načrtu (M 1:2880 oziroma 1:1000) s koordinatami lomnih točk v GK sistemu.
Površina območja znaša 17 ha 74 a 58 m2.
Celotno območje vključuje zemljišča (del ali celoto) s parcelnimi št. 822/1, 2, 823/1, 2, 3, 4, 828, 830/1, 2, 3, 832/1, 2, 3, 4, 872, 873/1, 2, 3, 874/1, 2, 3, 4, 5, 875/1, 2, 3, 4, 6, 7, 876/1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 877, 878/1, 2, 879/1, 14, 888/1, 9, 10, 889, 890/1, 2, 893/1, 894, 895, 896, 898, 901/8, 1024/2, 1025, 1026/1, 2, 3, 1029, 1030/1, 1033/1, 3 vse k.o. Kranj.
III. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
4. člen
Območje je razdeljeno na 17 funkcionalnih enot:
– tri so zapolnjene z obstoječim programom (enote 2, 3 in 6),
– v treh je mogoča širitev obstoječe namembnosti (enote 1, 4 in 5),
– devet je predvidenih za novo pozidavo (enote 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 in 15) in
– dve za parkiranje (enoti 16 in 17).
Funkcionalne enote 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 17 so nezazidana stavbna zemljišča sestavljena iz ene ali več gradbenih parcel.
Ostale proste površine so namenjene prometni infrastrukturi in zelenim površinam.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen
Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na karti regulacijski elementi z dovoljenimi višinami in na zazidalni situaciji iz 2. člena odloka.
Regulacijski elementi so:
FE 1   funkcionalna enota,
RL     regulacijska linija,
       razmejuje območje cestnega sveta od ostalega območja,
GM     gradbena meja,
       je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati,
       lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v 
       notranjost,
GL     gradbena linija,
       je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni 
       objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; dovoljeni
       so le manjši zamiki fasade od gradbene linije,
h      je višina objekta od kote terena do najvišje točke objekta,
P      skupna zunanja parkirišča,
z      zelene površine so skupne zelene površine namenjene parkovni
       in rekreacijski rabi.
Funkcionalna enota je površina z enotnimi merili in pogoji, ki se lahko pozida v fazah in je razdeljena na enega ali več lastnikov.
Zelena površina je parkovno urejena travnata površina s tlakovanimi ali peščenimi potmi, z zasaditvami vegetacije in urbano opremo.
6. člen
Namembnost
Območje zazidalnega načrta je namenjeno:
– izobraževalni dejavnosti,
– bivalnim kapacitetam vezanim na šolsko in študijsko dejavnost,
– športu in rekreaciji,
– prometni in energetski infrastrukturi,
– ureditvi parkovnih in zelenih površin.
Izobraževanje
Funkcionalne enote 1, 3, 8, 9, 10 in 11 so namenjene izobraževalni dejavnosti (strokovni, srednji, višji, visoki, univerzitetni in podiplomski programi).
Dovoljene so vse dejavnosti povezane z izobraževanjem:
– učilnice, predavalnice, laboratoriji, nastanitev, knjižnice, restavracije.
Bivalne kapacitete
Funkcionalne enote 3, 4 in 10 so namenjene bivanju dijakov, študentov, profesorjev.
Dovoljene so vse dejavnosti povezane z bivanjem in oskrbo:
– kuhinje, jedilnice, skupni družabni in študijski prostori,
– servisne dejavnosti le za potrebe uporabnikov nastavitvenih kapacitet.
Šport in rekreacija
Funkcionalne enote 2, 7, 12, 13, 14 in 15 so namenjene športu in rekreaciji.
Enoto 2 zapolnjuje športna dvorana, enota 7 je namenjena novi veliki telovadnici, ostale enote pa so namenjene predvsem zunanjim športnim aktivnostim:
– igrišča za igre z žogo,
– igre na pesku, tlakovanih površinah, umetni podlagi, mivki,
– atletska steza, trim steza,
– ostali športi na prostem,
– pomožni prostori (tribune, garderobe, shrambe orodja),
– skupne tlakovane in zelene površine.
Prometna in energetska infrastruktura
Funkcionalna enota 5 je namenjena elektro kompleksu (stikališče, uprava).
Funkcionalna enota 6 je namenjena kotlarni.
Funkcionalni enoti 16 in 17 sta namenjeni zunanjim javnim parkiriščem.
Parkovne in zelene površine
Preostale površine med funkcionalnimi enotami predstavljajo “vezno tkivo“ – zelene površine.
7. člen
Možni posegi
Na zazidanih funkcionalnih enotah (2, 3 in 6) so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije, rekonstrukcije,
– odstranitve naprav in objektov,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
Na delno zazidanih funkcionalnih enotah (1, 4 in 5) so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije, rekonstrukcije,
– dozidave za enako namembnost,
– odstranitve naprav in objektov,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
Na nezazidanih funkcionalnih enotah (7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 14 in 15) so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov,
– zunanje ureditve,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
Na nezazidanih funkcionalnih enotah (16 in 17) so dovoljeni naslednji posegi
– zasaditve in osenčenje teh površin,
– nakritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi nadstrešnicami,
– ureditev prometne in komunalne infrastrukture.
8. člen
Oblikovanje objektov
Objekti v funkcionalnih enotah, ki mejijo na cesti A1, A2 in povezave B1, 2, 3 imajo lahko:
– poudarjeno ulično fasado,
– javno pritličje in
– prehode skozi objekte na javne ploščadi.
Vogalno zasnovan objekt v funkcionalni enoti 11 mora biti oblikovan kot dominanta v prostoru.
Posamezni objekti znotraj funkcionalne enote kot tudi sosednjih funkcionalnih enot so lahko povezani z nivojskimi povezavami. Svetla višina mora omogočiti dostop intervencijskih vozil pod njimi (min. 4,50m). Te povezave so lahko odprte ali zaprte.
Fasade objektov ne smejo odsevati refleksne svetlobe, bleščeči materiali niso dovoljeni. Strehe so lahko ravne ali položne do 15° naklona, eno - ali večkapne, skrite za fasadni venec. Fasade v višini strešnih zaključkov-ravnih streh so lahko izmaknjene iz vertikalne linije osnovne fasade. Ravna streha se lahko oblikuje kot terasa. Priporoča se uporaba ekoloških materialov in energetsko varčnih zasnov.
Ograjuje se lahko območja funkcionalnih enot 12, 13 14 in 15. Ograje so enotno oblikovane in ozelenjene, visoke max. 2 m.
Podkletitev objektov je namenjena parkiranju in pomožnim prostorom. Maksimalni gabarit podkletitve ne sme presegati meje funkcionalne enote oziroma gradbene meje (GM) v posamezni funkcionalni enoti, razen za podzemne povezave med njimi, ki lahko segajo tudi čez mejo.
9. člen
Zunanja ureditev
Vsi dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Javno dostopne ploščadi so opremljene z urbano opremo (klopi, pergole, plastike), vodnimi motivi in morajo biti oblikovane v skladu z zasnovo objekta.
Za talne ureditve utrjenih površin (tudi kolesarske steze in pešpoti) se lahko uporabljajo naslednji materiali: granitne kocke, betonske plošče, betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka.
Za poti na zelenih površinah se lahko uporabljajo naslednji materiali: betonski tlakovci, pesek, kamen, les, opeka.
Cesti A1, A2 in aleje B1, 2, 3, so tlakovane in zasajene z drevoredi, na ostalih zunanjih površinah objektov se uredijo zelene površine in zasadi visoka in nizka vegetacija.
Višinske terenske razlike naj se premeščajo s travnatimi površinami z naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp iz naravnih materialov je dovoljena le do višine 0,50m.
Severni rob zazidave v funkcionalnih enotah 7, 8, 9 in 12 se zaključi z “zeleno kuliso“.
Dodatne določbe
10. člen
Funkcionalne enote 1, 4 in 5
– dozidave ne smejo presegati obstoječih višinskih gabaritov,
– oblikovanje prizidkov se mora podrejati obstoječi arhitekturi.
Funkcionalna enota 7
Kota terena: 303.50 m.n.v.
Max. višina objekta: 9m (ena nadzemna etaža)
– dostop v objekt tudi z vzhodne strani – z javne ploščadi,
– poudarjeno oblikovanje vhodnega portala na vzhodni oziroma zahodni fasadi.
Funkcionalni enoti 8 in 9
Kota terena: 302.50 – 303.50 m.n.v.
Max. višina objekta: 9m (do dve nadzemni etaži)
– oblikovno naj zahodni objekt skupaj z veliko telovadnico vzpostavlja enoten ambient okoli osrednjega trga,
– posamezne enote so lahko povezane z nadzemnimi povezovalnimi hodniki – mostovži.
Funkcionalna enota 10:
Kota terena: 303.00 – 303.50 m.n.v.
Max. višina objekta: 12m (do tri nadzemne etaže)
Funkcionalna enota 11:
Kota terena: 404.00 – 404.50 m.n.v.
Max. višina objekta: 9m (stranska kraka) (do dve nadzemni etaži)
Max. višina objekta: 25m (stoplič) (do šest nadzemnih etaž)
– vogalni stolpič je oblikovan kot dominanta v prostoru,
– ortogonalni smeri kareja sledita dva nižja kraka,
– pred stolpičem je večja vstopna ploščad, preko nje je omogočen diagonalni prehod v univerzitetni park.
Funkcionalne enote 12, 13, 14 in 15:
Kota terena: 304.00 – 305.00 m.n.v.
– športne naprave – igrišča se gradijo v nivoju terena,
– pomožni objekti so lahko samo pritlični,
– zapolnjevanje posamezne funkcionalne enote in njihovo medsebojno združevanje je dovoljeno.
Funkcionalni enoti 16 in 17:
Kota terena: 304.00 – 305.00 m.n.v. oz 303.50 m.n.v.
– parkirišča se gradijo v nivoju terena,
– enotno oblikovane nadstrešnice imajo strešine v minimalnem naklonu.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
11. člen
Višinska ureditev območja
Cestna mreža, kolesarske steze in primarne peš povezave se višinsko prilagodijo dostopom na Kidričevi, Koroški cesti in predvideno severno obvoznico.
Sistem cest
Območje se napaja na treh vhodnih lokacijah.
Te so:
– vstop s Kidričeve ceste,
– vstop s severne obvoznice,
– vstop s Koroške ceste.
Po dograditvi severne obvoznice se motorni promet proti Kidričevi cesti prekine s slepim oziroma omejenim dovozom.
Vstop s Koroške ceste se zaključi v funkcionalni enoti 16.
Normalni prečni profili
Elementi prečnega profila ceste A1 (glavna napajalna):
– hodnik za pešce                                  4,80 (2×2,40)
– kolesarska steza                                 2,00 (2×1,00)
– zelenica z drevoredom                            4,00 (2×2,00)
– vozišče                                          6,00 (2×3,00)
– berma                                            1,00 (2×0,50)
Skupaj: 1                                          7,80m
Elementi prečnega profila ceste A2 (sekundarna cesta):
– hodnik za pešce                                  4,80 (2×2,40)
– zelenica z drevoredom                            4,00 (2×2,00)
– vozišče                                          6,00 (2×3,00)
– berma                                            1,00 (2×0,50)
Skupaj:                                            15,80m
Sistem dostopov
Vsi dostopi do funkcionalnih enot so urejeni s cest A1 in A2. Uvozno–izvozni radiji so prilagojeni za dostavo lahkih tovornjakov in urgentnih vozil. Cesta A2 je zaključena z obračališčem.
Vsi glavni dostopi do objektov, primarne peš poti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Peš površine in kolesarske steze
Celotno območje je oskrbovano preko treh primarnih smeri.
Te so:
– ortogonala ena                    B1,
– ortogonala dva                    B2,
– diagonala                         B3.
Kolesarske poti potekajo skupaj s hodniki za pešce.
Do vseh predvidenih programov je zagotovljena peš dostopnost.
Predvideni so znižani robniki za kolesarje in funkcionalno ovirane ljudi, skladno s pravilnikom o projektiranju objektov brez grajenih ovir.
Normalni prečni profili
Elementi prečnega profila alej B1,2,3:
– vozišče                           3,50
– bankina                           1,00 (2×0,50)
Skupaj:                             4,50m
Pravokotno na glavne smeri se priključujejo hierarhično manj pomembne smeri (C1, 2, 3), ki na sečiščih lahko oblikujejo razširitve, oblikovane kot večji ali manjši trgi.
Parkiranje
Pogoj za novogradnje je zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest znotraj funkcionalne enote:
za šole srednje              25 dijakov         1PM+1PM/60m2 NEP
za šole univerze             2-4 študenta       1PM
za nastavitvene objekte      2 postelji         1PM
za športno rekreacijske  
površine                     250m2              1PM
velika telovadnica           5-10sedežev        1PM
Parkirišča je potrebno zagotoviti v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča, v lastni podzemni garaži ali na funkcionalnih enotah 16 in 17.
V vseh funkcionalnih enotah namenjenih gradnji so lahko podzemne garaže. Podzemno garažo je možno urediti pod celo funkcionalno enoto. Uvozi v garaže se uredijo znotraj funkcionalne enote. Parkiranje v enotah 16 in 17 je le v nivoju terena.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
12. člen
Komunalno urejanje
Objekti morajo biti priključeni na vse komunalne vode v območju.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati pod javnimi površinami, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje posameznih objektov.
Gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov in objektov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Vodovod
Oskrba z vodo je predvidena z navezavo na obstoječi vodovod iz vodovodnega stolpa.
Vodovodno omrežje znotraj območja urejanja se izvede v zanki, ki poteka v zelenicah, vsaj 2m od predvidenih objektov.
Priključitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno priključitvijo na kanalizacijo.
Omrežje je potrebno dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite.
Hidrantno omrežje
Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti. Oskrba preko vodovodnega omrežja. Za objekte višje od 17m je gašenje mogoče le s pomočjo gasilskih črpalk.
Premer cevovoda vsaj 100mm, dolžina slepih krakov do 180m.
Kanalizacija
V območju urejanja bo kanalizacija izvedena v ločenem sistemu.
Komunalne odpadne vode iz vseh objektov se vodijo v javno kanalizacijo.
Meteorne vode s streh se vodi v ponikovalnice, s tlakovanih, parkirnih in cestnih površin pa preko lovilcev olj in peskolovov v meteorni kanal, kateremu se mora za te potrebe povečati premer do reke Save.
Elektrika
Napajanje z električno energijo se izvede iz predvidene transformatorske postaje tipske izvedbe, ki se bo vključila v 20kV omrežje napajanega iz RTP Zlato polje. Transformatorska postaja se po možnosti gradi v sklopu objektov v funkcionalnih enotah.
Trase električnega omrežja potekajo v javnih površinah obcestnega telesa. Visoko in nizkonapetostno elektro omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji.
Priključna merilna mesta morajo biti dostopna z lokalnih poti.
Plin
Za toplotno oskrbo objektov je predvidena uporaba obstoječe kotlovnice v funkcionalni enoti 6 ali priključitev na kotlovnico Zdravstveni dom.
Varstveni pas obstoječega plinovodnega omrežja do kotlovnice je 2×3m.
Telefon
Telefonsko omrežje se priključi na obstoječo telefonsko centralo.
Telefonsko omrežje znotraj območja urejanja poteka v javnem obcestnem prostoru in se izvede v telefonski kabelski kanalizaciji.
Kapacitete kabelske kanalizacije morajo zagotavljati tudi priključitev na kabelsko televizijo.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi na vseh javnih prometnih površinah. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju urejanja.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
13. člen
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
Varstvo pred hrupom
Skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju se območje uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom.
Varstvo voda
Pri posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini.
Zagotoviti je treba ustrezen način zbiranja posebne vrste odpadkov (kolikor obstajajo) in zagotoviti potrebne površine za ločeno zbiranje odpadkov.
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob cestah A1 in A2.
Na zelenih površinah se postavijo koši za smeti kot del urbane opreme parka.
VIII. POGOJI ZA ZAŠČITO PRED POŽAROM
14. člen
Splošne določbe
V postopku priprave strokovnega gradiva za pridobitev lokacijskega dovoljenja mora biti izdelana strokovna požarnovarstvena ocena.
Intervencijske poti in površine
Okoli načrtovanih objektov je treba zagotoviti krožno intervencijsko pot.
Vse vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9t osnega pritiska, oddaljene so lahko 3-9m od objekta, širine 5m in s 4,5m višino pasaže, če je pot izvedena pod objektom. Del zelenih površin ob intervencijskih poteh se lahko nameni zagotovitvi ustreznih radijev urgentnih poti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin. Za zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti se posadijo nizke grmovnice. Drevje je lahko zasajeno na oddaljenosti 2m od intervencijske poti.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom zunanjih hidrantov, na razdalji do 80m.
IX. TOLERANCE
15. člen
Tolerance so dovoljene ob upoštevanju regulacijskih elementov (prikazanih na karti regulacijski elementi z dovoljenimi višinami).
Za višinsko regulacijo terena velja toleranca 0,5m.
X. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
16. člen
Zazidalni načrt se lahko izvaja fazno po funkcionalnih enotah in znotraj funkcionalne enote. Zaključeno fazo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
Pred pričetkom gradenj objektov visoke gradnje je potrebno realizirati komunalno in prometno infrastrukturo.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
17. člen
Za vse posege je potrebno izdelati strokovno gradivo in izris iz zazidalnega načrta za izdajo lokacijskega, gradbenega ali enotnega dovoljenja za gradnjo.
Strokovno gradivo mora vsebovati:
– podrobna določila glede namembnosti in gabaritov objektov,
– idejne zasnove objektov, zunanje ureditve,
– priključitev objektov na javno komunalno omrežje po pogojih upravljavcev komunalnih vodov in prometne infrastrukture.
XII. KONČNE DOLOČBE
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o zazidalnem načrtu Šolski center Zlato polje-Kranj (UVG, št. 15/75).
19. člen
Zazidalni načrt je na vpogled pri Mestni občini Kranj, oddelek za okolje.
20. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor.
21. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0005/01-142/02-48/02
Kranj, dne 18. septembra 2002.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.

AAA Zlata odličnost