Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2002 z dne 25. 7. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2002 z dne 25. 7. 2002

Kazalo

3110. Odlok o lokacijskem načrtu za Južno razbremenilno cesto (R 315, odsek 1089) na Bledu, stran 7376.

Na podlagi drugega odstavka 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), ter na podlagi 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 33/99, 19/00 in 116/00) je Občinski svet občine Bled na 30. redni seji dne 3. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za Južno razbremenilno cesto (R 315, odsek 1089) na Bledu
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih dokumentov, in sicer:
– dolgoročnega plana Občine Radovljica za območje Občine Bled za obdobje 1986-2000 (UVG, št. 2/86 – osnovna objava, 23/88, 9/89, 4/90, Uradni list RS, št. 15/96, 27/98) in
– srednjeročnega plana Občine Radovljica za območje Občine Bled za obdobje 1986–1990 (UV, št. 8/86 – osnovna objava, 15/87, 15/88, 9/89, 2/90, 4/90, Uradni list RS, št. 26/91, 1/93,4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 15/96, 27/98);
- sestavin prostorskega plana Občine Bled (PPOB) s spremembami in dopolnitvami Uradni list RS, št. 15/96, 50/96, 22/97, 3/98, 90/98, 110/99);
- odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 4/02, 10/02) sprejme lokacijski načrt za južno razbremenilno cesto (R315 odsek 1089) na Bledu, katerega je pod št. 1/2 001 v februarju 2001 izdelal Razvojni center Radovljica d.o.o., Kranjska c. 13. Radovljica.
Lokacijski načrt je izdelan na osnovi naslednjih strokovnih podlag: Idejni projekt – dopolnitev, Južne razbremenilne ceste na Bledu, katerega je pod št. P – 12- 667 v juliju 1998 izdelal PNZ Projekt nizke zgradbe d.o.o. Vojkova 65. Ljubljana, Študije upravičenosti za izgradnjo južne razbremenilne ceste Bleda, katero je v oktobru 2 000 izdelal TrafCons d.o.o. Ljubljana.
Lokacijski načrt določa pogoje, ki se nanašajo na lego, potek, zmogljivost ceste ter velikost in oblikovanje objektov in naprav, krajinsko oblikovanje ter pogoje za prometno in komunalno urejanje območja ceste.
2. člen
Lokacijski načrt vsebuje:
Odlok o lokacijskem načrtu z naslednjo vsebino:
– opredelitev območja in seznam parcel, ki se nahajajo znotraj območja,
– funkcija območja s prometno tehničnimi pogoji urejanja,
– pogoji glede komunalnega urejanja,
– pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja in posegov v prostor na obravnavanem območju,
– okoljevarstveni pogoji,
– etapnost izvajanja,
– določitev toleranc pri legi, velikosti in funkciji cestnega objekta in naprav, ki so dopustne v projektni dokumentaciji, z uporabo katerih pa se ne sme spreminjati vpliv načrtovane ceste na sosednje objekte in parcele ter na načrtovani videz območja,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev.
Tekstualni del
– Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
– Prometna preveritev
– Prognoza hrupa in predlog protihrupne zaščite
Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij določenih s Programom priprave
Grafične priloge:
– Pregledna situacija
– Prikazi iz prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov v M 1: 5000
– Pregledna situacija v M 1: 5000
– Pregledna situacija komunalnih naprav v M 1: 5000
– Pregledna situacija prometne ureditve v M 1: 5000
– Katastrska situacija v M 1. 2880, M 1: 1000
– Obstoječa situacija v M 1: 1000
– Ureditvena situacija v M 1: 1000
– Zbirna karta komunalnih objektov in naprav v M 1: 1000
– Karakteristični prečni profili v M 1: 200
– Pregledni vzdolžni profil v M 1: 1000/100.
II. OPREDELITEV OBMOČJA LN
3. člen
Območje urejanja lokacijskega načrta obsega novo traso regionalne ceste R 315 na Bledu – južna razbremenilna cesta, na odseku od križišča z Ljubljansko cesto na območju “Betinskega klanca“ do priključka na obstoječo cesto s priključevanjem na Cesto Svobode pod “Pristavo“.
Območje obsega zemljišča naslednjih parcelnih številk:
k.o. Želeče
295/45, 296/10, 296/99, 297/1, 297/2, 297/3, 297/5, 297/6, 297/9, 297/11, 297/12, 297/18, 297/19, 297/21, 297/22, 297/24, 297/25, 297/26, 297/27, 297/29, 297/31, 297/32, 297/34, 297/35, 297/36, 297/37, 297/38, 297/41, 297/42, 297/43, 297/44, 297/45, 297/46, 297/47, 297/48, 297/49, 297/50, 298/3, 298/4, 298/5, 298/9, 298/12, 298/13, 298/14, 298/16, 301/2, 302/1, 302/2, 302/4, 302/3, 306/4, 379/1, 380, 381, 382, 383, 384/1, 384/2, 385, 386, 387/1, 388/1, 388/2, 389/2, 389/3, 390, 391, 393/2, 394, 511/1, 511/2, 512/1, 512/3, 512/4, 513/1, 513/2, 513/4, 514, 515, 516/1, 516/2, 517, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 520, 521, 522, 523, 534, 535, 536, 537/1, 537/2, 538/1, 538/4, 539, 550, 551, 552, 553/1, 553/2, 554, 555, 556, 557, 558, 559, 560, 561, 562, 563, 564, 565, 566, 567, 570/1, 570/2, 571, 572/1, 572/2, 578, 579, 580, 581/1, 581/2, 582, 583, 584/2, 584/3, 596/1, 596/2, 597/1, 597/2, 607/1, 607/2, 607/3, 608, 609, 610, 660/1, 660/3, 661, 664/1, 664/2, 665, 666, 663, 667/1, 667/2, 668/1, 668/2, 668/3, 668/4, 669, 670/1, 671, 672, 674/2, 680/1, 680/2, 681/1, 683/1, 684, 686, 687, 688/1, 688/2, 689, 690, 691, 693, 694, 696, 697, 700, 825/1, 825/4, 825/5, 825/6, 826/1, 827, 828, 829, 830/7, 921, 923, 924, 925, 926/1, 926/6, 926/7, 926/8, 975/1, 977/1, 977/2, 977/3, 981/7, 982/1, 982/2, 982/3, 982/4, 982/5, 982/6, 982/7, 983, 984/1, 984/2, 984/3, 985, 988, 989, 990, 991, 992, 1003, 1004/1, 1004/2, 1005/1, 1005/2, 1006/2, 1008/3, 1008/4, 1008/5, 1086, 1087/1, 1087/2, 1088/2, 1088/3, 1088/9, 1089/1, 1089/2, 1090/1, 1093, 1094/2, 1095, 1096/2, 1098/1, 1099, 1100, 1101/1, 1101/3, 1101/6, 1101/7, 1101/8, 1102, 1103/1, 1103/2, 1103/5, 1104/1, 1104/2, 1108/2, 1109, 1110, 1111/1, 1112, 1113, 1131/6, 1131/17, 1131/18, 1131/20, 1132/62, 1154/3, 1155/3, 1155/7, 1155/10, 1155/12, 1162/1, 1168/2, 1171/1, 1171/2, 1171/3, 1174/1, 1174/2, 1174/3, 1175/1, 1176, 1178, 1190/1, 1190/8, 1190/9, 1192/1, 1193/8, 1194/1, 1194/2, 1202/1, 1202/2, 1202/17, 1203/1, 1205/1, 1208/4
k.o. Selo pri Bledu
234/2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S PROMETNO TEHNIČNIMI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
4. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega območje izključne rabe ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami, katere predstavljajo pločniki, kolesarska steza zidovi in propust in komunalne naprave ter protihrupna zaščita
Potek trase.
Dolžina trase južne razbremenilne ceste je 3.300 m.
Razbremenilno cesto se iz območja krožnega križišča na Betinskem klancu usmeri v pokriti vkop v krajši premi, ki ji sledi leva krožna krivina polmera 800 m, nato poteka v premem poteku do izstopa iz pokritega vkopa, na območju katerega leži v desni krivini polmera 350 m.
Dolžina pokritega vkopa je 474 m, s potekom v vkopu se izognemo večjemu posegu v polje med Koritensko in Ribensko cesto.
V tej krivini se trasa ceste usmeri vzdolž spodnjega roba terase, ki jo je izoblikovalo nekdanje odtekanje voda z območja jezerske sklede. Po krajšem poteku v premi se trasa ceste z desno krivino polmera 300 m in prehodnic dolžine po 60 m oddalji od roba terase in prečka polje južno od Dindola.
Pred vstopom v ozko dolino, ki jo tvorita pobočji Straže in Dobre gore se trasa z desno krivino polmera 400 m in prehodnic dolžine po 60 m približa vzhodnemu portalu predora Megre, v katerega vstopi z nasprotno smerno levo krivino polmera 5600 m in prehodnic dolžine po 70 m. Iz predora trasa izstopi v desni krivini polmera 250 m in prehodnic dolžine po 80 m in se preko Mlinskega polja usmeri pod severna pobočja Kozarce oziroma južni rob polj ob naselju Mlino. Po prečkanju Mlinske ceste, ki je urejeno s štirikrakim križiščem, se južna razbremenilna cesta z levo krivino polmera 500 m in prehodni dolžine po 70 m usmeri vzdolž severnega pobočja Kozarce, poteka na krajšem odseku v premi, nato pa se z desno krivino polmera 300 m in prehodnic dolžine po 60 m usmeri v premi proti globeli Jezernice, ki jo prečka z viaduktom dolžine 95 m. Na območju prehoda potoka Jezernice leži trasa deloma v premi, deloma v prehodnici naslednje leve krivine polmera 250 m. Preko polja med globeljo Jezernice in Savsko cesto poteka trasa po izhodu iz omenjene leve krivine v nasprotno smerni krivini polmera 240 m s prehodnicama dolžine po 60 m, prečka križišče s Savsko cesto in se nato z zaključno levo krivino polmera 200 m in prehodnic dolžine po 80 m naveže na traso obstoječe regionalne ceste v smeri proti Bohinjski Beli. Na tem odseku se trasa odmakne od obstoječe regionalne ceste pri Pristavi, kar omogoči ureditev ustreznega križišča z današnjo regionalno cesto (Cesto svobode).
Preurejeni del obstoječe ceste na Betinskem klancu na obeh priključnih krakih Ljubljanske ceste poteka v krožno križišče v premi, ki izravnava današnji potek Ljubljanske ceste v desni krivini (gledano v smeri od Lesc proti Bledu).
Z novim nivojskim priključkom Ribenske ceste in priključkom na novo križišče z južno razbremenilno cesto okoli 170 m južno od izstopnega portala pokritega vkopa je potrebno zgraditi nov cestni odsek dolžine okoli 135 m. Hkrati je potrebno rekonstruirati del Ribenske ceste na dolžini okoli 200 m zaradi razširitve cestišča za leve zavijalce v smeri iz Ribnega proti križišču na novi južni razbremenilni cesti.
Deviirana Ribenska cesta se v pravokotnem T priključku na načrtovano razbremenilno cesto, križišču usmeri proti nižjeležeči južni razbremenilni cesti v desni krivini polmera 150 m, dolžina trase je okoli 140 m. Ureditev ustreznega križišča s pasom za leve zavijalce (smer iz Ribnega proti novemu križišču na južni razbremenilni cesti) na Ribenski cesti narekuje tudi rekonstrukcijo same Ribenske ceste na dolžini 200 m.
Računska hitrost je 70 km/h.
5. člen
Križišča in priključki
Južna razbremenilna cesta je namenjena poleg prevajanju tranzitnega prometa v smeri proti Bohinju predvsem povezavi območij na južni strani jezera, ki bodo s številnimi priključki imeli zagotovljeno ustrezno nadomestilo za ukinitev sedanje krajše cestne povezave neposredno ob jezerski obali.
Tako so poleg odcepnih križišč z Ljubljansko cesto na Betinskem klancu in priključnega s Cesto svobode pri Pristavi na trasi južčne razbremenilne ceste predvidena še naslednja križišča:
– trikrako križišče z deviiranim priključkom Ribenske ceste,
– štirikrako križišče s Selsko cesto,
– štirikrako križišče z Mlinsko cesto,
– štirikrako križišče s Savsko cesto.
Vsa križišča morajo biti urejena z elementi, ki omogočajo normalno pretočnost prometa tudi za tovorna vozila, tako da sama območja križišč ne bi postala ozka grla in ovirala normalnega odvijanja prometa.
Na območju križišč je glavna trasa razširjena z dodatnim pasom širine 3 m za leve v skladu s prometnimi potrebami in varnostnimi zahtevami.
Križišča bodo nesemaforizirana, vse prečne smeri so na južno razbremenilno cesto priključene neprednostno.
V križiščih je potrebno predvideti javno razsvetljavo.
Križišče z deviirano Ribensko cesto je locirano okoli 170 m izza izhodnega portala pokritega vkopa v smeri proti Bohinju. V trasi južne razbremenilne ceste je predviden dodatni levi pas za vozila iz smeri Betinskega klanca (Ljubljanska cesta) proti Ribnemu. Razširitev Ribenske ceste z dodatnim levim pasom v smeri Ribno – južna razbremenilna cesta je predvidena tudi z ureditvijo križišča deviirane Ribenske ceste z Ribensko cesto.
6. člen
Deviacije cest:
Kot deviaciji v zvezi z novimi projektnimi rešitvami je treba smatrati deviacijo Ribenske ceste s povezavo na križišče južne razbremenilne ceste ter samo prenovo Ribenske ceste na območju novega priključevanja omenjene deviacije.
Cesta bo urejena z bankinami širine po 1, kar daje skupno širino NPP 7,50 m.
Poleg omenjene deviacije Ribenske ceste je potrebno urediti še deviacijo obstoječe gozdne poti v Megre, ki jo na območju med P43 in P45 tangira razbremenilna cesta in jo je potrebno prestaviti višje proti pobočju in povezati z obstoječimi gozdnimi potmi, ki vodijo proti sedlu Megre. Dolčina deviacije gozdne poti v Megre je 185 m.
V podaljšku Prežihove ulice (P64 – P65) je potrebno urediti deviacijo gozdne poti dolžine 70 m z NPP 3,50.
7. člen
Značilni prečni prerez ceste je
– vozna pasova 2 x 3,00 = 6,00 m
– robna pasova 2 x 0,30 = 0,60 m
– bankini 2 x 1,00 = 2,00 m
-----------------------------------------------------------------
Skupaj NPP 8,60 m
Širina koritnice v vkopu je 0,50 m.
Prečni prerez priključne ceste med Ribensko in južno razbremenilno cesto vključuje dva vozna pasova širine po 3 m, robna pasova širine po 0,30 m in obojestranski bankini širine po 1 m.
Ljubljanska cesta ima širino vozišča (vključno z robnima pasovoma) 7 m, ob cesti potekata hodnika za pešce, hodnik širine 1,6 m na severni strani poteka neposredno ob vozišču, medtem ko je hodnik za pešce na južni strani (proti grapi) odmaknjen od vozišča z vmesnim zelenim pasom.
8. člen
Spodnji ustroj:
Vkopi bodo izvajani pretežno v morenskih zasipih z različnimi količinami gline, melja in peska in večjimi skalnimi bloki. Na večih mestih je odločena jezerska kreda, mestoma poteka trasa v melju in pesku, zato bo nosilnost planuma v vkopih zelo različna.
Na območju poteka trase preko jezerske gline bo potrebno z ustrezno peto iz kamnitega materiala zagotoviti stabilnost nasipa.
Na odseku razbremenilne ceste pri priključku Ceste svobode bodo za stabilnost višjega nasipa (plazovito območje) potrebni ukrepi za stabilizacijo pete nasipa z gradnjo pilotne stene.
9. člen
Zgornji ustroj:
Zgornji ustroj južne razbremenilne ceste je:
– 4 cm asfaltbeton
– 8 cm bitudrobir
– 35 cm tamponski drobljenec
-----------------------------------------------------------------
Skupaj 47 cm
Utrditev priključnih cest je predvidena v naslednji konstrukciji zgornjega ustroja:
– 3 cm asfaltbeton
– 6 cm bitudrobir
– 30 cm tamponski drobljenec
-----------------------------------------------------------------
Skupaj 39 cm
Utrditev pločnikov:
– 4 cm asfaltbeton
– 20 cm tamponski drobljenec
-----------------------------------------------------------------
Skupaj 24 cm
Ljubljanska cesta ima isto utrditev zgornjega ustroja kot južna razbremenilna cesta.
10. člen
Objekti in zidovi
Opis objektov (vključno z večjimi prepusti):
– ploščati prepust širine 2,5 m, višine 2 m in dolčine 85 m preko potoka Rečica,
– pokriti vkop širine 8,10 m, višine 4,70 m in dolžine 474 m med globeljo Rečice in Ribensko cesto,
– predor pod sedlom Megre širine 8,10 m, svetle višino 4,70 m, dolžina predora je 285 m,
– viadukt dolžine 95 m preko globeli Jezernice.
Vzdolž Ljubljanske ceste je predvideno prekritje potoka Rečica s ploščatim prepustom širine 2,5 m in višine 1 m, dolžina prepusta je 105 m.
Opis zidov:
– oporni zid dolžine 9 m levo ob vstopu razbremenilne ceste v pokriti vkop, srednja višina zidu 5 m
– oporni zid dolžine 20 m levo ob izstopu razbremenilne ceste iz pokritega vkopa, srednja višina 7 m,
– oporna zidova dolžine po 50 m levo in desno ob vstopu razbremenilne ceste v predor Megre, srednja višina 7 m,
– oporna zidova dolžine 10 m levo in 12 m desno ob izstopu iz predora Megre, srednja višina 7 m,
– oporna zidova dolžine po 265 m levo in desno na Mlinskem polju med P58 in P64, srednja višina 5,5 m,
– pilotna stena dolžine 110 m kot temelj cestnega nasipa med P80 in P82 na območju križišča s Cesto svobode.
11. člen
Regulacije
Trasa ceste prečka strugo pod ostrim kotom ca. 40 stopinj in višinsko razliko ca. petih metrov. Struga poteka nad in pod križanjem v dolgi in ozki, ter močno zvijugani naravni grapi, ki se po tridesetih metrih nizvodno od prečkanja razbremenilne ceste naveže na propust. Zaradi neposredne bližine struge na levi strani ceste, njenega globokega useka pod niveleto ceste ni možno bistveno prestaviti niti trase ceste, niti struge potoka.
Po podatkih iz leta 1988, ima Rečica merodajne visoke vode s povratno dobo sto let na mestu križanja:
Q100 = 19,3 m3/s
Propust ima svetlo odprtino B/H = 2,5/2 metra, s trapezno oblikovanim dnom. Merodajni pretok odteka pri padcu nivelete 2,4% in širini dna 3 metre z gladino na + 1,2 metra, ki omogoča 0,8 metra varnostne višine, kar zadošča za potok, ki priteče z melioriranih travnikov.
Prečkanje Rečice s prepustom bi bilo nadaljevanje obstoječega ploščatega propusta z identičnimi dimenzijami. Zaradi odvodnjevanja brežin cestnih nasipov se ohrani del struge med starim in novim prepustom nepokrit.
12. člen
Odvodnjavanje:
Odvodnjavanje cestišča je urejeno z odtokom vode v vzdolžne jarke (na območju nasipov) in koritnic (na območju vkopov) in ponikanjem na posamičnih močnih lokacijah, kot je razvidno iz grafičnih prilog.
Na območju potokov (Rečica, Jezernica) je predvideno odvajanje vode v potoka, večjega dela trase južne razbremenilne ceste med Ribensko in Mlinsko cesto pa ni možno odvodnjavati drugače kakor s ponikovalnicami.
Predvidena je ureditev vzdolžnih drenaž in odvajanje pobočnih voda v jarke in dalje v ponikovalnice.
13. člen
Postajališča
Ob južni razbremenilni cesti je predvidena možnost ureditve postajališč javnega prometa (medkrajevni promet) na naslednjih lokacijah:
– obojestransko za priključkom Cankarjeve ceste,
– obojestransko za križiščem na Mlinski cesti,
– obojestransko za križiščem na Cesti svobode.
Postajališča so dolžine 20 m, dolžina uvoznega in izvoznega dela je po 20 m. Širina postajališča je 3 m, postajni peron širine 2 m je ločen od postajališča z dvignjenim betonskim robnikom.
IV. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
14. člen
Na obravnavanem poteku južne razbremenilne ceste tangira cestna trasa obstoječe komunalne vode in naprave kanalizacije, vodovoda, elektrike in telefonskega omrežja.
Kanalizacija
Trasa južne razbremenilne ceste prečka obstoječo kanalizacijo na dveh mestih in sicer približno 35 m zahodno od priključka Cankarjeve ceste in približno 90 m zahodno od križišča s Selsko cesto. Prvi kanal poteka z območja Zagoric (Koritenska, Ribenska cesta) v smeri proti Selu in Savi Bohinjki, druga pa se iz naselja Dindol vzhodno od vikend naselja Na jasi priključuje na omenjeni kanal.
Kanalizacijska cev iz Mlina poteka ob Jezernici po dnu globeli in je višjeležeči viadukt razbremenilne ceste ne tangira.
Vodovod
Obstoječi vodovod prečka Ljubljansko cesto na vzhodnem priključnem kraku te ceste v bodočem križišču z južno razbremenilno cesto. Vodovod, ki poteka po Koritenski cesti, bo hkrati s samo Koritensko cesto potekal iznad pokritega vkopa nove ceste. Dve obstoječi vodovodni cevi potekata vzdolž Ribenske ceste in jih bo potrebno prestaviti oziroma urediti prečkanje s pokritim vkopom oziroma vkopom pri izbrani varianti (globok vkop ali pokriti vkop). Obstoječi vodovod za oskrbo naselja Na jasi, ki poteka vzdolž Selske ceste bo potrebno prestaviti na mestu globjega vkopa. Zavarovati bo potrebno obstoječi vodovod vzdolž Mlinske ceste med Mlinom in Selom.
Elektrovodi
Daljnovod 20kV med Koritnim in naseljem ob Alpski cesti prečka pokriti vkop južne razbremenilne ceste med Koritensko in Ribensko cesto. Daljnovod za oskrbo objektov ob Ribenski cesti prečka traso ceste južno od Ribenske ceste.
Med RTP in Ribensko cesto potekata južno od načrtovane trase 20 kV in 110 kV daljnovod, katerih ni potrebno prestaviti temveč le zašititi v času gradnje. Ob Cankarjevi cesti bo potrebno na mestu prečkanja zaščititi zemeljski 20 kV kabel, ki poteka ob južnem robu te ceste. Okoli 50 m vzhodno od križišča s Cankarjevo cesto prečka trasa 20 kV daljnovod med Jaršami in Selom. Nizkonapetostni kabelski vod med Mlinom in hribom Kozarce prečka traso južne razbremenilne ceste okoli 50 m vzhodno od gozdne poti v podaljšku Prežihove ulice. Okoli 60 m zahodno od križišča Savske ceste prečka južno razbremenilno cesto 20 kV daljnovod med Pristavo in naseljem V grabnu.
Poleg tega je potrebno zaščititi obstoječe NN hišne priključke in izvesti nova križanja s kabelsko kanalizacijo za vse obstoječe hišne priključke na trasi načrtovane ceste.
PTT vodi
Ob južni strani Ljubljanske ceste poteka mednarodni telefonski kabel, ki ga bo potrebno ob gradnji križišča Ljubljanske ceste z južno razbremenilno cesto deloma prestaviti in ustrezno zaščititi.
Obstoječi PTT vod ob južni strani Koritenske ceste bo potekal iznad pokritega vkopa.
Ob vzhodnem robu Cankarjeve ceste poteka obstoječi vod PTT v smeri proti Ribnemu. Na odseku med Selsko cesto in vstopom v predor Megre prečkata traso dve trasi obstoječih telefonskih vodov, ki ju bo potrebno prestaviti.
Isto velja za telefonski kabel pod Kozarco na odseku med Mlinsko cesto in potjo v podaljšku Prežihove ulice. Trasa nove ceste tangira tudi vod, ki poteka med naseljem Zazer in objekti ob Savski cesti.
V grafičnih prilogah je prikazan usklajen potek komunalnih naprav.
Pri izgradnji novih oziroma obnovi obstoječih komunalnih naprav je potrebno zagotoviti stalno delovanje obstoječih komunalnih naprav.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
15. člen
Ureditev in zaščita brežin
Brežine vkopov in nasipov bodo humuzirane v debelini sloja 15 cm in zatravljene.
Nagib brežin je odvisen od vrste tal oziroma zagotovitve stabilnosti nagiba pobočij vkopov in nasipov in je urejen v nagibu 2:3 in 1:2.
Del visokega nasipa južne razbremenilne ceste pri priključku Ceste svobode bo urejen s kamnito oblogo z nagibom brežine 1:1.
Na območju trase je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju vstopov v pokriti ukop ter oblikovanju viadukta.
Na območju križišča z Ljubljansko cesto, vstopa v pokriti ukop, priključka na Ribensko cesto, vstopov v predor ter priključka na Cesto Svobode potrebno zagotoviti intenzivno hortikulturno ureditev.
Za objekte, ki se nahajajo znotraj območja lokacijskega načrta, in ki z gradnjo ceste niso predvideni za rušitev, veljajo določila PUP za plansko celoto Bled (Uradni list RS, št. 23/91).
VI. OKOLJEVARSTVENI POGOJI
16. člen
Protihrupni ukrepi
Protihrupni ukrepi so dimenzionirani na ekvivalentne nivoje za časovni presek leta 2012 v nočnem času v odvisnosti od obstoječe pozidave in mejne ravni za vir hrupa za II. območje zaščite pred hrupom (49 dB(A).
Pri določitvi potrebnih višin protihrupnih ukrepov je upoštevana defleksija hrupa, odmik protihrupnega ukrepa od emisije, oddaljenost protihrupnega ukrepa od zavarovanih objektov, konfiguracija terena ter višina zavarovanih objektov.
Protihrupna zaščita je predvidena na naslednjih območjih:
– protihrupna ograja višine 2 m in dolžine 35 m na robu terase iznad globeli potoka Rečice,
– protihrupna ograja višine 2,5 m in dolžine 80 m na robu brežine na vzhodni strani ceste med P16 in P18,
– pasivna zaščita zgornjega nadstropja objektov (zamenjava oken) med P16 in P18 na vzhodni strani ceste,
– protihrupna ograja višine 2,5 m in dolžine 80 m na južni strani križišča s Cankarjevo cesto,
– protihrupni nasip višine 2,5 m in dolžine 220 na severni strani ceste med P27 in P33,
– pasivna zaščita (zamenjava oken) zgornjega nadstropja stanovanjskega dela objekta v P29,
– protihrupna ograja višine 1 – 2,5 m in dolžine 45 m na območju križišča s Selsko cesto,
– protihrupni nasip višine 2,5 m in dolžine 130 m na južni strani ceste med P36 in P39,
– protihrupna ograja višine 2 m in dolžine 70 m na južni strani ceste med P56 in P57,
– pasivna zaščita (zamenjava oken) zgornjega nadstropja objekta med P58 in P59,
– protihrupna ograja višine 1,0 m in dolžine 58 m na odseku me P62 in P64,
– protihrupna ograja višine 1,5 – 2 m in dolžine 130 m na odseku med P64 in P67,
– protihrupna ograja višine 2 m in dolžine 150 m na severni strani ceste med P72 in P75,
– pasivna zaščita objekta (zamenjava oken) med P81 in P82,
Ves humus, ki bo odkopan je potrebno deponirati in uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
Vse odstranjeno zelenje – žive meje je potrebno v celoti nadomestiti.
V času gradnje je prepovedano kakršnokoli odlaganje materiala v strugi vodotokov, prav tako je potrebno preprečiti kakršnokoli onesnaževanje vode.
VII. ETAPNOST IZVAJANJA
17. člen
Celotno izvedbe ni možno razdeliti na etape razen v času gradnje kot gradbeno tehnološke zaključene enote – gradnje posameznih objektov (viadukt, pokriti ukop, predor).
V vsaki etapi je sočasno z rekonstrukcijo ceste potrebno zagotoviti izgradnjo ali obnovo vseh načrtovanih komunalnih naprav.
VIII. DOPUSTNE TOLERANCE
18. člen
Pri izvedbi so dopustne tolerance, ki ne vplivajo na nivo storitev in vpliv ceste na okolje. Dopustne so prilagoditve tras posameznih komunalnih naprav v primeru, da le to ne vpliva na celovitost rešitve in je zagotovljeno finančno pokrivanje nastalih sprememb.
Dopustna je prilagoditev oblike protihrupne zaščite v soglasju s prizadetimi strankami, če le ta izpolnjuje s standardi predpisane pogoje.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
19. člen
Investitor oziroma njegov pooblaščenec mora zagotoviti vsa za gradnjo potrebna zemljišča, zagotoviti promet v času gradnje, ki bo omogočal stalen dostop za intervencijska vozila in povzročal minimalne zastoje, omogočiti stalen dostop do vseh objektov oziroma zemljišč, zagotoviti stalno obratovanje obstoječih komunalnih priključkov do prevezave na nove in v najkrajšem možnem času odpraviti vse posledice posegov.
Urediti zelenice in vrtove ter travne površine v prvotno stanje.
Investitor je dolžan zagotoviti sočasnost izgradnje vseh z odlokom opredeljenih komunalnih objektov in naprav v trasi ceste ali na drugih površinah obravnavanih s tem lokacijskim načrtom.
Zagotoviti odškodnino za porušene objekte na območju križišča z Ljubljansko cesto.
X. KONČNI DOLOČBI
20. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor Inšpekcija za prostor.
21. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-9/2002
Bled, dne 3. julija 2002.
Župan
Občine Bled
mag. Boris Malej l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti