Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2001 z dne 21. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2001 z dne 21. 9. 2001

Kazalo

3925. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, stran 7609.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja, ki so pritrjene na transportne trakove, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: tračne tehtnice), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev ter način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-18-75/410.
2. člen
Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku, so navedeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Tračne tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve in z njimi povezane tehnične zahteve iz Priloge I.
Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da so tračne tehtnice, ki so skladne z 11. točko Priloge I, skladne z zahtevami tega pravilnika.
III. NAPISI IN OZNAKE
4. člen
Tračne tehtnice morajo imeti naslednje napise:
a) osnovne napise, jasno navedene v slovenskem jeziku:
– ime proizvajalca,
– ime uvoznika (za uvožene tehtnice),
– označbo tračne tehtnice,
– tip in serijsko številko tračne tehtnice,
– označbo proizvoda ali proizvodov, ki se tehtajo,
– najmanjše sešteto breme: ......... kg ali metričnih ton,
– število ciklov na uro (za tračne tehtnice s prištevanjem),
– napis: “Tehtnico je treba ničlirati najmanj vsake tri ure. Preskušanje ničle mora trajati najmanj ........obratov (Število obratov pri preskušanju ničle je določeno v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila skladno s točko 7.4.4.4 Priloge I).
b) osnovne napise, izražene s kodo:
– znak EEC-odobritve tipa merila,
– navedbo razreda točnosti v obliki 1 ali 2,
– vrednost razdelka zvezne (analogne) seštevalne skale v obliki dt =,
– vrednost razdelka nezvezne (digitalne) seštevalne skale v obliki dtd =,
– največjo zmogljivost v obliki Max ...,
– največji pretok v obliki Qmax ...,
– najmanjši pretok v obliki Qmin ...,
– nazivne hitrosti traku v obliki v = ...m/s,
– tehtalno dolžino v obliki L = ...m,
– identifikacijsko oznako na tistih delih tračne tehtnice, ki niso neposredno priključeni na glavni del tehtnice.
Tračne tehtnice morajo imeti tudi, kadar pride v poštev:
– vrednost razdelka kazalnika ničle v obliki d0 =,
– kontrolno vrednost z največjo možno spremembo, ki je določena v točki 7.4.4.2 Priloge I (za tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje ničle z dodatno maso).
Odvisno od uporabe tračne tehtnice lahko Urad Republike Slovenije za meroslovje v certifikatu o EEC-odobritvi tipa merila zahteva enega ali več dodatnih napisov.
5. člen
Velikost, oblika in razločnost napisov morajo biti take, da jih je pri normalnih pogojih uporabe tračne tehtnice mogoče prebrati brez težav. Napisov ne sme biti mogoče zbrisati.
Napisi morajo biti zbrani na dobro vidnem mestu na tračni tehtnici, bodisi na napisni ploščici, ki je pritrjena blizu kazalne naprave, ali na samem kazalniku.
6. člen
Napisno ploščico mora biti mogoče zapečatiti.
Na napisni ploščici je lahko predviden prostor za žig. Če na ploščici ni prostora za žig, mora biti v njeni bližini predvidena dodatna ploščica v ta namen.
Skladno s pogoji, določenimi z EEC-odobritvijo tipa, mora biti mogoče zapečatiti tiste sestavne dele tračnih tehtnic, katerih odstranitev ali naravnavanje vpliva na njihove meroslovne lastnosti.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
7. člen
Skladnost tračnih tehtnic z meroslovnimi zahtevami je mogoče potrditi z EEC-odobritvijo tipa merila, ki ji sledi EEC-prva overitev merila. Načini ugotavljanja skladnosti so določeni v Prilogi I.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
8. člen
Za tračne tehtnice so obvezne overitve. Rok za redne overitve je 2 leti. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti tračne tehtnice z EEC-odobrenim tipom merila,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali tračna tehtnica ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu, ki je določen za EEC-prvo overitev merila.
Največji dopustni pogreški pri redni in izredni overitvi so enaki največjim dopustnim pogreškom pri EEC-prvi overitvi merila. Pri redni in izredni overitvi se izvedejo preskusi iz točke 10.2. Priloge I.
VI. KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma.
Št. 009-13/01-5
Ljubljana, dne 12. septembra 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na avtomatske tehtnice s seštevanjem zveznih rezultatov tehtanja (75/410/EGS).
Priloga I

                              IZRAZI IN DEFINICIJE

1.            RAZVRSTITEV TEHTNIC PO NAČINU DELOVANJA

1.1           Avtomatske tehtnice

              Tehtnice, ki opravljajo tehtanje brez posredovanja
              operaterja in vzpostavijo avtomatski proces,
              značilen za tehtnice.

1.2           Neavtomatske tehtnice

              Tehtnice, pri katerih je med procesom tehtanja
              potrebno posredovanje operaterja, zlasti za
              nalaganje in/ali odstranjevanje bremen s sprejemnika
              bremena ter za ugotavljanje rezultata tehtanja.

2.            DEFINICIJA

              "Tračna tehtnica" je avtomatska tehtnica, ki
              ugotavlja maso razsutega proizvoda brez sistematične
              razčlenitve ob neprekinjenem gibanju traku.


3.            TERMINOLOGIJA

3.1           Razvrstitev

3.1.1         Po metodi seštevanja

3.1.1.1       S prištevanjem

               Tračne tehtnice, na katerih naprava za seštevanje
               prišteva zaporedna delna bremena, od katerih vsako
               ustreza dani poti, ki jo opravi trak.

3.1.1.2       Z integracijo

              Tračne tehtnice, na katerih naprava za seštevanje
              glede na čas integrira produkt bremena na enoto
              dolžine in hitrosti traku.

3.1.2         Po vrsti sprejemnika bremena

3.1.2.1       S tehtalno ploščo

              Tračne tehtnice, pri katerih sprejemnik bremena
              tvori samo del traku, ki se imenuje "tehtalna
              plošča".

3.1.2.2       Vključno s tračnim transporterjem

              Tračne tehtnice, pri katerih sprejemnik bremena
              tvori celotni tračni transporter.

3.2           Sestavni deli

3.2.1         Glavni sestavni deli

3.2.1.1       Tračni transporter

              Naprava za transport proizvoda s pomočjo traku, ki
              leži na valjih, ki se vrtijo okrog svoje osi.

3.2.1.1.1     Nosilni valji

              Valji, ki nudijo oporo transportnemu traku na fiksni
              nosilni konstrukciji tehtnice.

3.2.1.1.2     Tehtalni valji

              Valji, ki nudijo oporo transportnemu traku na
              sprejemniku bremena tehtalne enote.

3.2.1.2       Tehtalna enota

              Neavtomatska tehtnica v celoti ali njen del ali
              katera koli druga naprava, ki posreduje informacije
              o masi tehtanega bremena.

3.2.1.3       Pretvornik gibanja

              Naprava na transporterju, ki posreduje bodisi
              informacije, ki ustrezajo premiku določene dolžine
              traku, bodisi informacije, ki so sorazmerne hitrosti
              traku.

3.2.1.3.1     Naprava za zaznavanje premika

              Tisti del pretvornika gibanja, ki je stalno v dotiku
              s trakom.

3.2.1.4       Naprava za seštevanje

              Naprava, ki na podlagi informacije, ki jo
              posredujeta tehtalna enota in pretvornik gibanja,
              prišteva delna bremena ali integrira produkt bremena
              na enoto dolžine in hitrosti traku.

3.2.1.5       Kazalnik seštevka

              Naprava, ki sprejema informacije od naprave za
              seštevanje in kaže maso transportiranega bremena.

3.2.1.5.1     Kazalnik skupnega seštevka (brez ničlirne
              naprave)

              Naprava, ki kaže skupni seštevek mase vseh seštetih
              bremen.

3.2.1.5.2     Kazalnik delnega seštevka (z ničlirno napravo)

              Naprava, ki kaže maso seštetih bremen v omejenem
              hasovnem obdobju.

3.2.1.5.3     Dodatni kazalnik seštevka

              Naprava, pri kateri je vrednost razdelka večja kot
              pri kazalniku skupnega seštevka in je namenjena
              kazanju skupne mase bremena, ki se transportira v
              daljšem obdobju obratovanja. Te naprave so lahko
              opremljene z ničlirno napravo.

3.2.1.5.4     Preskusni kazalnik

              Naprava, pri kateri je vrednost razdelka manjša kot
              pri kazalniku skupnega seštevka in je namenjena
              preskušanju.

3.2.1.6       Ničlirna naprava

              Naprava, ki omogoča ničelno seštevanje vseh obratov,
              ki jih opravi neobremenjen trak.

              Ničlirna naprava je lahko neavtomatska,
              polavtomatska ali avtomatska.

3.2.1.6.1     Kazalnik ničle

              Kazalna naprava, ki je ločena od kazalnika seštevka
              in je vgrajena v ničlirno napravo ter omogoča
              preverjanje ničliranja, ko trak ni obremenjen.

3.2.1.6.2     Neavtomatska ničlirna naprava

              Naprava, ki operaterju omogoča opazovanje,
              ničliranje in preverjanje ničliranja.

3.2.1.6.3     Polavtomatska ničlirna naprava:

3.2.1.6.3.1   naprava, ki na ročni ukaz omogoča avtomatsko
              ničliranje tračne tehtnice,

              ali

3.2.1.6.3.2   naprava, ki na ročni ukaz kaže vrednost, na
              katero je treba naravnati ničlirno napravo.

3.2.1.6.4     Avtomatska ničlirna naprava

              Naprava, ki tračni tehtnici omogoča ničliranje brez
              posredovanja operaterja, potem ko je trak tekel
              prazen.

3.2.2         Pomožni sestavni deli

3.2.2.1       Naprava za kazanje trenutnega bremena

              Naprava, ki kaže maso bremena, ki v danem trenutku
              deluje na tehtalno enoto.

3.2.2.2       Naprava za kazanje pretoka

              Naprava, ki kaže trenutni pretok kot maso proizvoda,
              transportiranega na enoto časa, ali kot odstotek
              največjega pretoka.

3.2.2.3       Naprave za preverjanje delovanja

              Naprave, ki omogočajo preverjanje določenih funkcij
              in so zlasti namenjene:

              - simuliranju učinka konstantnega bremena na praznem
                traku (naprava za preverjanje ničle z dodatno
                maso) ali

              - primerjavi dveh integracij bremena na enoto
                dolžine v istem časovnem obdobju ali

              - kazanju, da je bilo prekoračeno največje breme ali
                največji pretok ali

              - opozarjanju uporabnika na napako pri delovanju
                tračne tehtnice, zlasti njenih električnih
                sestavnih delov.

3.2.2.4       Naprava za uravnavanje pretoka

              Naprava, ki zagotavlja programirani pretok.

3.2.2.5       Naprava za predizbiranje

              Naprava, ki omogoča ustavitev podajanja na trak, ko
              sešteto breme doseže predizbrano vrednost.

3.2.2.6       Simulator gibanja

              Dodatna naprava za preverjanje, ki se uporablja pri
              preskusih na tračni tehtnici brez pripadajočega
              traku in je namenjena simulaciji premikanja traku.


4.            MEROSLOVNE LASTNOSTI

4.1           Vrednost razdelka seštevalne skale

              Vrednost, izražena v enotah mase, ki je enaka:

              - vrednosti najmanjšega podrazdelka seštete mase:
               (dt) pri zveznem (analognem) kazanju,

              - razliki med dvema zaporednima vrednostma seštete
               mase (dtd) pri nezveznem (digitalnem) kazanju.

4.2           Vrednost razdelka (d0) kazalnika ničle

              Vrednost razdelka (d0) kazalnika ničle, izražena v
              enotah mase, ki je enaka:

              - vrednosti najmanjšega podrazdelka kazalnika ničle
                pri zveznem (analognem) kazanju,

              - razliki med dvema zaporednima vrednostma kazalnika
                ničle pri nezveznem (digitalnem) kazanju.

4.3           Tehtalna dolžina (L)

              Razdalja med osmi tehtalnih valjev na skrajnih
              koncih tehtalne plošče, povečana za polovice razdalj
              med osmi teh valjev in osmi najbližjih nosilnih
              valjev transporterja.

4.4           Tehtalni cikel

              Skupina operacij, ki so povezane z vsakim
              prištevanjem delnega bremena, ob koncu katerih se
              elementi naprave za seštevanje prvič povrnejo v
              začetni položaj ali stanje.

4.5           Največja zmogljivost (max) in najmanjša zmogljivost
              (min) tehtalne enote

4.5.1         Največja zmogljivost

              Največje trenutno neto breme na transportnem traku,
              ki naj bi ga tehtalna enota stehtala.

4.5.2         Najmanjša zmogljivost

              Vrednost neto bremena, pod katero lahko uporaba
              rezultatov tehtanja povzroči prevelik relativni
              pogrešek v rezultatu seštevanja.

4.5.3         Tehtalno območje enote

              Območje med najmanjšo in največjo zmogljivostjo.

4.6           Največji pretok (Qmax) in najmanjši pretok (Qmin)

4.6.1         Največji pretok

              Največji pretok je pretok ob največji zmogljivosti
              tehtalne enote in z največjo hitrostjo traku.

4.6.2         Najmanjši pretok

              Vrednost pretoka, pod katero bi lahko pri rezultatih
              tehtanja prišlo do prevelikih relativnih pogreškov.

4.7           Srednji preskusni pretok (Qe)

              Količnik med sešteto maso (C) in trajanjem preskusa
              (t):

                    C
              Qe = ---
                    t

4.8           Najmanjše sešteto breme

              Najmanjša sešteta masa proizvoda, pod katero bi
              lahko na rezultat tehtanja vplivali pogreški, večji
              od največjih dopustnih pogreškov za vsak pretok med
              največjim in najmanjšim.

4.9           Največje breme na enoto dolžine na traku

              Količnik med največjo zmogljivostjo tehtalne enote
              in tehtalno dolžino:

                                      Max
                                      ---
                                       L


                               MEROSLOVNE ZAHTEVE

5.            DOLOČITEV OBSEGA RAZREDOV TOČNOSTI

5.1           Razredi točnosti

              Tračne tehtnice se delijo v dva razreda točnosti:

              razred 1,
              razred 2.

5.2           Razvrstitev

              Tračne tehtnice se razvrščajo po meroslovnih
              lastnosti in kakovosti.

5.2.1         Značilnosti razreda 1

5.2.1.1       Vrednost razdelka seštevalne skale

              Vrednost razdelka seštevalne skale mora biti:

                                   1
              - manjša ali enaka ------ bremena, seštetega v eni uri pri
                                  2000
                največjem pretoku,

                                   1
              - večja ali enaka ------- tega bremena.
                                 50000

5.2.1.2       Vrednost razdelka kazalnika ničle (d0):

              Ob tem, da ni večja od vrednosti razdelka seštevalne
              skale:

              - mora biti vrednost razdelka zvezne (analogne)
                                          1
                skale manjša ali enaka ------- bremena, seštetega v eni
                                        20000
                uri pri največjem pretoku,

              - mora biti nezvezna (digitalna) vrednost razdelka
                                    1
                manjša ali enaka ------- zgornjega bremena.
                                  40000

5.2.2         Značilnosti razreda 2

5.2.2.1       Vrednost razdelka seštevalne skale

              Vrednost razdelka seštevalne skale mora biti:

                                   1
              - manjša ali enaka ------ bremena, seštetega v eni uri pri
                                  1000
                največjem pretoku,

                                   1
              - večja ali enaka ------- tega bremena.
                                 25000

5.2.2.2       Vrednost razdelka kazalnika ničle

              Ob tem, da ni večja od vrednosti razdelka seštevalne
              skale:

              - mora biti vrednost razdelka zvezne (analogne)
                                          1
                skale manjša ali enaka ------- bremena, seštetega v eni
                                        10000
                uri pri največjem pretoku,

              - mora biti vrednost razdelka nezvezne (digitalne)
                                          1
                skale manjša ali enaka ------- zgornjega bremena.
                                        20000

5.2.3         Oblika vrednosti razdelkov

              Vrednosti razdelkov morajo biti v naslednji obliki:

              1 x 10(na n), 2 x 10(na n), 5 x 10(na n), pri čemer je
              n pozitivno ali negativno celo število ali nič;

              vendar pa vrednostim razdelkov kazalnika ničle in
              vrednostim razdelkov preskusnega kazalnika ni treba
              ustrezati tej zahtevi.

5.2.4         Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
              ničle z dodatno maso

              Pogoji, navedeni v točkah 5.2.1.2, 5.2.2.2 in 5.2.3
              te priloge, ki se nanašajo na kazalnik ničle,
              veljajo tudi za kazalnik kontrolne vrednosti.

5.2.5         Najmanjši pretok

              Najmanjši pretok mora znašati 20 % največjega
              pretoka.

6.            NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI

              Potem, ko je bila tračna tehtnica pravilno ničlirana
              brez bremena, morajo biti največji dopustni
              pogreški, pozitivni ali negativni, vsake seštete
              mase, ki je večja ali enaka najmanjšemu seštetemu
              bremenu, enaki spodaj navedenim vrednostim.

6.1           Največji dopustni pogreški ob EEC-prvi overitvi
              merila

6.1.1         Razred 1

              0,5 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
              in 100 % največjega pretoka.

6.1.2         Razred 2

              1 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
              in 100 % največjega pretoka.

6.2           Največji dopustni pogreški med obratovanjem

6.2.1         Razred 1

              1 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
              in 100 % največjega pretoka.

6.2.2         Razred 2

              2 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
              in 100 % največjega pretoka.


7.            VELJAVNOST NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV

7.1           Če je preskusni kazalnik seštevka nezvezen
              (digitalen), se največji dopustni pogreški povečajo
              za eno vrednost razdelka te naprave.

7.2           Če je tračna tehtnica opremljena z več kazalniki
              seštevka, pogreški v rezultatih, ki jih dajo
              posamezni kazalniki, ne smejo presegati največjih
              dopustnih pogreškov.

              Razlika med posameznimi pari rezultatov pri danem
              seštetem bremenu mora biti manjša ali enaka:

              - vrednosti enega razdelka pri nezvezni
                (digitalni) kazalni napravi, če te rezultate
                kažeta dva nezvezna (digitalna) kazalnika,

              - absolutni vrednosti največjega dopustnega
                pogreška, če rezultate kažeta dva zvezna
                (analogna) kazalnika,

              - večji od naslednjih dveh vrednosti:

              - absolutne vrednosti največjega dopustnega
                pogreška ali

              - vrednosti enega razdelka na zvezni
                (digitalni) skali, če rezultate kažeta zvezni
                (analogni) in nezvezni (digitalni) kazalnik.

7.3           Preskusi s simulacijo

7.3.1         Pozitivni ali negativni največji dopustni pogreški
              med preskusi s simulacijo

7.3.1.1       Razred 1:

              za vse pretoke med 5 in 20 % največjega pretoka:

              0,07 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              času trajanja preskusa;

              za vse pretoke med 20 in 100 % največjega pretoka:
              0,35 % seštetega bremena.

7.3.1.2       Razred 2:

              za vse pretoke med 5 in 20 % največjega pretoka:

              0,14 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              času trajanja preskusa;

              za vse pretoke med 20 in 100 % največjega pretoka:

              0,7 % seštetega bremena.

7.3.2         Simulator gibanja

              Pri simuliranju hitrosti premikanja za preskušanje
              relativni pogrešek simulacije ne sme biti večji 20%
              največjega dopustnega pogreška za sešteto breme.

              Ta pogrešek je vključen v največji dopustni
              pogrešek.

7.3.3         Razlika med rezultati, dobljenimi zaradi
              spreminjanja simulirane hitrosti

              Za vsako spremembo v hitrosti gibanja simulatorja,
              ki ustreza razliki do 10 % hitrosti transportnega
              traku, ki ga dobavi proizvajalec, razlika v
              ustreznem pogrešku rezultatov preskusov s simulacijo
              ne sme presegati 20 % največjega dopustnega pogreška
              iz točke 7.3.1 te priloge.

7.3.4         Razlika med dvema rezultatoma, dobljenima z enakim
              bremenom pri spremembi mesta obremenjevanja

              Če se točka tehtanja enakega bremena spreminja na
              način, ki je združljiv z načrtom sprejemnika
              bremena, razlika med obema rezultatoma ne sme biti
              večja od absolutne vrednosti največjega dopustnega
              pogreška.

7.3.5         Ničliranje

              Za vsako breme, ki je v območju ničlirne naprave,
              morajo rezultati po ničliranju tehtnice ustrezati
              največjim dopustnim pogreškom za sešteto breme.

7.3.6         Vplivni dejavniki

7.3.6.1       Temperatura

              Po ničliranju morajo tračne tehtnice izpolnjevati
              zahteve glede največjih dopustnih pogreškov pri vseh
              navidezno konstantnih temperaturah med -10 in +40
              °C. Za posebno uporabo pa imajo lahko tračne
              tehtnice temperaturna območja, ki se razlikujejo od
              zgoraj navedenih. V tem primeru mora tako območje
              znašati najmanj 30 °C in mora biti označeno z
              opisnimi oznakami. Med preskusi se šteje, da so
              temperature navidezno konstantne, če nihanja niso
              večja od 5 °C/h.

              Pri spreminjanju za 10 °C in če sprememba
              temperature ni večja od 5 °C/h, se kazanje ničle pri
              tračnih tehtnicah ali kontrolna vrednost pri
              tehtnicah, opremljenih z napravo za preverjanje
              ničle z dodatno maso, ne sme spremeniti za več kot:

              0,07 % za razred 1,
              0,14 % za razred 2

              bremena, seštetega pri največjem pretoku v času
              trajanja preskusa.

7.3.6.2       Učinek napajanja z električno energijo

              Tračne tehtnice morajo ustrezati zahtevam glede
              največjih dopustnih pogreškov brez vmesnega
              ničliranja, in sicer v okviru naslednjih meja - če
              se napajanje spreminja z električno energijo:

              - od -15 do +10 % normalne napetosti,

              - od -2 do +2 % normalne frekvence.

7.3.6.3       Drugi vplivni dejavniki

              Če na tračne tehtnice v normalnih pogojih uporabe
              delujejo vplivni dejavniki, ki niso zajeti v točkah
              7.3.6.1 in 7.3.6.2 te priloge in so posledica
              namestitve (vibracije, atmosferske razmere itd.),
              morajo tehtnice ustrezati zahtevam glede največjih
              dopustnih pogreškov.

7.3.7         Meroslovne lastnosti

7.3.7.1       Ponovljivost

              Razlika med pari rezultatov tehtanja, dobljenih za
              enako breme, položeno pod istimi pogoji na
              sprejemnik bremena, ne sme biti večja od absolutne
              vrednosti največjega dopustnega pogreška.

7.3.7.2       Odzivnost naprave za seštevanje

              Za vsak pretok med najmanjšim in največjim pretokom
              in za dve bremeni, ki se med seboj razlikujeta za
              vrednost, ki je enaka največjemu dopustnemu pogrešku
              za to breme, mora biti razlika med rezultati
              tehtanja najmanj enaka polovici izračunane
              vrednosti, ki ustreza razliki med obema bremenoma.

7.3.7.3       Odzivnost kazalnika za ničliranje

              Pri preskusih, ki trajajo tri minute, mora biti
              jasno razvidna razlika med rezultati tehtanja,
              dobljenimi brez bremena in z odloženim ali
              odstranjenim bremenom, enaka naslednjim odstotkom
              največje zmogljivosti:

              0,1 % za razred 1,
              0,2 % za razred 2.

7.3.7.4       Stabilnost ničle

7.3.7.4.1     Kratkoročna stabilnost

              Po petih preskusih triminutnega obratovanja v prazno
              spremembe med najmanjšimi in največjimi dobljenimi
              rezultati ne smejo presegati naslednjih odstotkov
              bremena, seštetega v eni uri pri največjem pretoku:

              0,0025 % za razred 1
              0,005 % za razred 2.

7.3.7.4.2     Dolgoročna stabilnost

              Preskusi iz točke 7.3.7.4.1 te priloge se ponovijo
              in po treh urah obratovanja v prazno pod stabilnimi
              pogoji preskusa in brez vmesnega ničliranja:

              - razlika med najmanjšim in največjim dobljenim
                rezultatom ne sme presegati meja, določenih v
                točki 7.3.7.4.1 te priloge,

              - razlika med najmanjšim in največjim od vseh
                dobljenih rezultatov (v točki 7.3.7.4.1 te priloge
                in v prvi alinei tega odstavka) ne sme biti večja
                od naslednjih odstotkov bremena, seštetega v eni
                uri pri največjem pretoku:

              0,0035 % za razred 1,
              0,007 % za razred 2.

7.3.7.5       Dodatni kazalniki seštevka

              Dodatni kazalniki seštevka:

              - ne smejo vplivati na delovanje tehtnic,

              - morajo biti zgrajeni tako, da so njihovi rezultati
                pravilni.

7.3.7.6       Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
              ničle z dodatno maso

              Za tračne tehtnice, opremljene z napravo za
              preverjanje ničle z dodatno maso, veljajo za
              tehtanje z dodatno maso določbe, navedene v točkah
              7.3.7.3 in 7.3.7.4 te priloge; največji dopustni
              odmiki od kontrolne vrednosti se izračunajo s
              sklicevanjem na te določbe.

7.4           Preskusi na kraju postavitve tehtnice

              Največji dopustni pogreški se morajo nanašati na
              vsako količino proizvoda, ki je najmanj enaka
              najmanjšemu seštetemu bremenu.

7.4.1         Naprava za zaznavanje pomika

              Med napravo za zaznavanje pomika in trakom ne sme
              biti praktično nikakršnega zdrsa.

7.4.2         Tehtnica, ki se uporablja pri preskušanju

              Tehtnica, ki se uporablja v preskusih s proizvodom
              ali proizvodi, ki naj bi jih tračna tehtnica tehtala
              (v nadaljnjem besedilu: preskusi z materialom), mora
              omogočati preverjanje seštetega bremena s pogreškom,
              ki ne presega 20 % največjega dopustnega pogreška.

7.4.3         Vrednost najmanjšega seštetega bremena

              Najmanjše sešteto breme mora biti najmanj enako
              največji od naslednjih treh vrednosti:

              - bremenu, dobljenemu pri največjem pretoku ob
                enem obratu traku,

              - 2 % bremena, seštetega v eni uri pri
                največjem pretoku, ali 200 vrednostim razdelka
                seštevalne skale za razred 1,

              - 1 % bremena, seštetega v eni uri pri
                največjem pretoku, ali 100 vrednostim razdelka
                seštevalne skale za razred 2.

7.4.4         Meroslovne lastnosti

7.4.4.1       Sprememba relativnih pogreškov

              Razlika med relativnimi pogreški za več rezultatov
              tehtanja, dobljenih pri skoraj enakih pretokih, za
              približno iste količine proizvodov in pod istimi
              pogoji, ne sme presegati absolutne vrednosti
              največjega dopustnega pogreška.

7.4.4.2       Največji dopustni pogreški pri preverjanju ničle

              Po celem številu obratov traku kazalnik ničle ne sme
              v času trajanja preskusa prekoračiti naslednjih
              odstotkov bremena, seštetega pri največjem pretoku:

              0,1 % za razred 1,
              0,2 % za razred 2.

7.4.4.3       Odzivnost kazalnika za ničliranje

              Pri številu preskusov, ki je enako celemu številu
              obratov traku, ki ne presega tri minute, mora biti
              razločno vidna razlika med rezultati, dobljenimi pri
              tehtanju brez bremena ter tehtanju z odloženim
              oziroma odstranjenim bremenom, enaka naslednjim
              odstotkom največje zmogljivosti:

              0,1 % za razred 1,
              0,2 % za razred 2.

7.4.4.4       Stabilnost ničle

              Po petih preskusih, ki ustrezajo celemu številu
              vrtljajev traku v trajanju, ki je čim bližje trem
              minutam, sprememba med najmanjšim in največjim
              dobljenim rezultatom ne sme presegati naslednjih
              odstotkov bremena, seštetega v eni uri pri največjem
              pretoku:

              0,0035 % za razred 1,
              0,007 % za razred 2.

7.4.4.5       Tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje ničle
              z dodatno maso

              Pri tračnih tehtnicah, opremljenih z napravo za
              preverjanje ničle, veljajo določbe, navedene v
              točkah 7.4.4.2, 7.4.4.3 in 7.4.4.4 te priloge, tudi
              za preskušanje z dodatno maso; največje dopustne
              spremembe vrednosti se izračunajo glede na te
              določbe.

              Tračne tehtnice, ki so opremljene z napravo za
              preverjanje ničle z dodatno maso, ki ustreza 20 %
              največje zmogljivosti tehtalne enote, morajo biti
              skladne tudi z določbami za preverjanje ničle v
              točki 7.4.4.2 te priloge.

7.5           Pregled glavnih meroslovnih zahtev
                                TEHNIČNE ZAHTEVE

8.            SESTAVA

              Tračne tehtnice sestavljajo:

              -     tračni transporter,

              -     tehtalna enota,

              -     pretvornik gibanja,

              -     naprava za seštevanje,

              -     kazalnik skupnega seštevka,

              -     ničlirna naprava.

              Ničlirna naprava na tračnih tehtnicah mora biti
              opremljena s kazalnikom ničle, ki se razlikuje od
              kazalnika seštevka, ali z napravo za preverjanje
              ničle z dodatno maso:

              - če kazalnik skupnega seštevka kaže samo
                pozitivne vrednosti ali

              - če je vrednost razdelka na seštevalni skali
                večja od vrednosti razdelka kazalnika ničle,
                navedene v točki 5.2.1.2 te priloge za razred 1 in
                v točki 5.2.2.2 te priloge za razred 2.

8.1           Varnost delovanja

8.1.1         Odsotnost značilnosti, ki bi omogočale zlorabo

              Tračne tehtnice ne smejo imeti nobenih značilnosti,
              ki bi omogočale njihovo zlorabo.

8.1.2         Onemogočanje napačnega naravnavanja ali naključne
              okvare

              Tako mehanske kot elektromehanske tehtnice morajo
              biti zgrajene tako, da v normalnih okoliščinah ne
              more priti do napačnih naravnavanj ali do naključne
              okvare, ne da bi se z lahkoto ugotovil učinek takega
              napačnega naravnavanje oziroma naključne okvare.

8.1.3         Zaščita krmilij tračne tehtnice

              Krmilja tračnih tehtnic morajo biti načrtovana tako,
              da v normalnih okoliščinah ne morejo obmirovati v
              drugačnih položajih kot v tistih, ki so bili
              predvideni, ne da bi se med manevrom onemogočilo
              vsako kazanje ali tiskanje.

8.1.4         Kazalniki seštevka, ki so oddaljeni, morajo imeti
              naprave, ki so skladne s točko 8.8 te priloge.

8.2           Tračni transporter

8.2.1         Tračna tehtnica s tračnim transporterjem

              Tračni transporter mora biti zgrajen robustno in
              tvoriti trden sestav. Če se kot edini vzvod za breme
              na tehtalni enoti uporabi valjčna opora, je treba
              proizvod položiti na vrtišče.

8.2.2         Tračna tehtnica s tehtalno ploščo

              Nosilna konstrukcija tračnega transporterja mora
              biti zgrajena robustno. Na vsakem ravnem podolžnem
              odseku mora proga valja zagotavljati, da je trak
              stalno oprt na tehtalne valje in je s tem
              zagotovljeno pravilno tehtanje. Po potrebi se tračni
              transporter opremi z napravo za čiščenje traku,
              katere položaj in obratovanje pa ne smeta vplivati
              na rezultate tehtanja.

8.2.3         Posebni pogoji namestitve

              Tračne tehtnice morajo biti takšne, da namestitev
              proge za valje, sestavljanje in montaža traku ter
              ureditev podajanja proizvoda pri rezultatu tehtanja
              ne povzročijo nikakršnih napak.

8.2.3.1       Valjčna proga

              Po potrebi je treba zagotoviti učinkovit sistem
              zaščite pred korozijo in zastoji.

              Zgornje nosilne površine valjev ene skupine morajo
              ležati skoraj v isti ravnini;

              Valjčna proga mora biti taka, da ne pride do
              oddrsavanja proizvoda.

8.2.3.2       Transportni trak

8.2.3.2.1     Masa transportnega traku na enoto dolžine

              Masa transportnega traku na enoto dolžine naj bo
              praktično konstantna; spoji ne smejo povzročati
              nikakršnih motenj pri njegovem delovanju.

8.2.3.2.2     Hitrost in dolžina traku morata zagotavljati
              izvajanje ničliranja v času, ki ni daljši od treh
              minut. Če tega določila ni mogoče izpolniti, mora
              biti tračna tehtnica opremljena s polavtomatsko ali
              avtomatsko ničlirno napravo.

8.2.3.2.3     Hitrost traku se ne sme spreminjati za več kot
              5 % hitrosti, za katero je bila tračna tehtnica
              načrtovana.

8.2.3.3       Tehtalna dolžina

              Tračne tehtnice morajo biti zgrajene tako, da se
              tehtalna dolžina med obratovanjem ne spreminja.

              Zagotoviti je treba možnost zapečatenja naprav za
              naravnavanje tehtalne dolžine.

8.2.3.4       Nateg traku

              Na dani točki na progi za valje mora biti nateg
              traku praktično konstanten.

              Nateg naj bo takšen, da pri normalnih obratovalnih
              pogojih ne prihaja do zamika med trakom in pogonskim
              bobnom.

8.2.3.5       Vpliv proizvoda

              Prihod proizvoda na transportni trak ne sme vplivati
              na rezultate tehtanja.

8.3           Tehtalna enota

8.3.1         Splošno

              Tehtalna enota mora ustrezati svojemu namenu. Kjer
              je potrebno, mora biti zaščitena proti učinku
              naključnih bremen, ki presegajo največjo
              zmogljivost.

              Sprejemnik bremena naj bo načrtovan tako, da ne bo
              mogel povzročati dodatnih pogreškov ne glede na to,
              kakšno je podajanje.

8.3.2         Naprava za uravnoteženje bremena

              Naprava za uravnoteženje bremena mora delovati
              zvezno od nič do vrednosti mase, ki je najmanj enaka
              največji zmogljivosti. Dokler tehtalna enota ne
              deluje pod normalnimi obratovalnimi pogoji, se
              tehtanje ne sme začeti.

8.4           Pretvornik premikanja

              Naprava za zaznavanje pomika (3.2.1.3.1) mora biti
              načrtovana tako, da ni nikakršne možnosti za zdrs,
              ki bi lahko vplival na rezultate tehtanja, ne glede
              na to, ali je trak naložen ali ne.

              Če so informacije nezvezne, morajo ustrezati pomikom
              traku, ki so enaki ali manjši od tehtalne dolžine.

              Če so informacije zvezne, jih ne smemo nadomestiti s
              signalom, ki je neodvisen od transportnega traku,
              razen pri preverjanju ali naravnavanju.

8.5           Kazalniki seštevka in tiskalne naprave

8.5.1         Kakovost kazanja

              Kazalniki seštevka in tiskalne naprave morajo
              omogočati zanesljivo, enostavno in nedvoumno
              razbiranje rezultatov z enostavnim vzporejanjem
              številk in morajo nositi ime ali simbol ustrezne
              enote mase. Kazalnike skupnega seštevka ne sme biti
              mogoče ničlirati.

8.5.2         Vrednost razdelka tračnih tehtnic, opremljenih z več
              kazalniki seštevka ali tiskalnimi napravami

              Vrednost razdelka zveznega (analognega) kazalnika
              oziroma kazalnikov seštevka na tračni tehtnici ne
              sme presegati dvakratne vrednosti razdelka
              nezveznega (digitalnega) kazalnika seštevka oziroma
              naprav. Vsi nezvezni (digitalni) kazalniki seštevka
              ali tiskalne naprave na eni tračni tehtnici morajo
              imeti isto vrednost razdelka.

8.5.3         Oblike nezveznih (digitalnih) rezultatov tehtanja

              Rezultati, ki jih dajejo nezvezne (digitalne)
              kazalne naprave, se kažejo izključno v obliki v
              vrsto postavljenih številk.

8.5.4         Zanesljivost

              Pokazani rezultati se ne smejo popačiti na primer
              zaradi naključne ustavitve traku ali zaradi izpada
              električnega napajanja.

8.5.5         Območje kazanja

              Kazalniki skupnega seštevka morajo omogočati
              razbiranje vrednosti, ki je najmanj enaka količini
              proizvoda, stehtani v 10 urah obratovanja pri
              največjem pretoku.

8.5.6         Dodatni kazalniki seštevka

              Vrednost razdelka dodatnega kazalnika seštevka mora
              biti enaka najmanj 10-kratni vrednosti razdelka
              seštevalne skale, ki je navedena na napisni ploščici.
              Zahteve iz točke 5.2 te priloge za te naprave ne veljajo.

8.5.7         Vklop kazalnikov seštevka

              Kazalniki seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
              samo pozitivne vrednosti, morajo biti v času
              obratovanja traku brez bremena izklopljene.

              Vklop in izklop kazalnika seštevka mora opraviti
              tračna tehtnica sama, sproži pa ju breme.

              Kazalnik seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
              pozitivne in negativne vrednosti, morajo biti v času
              obratovanja traku brez bremena vklopljeni in morajo
              biti zgrajeni tako, da vibracije ne morejo vplivati
              na pokazane rezultate.

              Preskusni kazalnik seštevka sme delovati samo med
              preskušanjem.

8.5.8         Preskusni kazalnik seštevka

              Če je vrednost razdelka kazalnika skupnega seštevka
              večja kot

              - 0,1 % najmanjšega seštetega bremena za razred 1,

              - 0,2 % najmanjšega seštetega bremena za razred 2,

              mora imeti tračna tehtnica ločen preskusni kazalnik,
              katerega vrednost razdelka ne presega zgornjih
              odstotkov.

8.6           Ničlirna naprava

              Maso neobremenjenega traku, ki pritiska na
              sprejemnik bremena, mora biti mogoče uravnotežiti.

8.6.1         Neavtomatska ničlirna naprava

              Če je napravo mogoče ročno zvezno naravnati, učinek
              vsakega premočrtnega oziroma krožnega gibanja
              končnega krmilnega elementa za 10 mm oziroma za pol
              obrata v eni uri ne sme prekoračiti:

              - 0,1 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 1,

              - 0,2 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 2.

              Če je napravo mogoče ročno nezvezno naravnati,
              učinek, ki ustreza vrednosti razdelka krmilnega
              elementa, v eni uri ne sme prekoračiti:

              - 0,01 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 1,

              - 0,02 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 2.

              Z lahkoto mora biti mogoče ugotoviti, ali je
              potreben pozitivni ali negativni popravek.

8.6.2         Polavtomatska ali avtomatska ničlirna naprava

              Polavtomatske ali avtomatske ničlirne naprave morajo
              biti zgrajene tako, da:

              - se ničliranje zgodi po celem številu vrtljajev
              traku,

              - je pokazan konec obratovanja,

              - so pokazane meje naravnavanj.

              Pogrešek naravnavanja teh naprav v eni uri
              obratovanja ne sme biti večji od:

              - 0,1 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 1,

              - 0,2 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
              eni uri, za razred 2.

              Avtomatske ničlirne naprave morajo biti med
              preskušanjem izklopljene.

8.6.3         Naprava za preverjanje ničle

              Naprava za preverjanje ničle deluje s pomočjo
              dodatne mase, ki je pritisnjena na tehtalno enoto
              ali električno simulirana.

              Naprava mora izpolnjevati naslednje zahteve:

               - maso mora konstantno pritiskati ustrezen
               mehanizem,

               - pritiskanje mase mora biti možno le, če se
               trak vrti brez bremena,

               - masa mora biti zaščitena pred prahom,

               - operacijo preverjanja ničle je vedno treba
               izvesti na enak način,

               - operacija preverjanja ničle se mora
               avtomatsko ustaviti po vnaprej določenem celem
               številu vrtljajev traku,

               - po preverjanju ničle mora biti pokazana
               kontrolna vrednost, ki temelji na dodatni masi in
               številu vrtljajev traku.

8.6.4          Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
               ničle z dodatno maso

               Tračne tehtnice, opremljene s kazalniki seštevka, ki
               kažejo samo pozitivne vrednosti, morajo biti
               opremljene z napravo za preverjanje ničle, skladno s
               točko 8.6.3 te priloge. Dodatna masa naj znaša 5 %
               največje zmogljivosti tehtalne enote.

               Tračne tehtnice, opremljene s kazalniki seštevka, ki
               kažejo pozitivne ali negativne vrednosti, so lahko
               opremljene z napravo za preverjanje ničle, skladno s
               točko 8.6.3 te priloge. Dodatna masa mora znašati 5
               % oziroma 20 % največje zmogljivosti tehtalne enote.

8.7            Kazalnik ničle

               Kazalnik ničle ne sme v nobenem primeru posegati v
               rezultate kazalnika seštevka.

8.8            Opozorilo, da tehtanje ni ustrezalo največji
               zmogljivosti tehtalne enote ali največjemu oziroma
               najmanjšemu pretoku

              Če so bile prekoračene vrednosti največjega pretoka
              ali zmogljivosti ali če ni bila dosežena vrednost
              najmanjšega pretoka, mora tehtnica oddati ustrezen
              signal.

8.9           Pomožne naprave

              Pomožne naprave ne smejo vplivati na rezultate
              tehtanja.


                         NAČINI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

9.            EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA

9.1           Vloga za EEC-odobritev tipa merila

              Vloga za EEC-odobritev tipa merila mora vsebovati
              naslednje podatke:

9.1.1         Meroslovne lastnosti:

9.1.1.1       napise iz 4. člena tega pravilnika,

9.1.1.2       posebne značilnosti tehtalne enote.

              K vlogi za EEC-odobritev tipa merila mora biti
              priložena naslednja dokumentacija:

              - načrt ali risba celotnega sestava,

              - zahtevani načrti, modeli ali fotografije, ki kažejo
              meroslovne podrobnosti,

              -opis in shema, ki nedvoumno ponazarjata delovanje
              tračne tehtnice.

9.2           Pregled za EEC-odobritev tipa merila

9.2.1         Preskusi s simulacijo

              Ti preskusi se izvedejo na tračni tehtnici skupaj s
              transportnim trakom, s katerim je povezana, ali brez
              njega.

              Ti preskusi morajo zlasti omogočati ocenjevanje
              učinka vplivnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na
              tračno tehtnico pod normalnimi pogoji uporabe
              (temperatura, napetost, frekvenca itd.). Te
              dejavnike je po potrebi treba pregledati ločeno.

              Tračne tehtnice morajo izpolnjevati zahteve iz točke
              7.3 te priloge.

9.2.2         Preskusi pod normalnimi pogoji uporabe

              K tem preskusom spadajo preskusi z materialom, ki
              jih je treba izvajati s količino proizvoda, ki je
              najmanj enaka najmanjšemu seštetemu bremenu pri
              pretoku med najmanjšim in največjim.

              Tračne tehtnice morajo izpolnjevati zahteve iz točke
              7.4. te priloge.


10.           EEC-PRVA OVERITEV MERILA

              EEC-prva overitev tračnih tehtnic se izvede v dveh
              fazah.

10.1          Prvo fazo predstavljajo:

              - preverjanje skladnosti tračne tehtnice z odobrenim
                tipom merila ter pregled različnih delov
                mehanizma,

              - preskusi seštevanja s pomočjo simulacije gibanja,
                skladno z zahtevami točk 7.3.1, 7.3.3, 7.3.4,
                7.3.5 in 7.3.7, razen točke 7.3.7.4.2 te priloge.

              Pri tračnih tehtnicah s tračnim transporterjem
              (točka 3.1.2.2 te priloge) se preskusi izvedejo na
              celotni tehtnici.

              Pri tračnih tehtnicah s tehtalno ploščo (točka 3.1.1
              te priloge) se preskusi izvedejo na tračni tehtnici
              brez tračnega transporterja ter z uporabo naprave za
              simulacijo gibanja.

              Ti preskusi morajo pokazati rezultate seštevanja, to
              je sešteto maso in število obratov ali število, ki
              predstavlja dolžino traku, ki jo je teoretično
              prešel.

10.2          Potek druge faze

10.2.1        Preskusi na kraju postavitve tehtnice

              Preskuse na kraju postavitve tehtnice mora biti
              mogoče izvesti zanesljivo in enostavno s proizvodom
              oziroma proizvodi, ki se tehtajo. Namestitev tračnih
              tehtnic mora biti načrtovana tako, da je mogoče
              izvajati njihovo preverjanje, ne da bi prekinjali
              normalno obratovanje.

              V bližini preskušane tračne tehtnice oziroma tehtnic
              mora biti stalno na voljo preskusna tehtnica, ki je
              skladna z zahtevami točke 7.4.2 te priloge,
              skladiščenje in transport pa organizirana tako, da
              je preprečena morebitna izguba proizvoda.

10.2.2        Preverjanje naprave za zaznavanje pomika

              Če se upravičeno domneva, da lahko naprava za
              zaznavanje pomika zdrsuje, je treba tak zdrs
              izmeriti.

10.2.3        Preverjanje ničliranja

              Preverjanje se izvede na celem številu obratov traku
              pod pogoji iz točk 7.4.4.2 in 7.4.4.5 te priloge.

10.2.4        Stabilnost ničle

              Pri preskusih na kraju postavitve tehtnice mora
              stabilnost ničle ustrezati zahtevam točke 7.4.4.4 te
              priloge.

              Na tehtnicah, opremljenih z napravo za preverjanje
              ničle z dodatno maso, je treba preskus izvesti
              najmanj petkrat. Izmerjeni odmiki od kontrolne
              vrednosti ne smejo presegati vrednosti, izračunane s
              pomočjo določb iz točke 7.4.4.4 te priloge.

10.2.5        Preskusi z materialom

              Ti preskusi morajo pri normalnih pogojih uporabe
              zajemati najmanj dva pretoka med najmanjšim in
              največjim. Izvedejo se s tako količino proizvoda, ki
              je najmanj enaka najmanjšemu seštetemu bremenu.

              Masa proizvoda se preveri, preden gre le-ta čez
              tračno tehtnico ali potem.


                                 OSTALE DOLOČBE

11            ZGRADBA

11.1          Posebni pogoji namestitve

              Tračne tehtnice morajo izpolnjevati naslednje pogoje
              namestitve:

11.1.1        Valjčna proga

              Zgornja nosilna površina valjev in skupin valjev, ki
              tvorijo progo transportnega traku, mora biti
              vzporedna s posamezno skupino valjev. Skladnost s to
              zahtevo ni nujna za valje v neposredni bližini
              končnih bobnov. Naklon osi stranskega valja glede na
              os srednjega valja ne sme biti večji od 20° pri
              razredu 1 in 30° pri razredu 2.

              Naklon podolžnega, ravnega dela ravnine zgornje
              nosilne površine valjev ne sme biti večji od 10 % za
              razred 1 in 20 % za razred 2, če proizvod pri tem ne
              zdrsuje.

              Za razred 1 morajo biti tehtalni valji in nosilni
              valji neposredno pred tehtalno ploščo in za njo
              uležajeni na krogličnih ležajih ali na podobni vrsti
              ležajev; poravnanost teh valjev za dano breme, ki je
              približno enako polovici zmogljivosti, mora biti v
              okviru 0,3 mm, pogrešek ekscentričnosti pa ne sme
              presegati 0,2 mm.

11.1.2        Transportni trak

11.1.2.1      Spoji

              Trak mora biti sestavljen iz enega ali dveh delov z
              enakimi značilnostmi; spoj ali spoji morajo biti
              poševni, ostri kot med spojem in stranskim robom
              traku pa ne sme presegati 45°.

11.1.2.2      Dolžina

              Dolžina odvitega traku ne sme presegati krajše od
              naslednjih dveh vrednosti:

              - poti, ki jo opravi katera koli točka na traku v 1,5
                minute pri najmanjši nazivni hitrosti, ali

              - 100 m.

11.1.3        Delovanje proizvoda

              Razdalja med tehtalno ploščo in podajalno napravo
              mora biti enaka dolžini od dva- do petkratne poti,
              ki jo opravi katera koli točka na traku v eni
              sekundi pri največji hitrosti.

11.2          Pretvornik gibanja

              Dolžina, ki ustreza premikanju traku, ali hitrost se
              morata meriti na notranji strani traku.

              Tehtnice, ki delujejo z integracijo, morajo
              omogočati namestitev pretvornika gibanja z napravo,
              ki omogoča štetje števila obratov ali delov obratov
              naprave za zaznavanje pomika.

11.3          Kazalnika trenutnega bremena in pretoka

              Tisti deli skale kazalnikov trenutnega bremena in
              pretoka, ki ustrezajo vrednostim, ki ne ležijo med
              najmanjšim in največjim pretokom, se morajo
              razlikovati od ostale skale.

              Oba kazalnika lahko zamenja ali nadomesti
              registrirna naprava, če le-ta ne vpliva na rezultate
              tehtanja.

              Če je kazalnik trenutnega bremena hkrati tudi
              kazalnik pretoka, mora imeti napis:

              "Pretok velja pri hitrosti traku .... m/s."

11.4          Kazalniki seštevka in tiskalne naprave

              Kazalniki seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
              samo pozitivne vrednosti traku, se morajo vklopiti
              takoj, ko je doseženih 5 % največjega pretoka.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti