Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001

Kazalo

3841. Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti, stran 7394.

Na podlagi 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 in 14/95) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 23. seji dne 24. 4. 2001 sprejel
O D L O K
o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelala Enota projektiranje d.o.o. pod št. projekta 54-00 oktobra 2000.
2. člen
UN je, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana v srednjeročnem družbenem planu občine sprejeta odločitev o urejanju razširjenega območja gramoznice Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti za pridobivanje gramoza in za njeno sanacijo oziroma končno rabo.
Na območju UN, velikem približno 105,3 ha, se načrtujejo: nadaljna širitev gramozne jame za ca. 45,4 ha; ureditev območja ob Bakovski cesti za poslovno-trgovske dejavnosti; ureditev območja gradbenega podjetja SGP Pomgrad; ureditev športno-rekreacijskega območja ob in na vodni površini; ureditev naravnih biotopov ob južnem robu novega izkopa in zasaditev varovalnega zelenega pasu ob avtocesti.
3. člen
UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:2500, 1:1000,
in 1:100, ki se nanašajo na:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine;
– prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev;
– prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih;
– načrt gradbenih parcel;
– tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbenih parcel;
– oceno stroškov za izvedbo načrta; ter
– etape izvajanja načrta.
UN vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN.
4. člen
S tem odlokom se določa:
– mejo območja;
– funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami;
– pogoje glede komunalnega urejanja območja;
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor;
– etape izvajanja UN;
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah;
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN;
– sprotne in končne določbe uporabnikov gramoznice.
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Opis meje območja
5. člen
Mejo območja predstavljajo:
severozahodna in severovzhodna meja parc. št. 4583/1 (v nadaljnjem besedilu pomenijo kratice strani neba in številke parcelne številke), SV meja 4583/4, 4583/3, 4920/1, 4919/3, 4909/2, 4908/2, 4907/2, 4906/2, 4905/2, 4904/2, 4903/2, 4902/4, 4902/3, 4898/2, 4897/2, 4895, 4893/4, 4893/3, 4892/2, 4890/3, 4889/3, 4888/3, 4887/3, 4885/3, 4883/3, 4881/3, 4879/3, SV in JV meja 4877/3, JV meja 4877/1, 4877/2 (vse k.o. Murska Sobota), meja avtocestnega koridorja, ki poteka skozi 1830/1 (k.o. Rakičan), 4927/1, 5367/2, po J meji in skozi 4937/3, skozi 5029/2, 5057/2, 5065/2, 5067, JZ in SZ meja 5069/2, SZ meja (ob Bakovski cesti) 5069/4, 5070/1, 5367/2, 5071, 5081/2, 5081/1, 5076/4, 5076/3, 5080/4, 4923/10, 5366/3 (vse k.o. Murska Sobota).
2. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
6. člen
Konceptualna zasnova oblikovanja in programske sheme gramoznice izhaja iz dejstva, da je potrebno upoštevati dva ključna in na nek način izključujoča se dejavnika; razvoj na eni in varstvo na drugi strani.
Razvoj gramoznice kot športno-rekreacijskega območja zahteva velike prostorske potrebe, kvalitetno in razvejano infrastrukturo za številne potencialne športno-rekreacijske dejavnike, ki jih lahko umestimo v prostor največje stoječe vodne površine v bližini Murske Sobote.
Na drugi strani imamo varovalni dejavnik, kjer je potrebno poskrbeti za številne ekološke parametre, biotope, gnezdišča, rastišča in ekološke niše številnih značilnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, ki so nekoč na tem prostoru uspevale, vendar jih danes zaradi intenzivnega kmetijsta in regulacije Mure, hidromelioracij in zasuvanja mrtvih rokavov reke danes ni več, ali pa so zelo redke.
Oba izključujoča dejavnika prostora je zato potrebno na sorazmerno majhnem prostoru umestiti v prostor na način, da bosta lahko s čim večjo mero avtonomnosti sobivala.
Infrastrukturo potrebno za večino športno rekreacijskih dejavnosti se zato združita enem mestu, ki je dobro prekrvavljen s komunikacijami, vso potrebno komunalno infrastrukturo, ima ustrezno zaledje in zato potreben prostor znotraj območja ureditve.
S postavitvijo športno-rekreacijskega centra na enem mestu pocenimo samo gradnjo, lociramo komunalno infrastrukturo na eni točki (ceste, parkirišča, komunalno omrežje, elektrika...) in imamo več možnosti za omogočanje ekoloških pogojev na ostalih delih gramoznice.
Bodoče jezero je zasnovano kot preplet različnih športno-rekreacijskih in ekoloških funkcij. Zaradi izključujočih si lastnosti enih proti drugim so prostorsko in ekološko obremenilne dejavnosti športno-rekreacijskega značaja razmeščene ob jezeru tako, da so čimbolj združene na enem delu obale, tako da se lahko ekološke funkcije jezera nemoteno razvijajo na drugi strani jezera.
Sobivanje sorazmerno agresivnih dejavnosti na eni in narave na tako majhnem prostoru je možno le na način, da se oba dejavnika združi v dva prostorsko in programsko smiselna pola. Mešanje športno-rekreacijskih dejavnosti in neokrnjene narave na tako kratki obali ni možno in gre na škodo slednje.
Območje ureditvenega načrta je smiselno razdeljeno na več funkcionalnih celot z različno rabo prostora.
Območje ob Bakovski cesti zaradi svoje lege ob mestni vpadnici se nameni za poslovno trgovske dejavnosti.
Območje gradbenega podjetja se uredi v smislu proizvodne dejavnosti.
Ob jugozahodnem delu obstoječe gramozne jame se uredi športno-rekreacijsko območje s spremljajočimi športnimi in gostinskimi objekti.
Območje ob jugovzhodnem delu razširjene gramozne jame se nameni za naravne biotope.
Obstoječa gramozna jama se širi v prvi fazi na vzhod in v drugi fazi na sever. Vodna površina v gramozni jami je pred polucijskimi vplivi z avtocestnega koridorja in intenzivno obdelovanih kmetijskih zemljišč zaščitena s pregrado visokih dreves.
Koplje se predvidoma do globine 12 m pod obstoječim terenom oziroma dokler je material še primeren za izrabo. Brežine gramoznice, razen brežin trenutnega kopa, se morajo urediti primerno predvideni rabi prostora. V delu namenjenemu kopalcem so v naklonu od 1:20 do 1:10, in skupno z arhitekturno ureditvijo in športnimi igrišči tvorijo urejeno kopališče. Pod vodno gladino v tem delu brežina blago pada (1:10) do globine 1,5 m, nato pa sledi naklonu, ki še ne povzroča spontanega krušenja terena (1:2). Na območju naravnih biotopov so brežine strmejše, vendar največ 1:2 in naravno zaraščene, pod vodno gladino pa se v zalivih oblikuje plitvine, primerne za drstitev rib in plitvinske naravne združbe. Tu se uredi le utrjene poti in ustrezno opremljene opazovalnice, ki dajejo podatke o pomembnejših značilnostih rastlinskih in živalskih vrstah.
Celotna vodna površina se nameni za čolnarjenje, ribarjenje, jadranje, surfanje, veslanje (1000 m steza z iztekom) in podobno, vendar se v območju naravnih biotopov ustrezno omeji dostop. Zaradi posebnega družbenega pomena se mora del infrastrukture ob gramoznici nameniti za dejavnost potapljaškega kluba.
Na meji med naravno krajino in urbanim intenzivno rabljenim območjem so locirani linijsko nanizani objekti, ki se delijo v tri skupine. V prvi skupini, ki je najbližje Bakovski cesti, se uredijo prostori namenjeni vodnim športom. Druga skupina je namenjena poslovno prodajnim površinam in je hkrati spremljajoči objekt večnamenskega stadiona. Tretji objekt je namenjen spremnemu programu kopališča, kot so gostinski in prodajni lokali ter sanitarije in garderobe za kopalce.
3. Pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejevanje območja s tolerancami
7. člen
Stavbe v delu ob Bakovski cesti, ki je namenjen poslovnim in trgovskim dejavnostim oblikovno sledijo novi upravni stavbi, ki je na tem delu že zgrajena, torej so oblikovane sodobno in sledijo funkcionalni rabi.
Novogradnje na prostoru gradbenega podjetja prav tako oblikovno sledijo obstoječim industrijskim objektom.
Novogradnje v delu, ki je namenjen športu in rekreaciji natančno sledijo razmejitveni črti, ki deli urbaniziran obalni pas in naravno oblikovano krajino, tako da je prednja odprta fasada orientirana na vodno površino. Višina venca je definirana v grafičnem delu načrta. Streha objektov je zazelenjena in oblikovana tako, da zvezno preide v teren za stavbo. Maksimalna dolžina stavb je določena v grafičnem delu, lahko pa se izvede tudi deloma v manjšem obsegu skladno s potrebami.
Na urbanem pasu se uredi različna športna in ostala igrišča, ki preko plavajočih lesenih pomolov segajo na vodno površino. Ob igriščih je možno postaviti montažne tribune in spremljajoče objekte, ki pa naj imajo začasen značaj.
V območju športno-rekreacijskega centra se poleg lesenih podestov ob obali pojavljajo travniki in zelenice, ki so namenjeni različnim aktivnostim. Deloma se tu pojavlja vegetacija, kot varovalni pas med avtocesto in jezerom.
Jugovzhodni in vzhodni del se nasuje z jalovino, ki ostane pri izkopu gramoza. Tako se bo ustvaril reliefno razgiban prostor, ki bo skoraj v celoti zasajen in prepuščen naravnemu delovanju. Obala se tu spušča v blagem naklonu s plitvinami v zalivih kar ustvarja pestre pogoje za rast trstičevja in gnezdenje vodnih ptic.
Obala severnega dela se bo strmo spuščala v vodo, na brežini pa bo v gručah rasla obvodna vegetacijana. Podobna ureditev obale je predvidena tudi na celotnem zahodnem delu jezera.
Osnovna delitev na razvojne in varovalne programe jezera lahko razumemo tudi kot delitev na urbane, športno-rekreacijske programe na eni in naravo na drugi strani. Ker je športno-rekreacijski del lociran pretežno v jugozahodnem delu jezera, je prostor posebej namenjen vzpostavitvi obvodnih biotopov lociran na severni, vzhodni in jugovzhodni strani jezera.
Ker se bo spontana raba gramoznice verjetno razširila po celi obali (kopalci, ribiči, pikniki...), je potrebno za zagotovitev ekoloških pogojev določene dele obale režimsko varovati pred prevelikim obremenjevanjem in frekvenco obiskovalcev.
Velika večina obale se prepusti sukcesijskemu zaraščanju, ki bo verjetno v najboljši možni meri prispevalo k ekološki sanaciji jezera. Na podlagi zaraščanja obale se bodo vzpostavili tudi posamezni biotopi v skladu z lokalnimi pogoji. Celotna vzhodna in jugo vzhodna stran pa se namensko uredi v skladu z ekološko varovalnimi pogoji, za vzpostavitev posameznih biotopov. Ta del se tudi glede režima športno-rekreacijske rabe načrtno izključi iz kakršnekoli intenzivne rabe. Podoben vendar manj strog režim bi veljal tudi za celotno severno stran gramoznice. Na tem delu se lahko zaradi ugodne prisojne lege uredijo posamezna manjša, naravna kopališča.
Zelene površine se v celotnem območju posega (tudi v območju športno-rekreacijskega centra) obravnavajo v kontekstu naravne in deloma kulturne okoliške krajine. Zato se v celotnem območju uporablja izključno avtohtone rastlinske vrste, v območju naravnih biotopov pa avtohtono in lokalno obvodno rastlinje (vrbe, jelše, trepetlike...), ki je najbolj prilagojeno na lokalne razmere in bo tudi najbolj pripomoglo k vzpostavitvi obvodnih biotopov.
4. Komunalno opremljanje
8. člen
Komunikacije so zasnovane v skladu s prepletom razvojnega in varovalnega principa. Večina omrežja je načrtovanega na območju športno-rekreacijskega centra na jugo zahodnem delu jezera, kjer je tudi povezava s počivališčem, avtocesto in Mursko Soboto. Tu so dostopi zaradi programskega vozlišča dobro urejeni, s potrebnimi parkirnimi površinami in servisnimi dostopi do vode in objektov na obali. Na severni strani se ohrani makadamska pot, ki poteka po celotni severni dolžini jezera. Območje med rekreacijskim centrom in cesto na severu pa je zaradi ekoloških razlogov povezano le s potmi, brvmi in kolesarsko stezo.
Gramoznica je locirana neposredno ob Bakovski cesti, ki povezuje avtocesto na južni strani gramoznice z Mursko Soboto na severni strani. Bodoča avtocesta bo bistveno povečala promet po Bakovski cesti, saj bo le-ta postala ena glavnih mestnih vpadnic. Pomen gramoznice Kamenšnica bo zaradi lokacije počivališča in bencinske črpalke na avtocesti v neposredni bližini še toliko večji.
Vsi dostopi do gramoznice bodo potekali z zahodne strani. Bakovska cesta je edina neposredna povezava med gramoznico in širšim prostorom (Murska Sobota, avtocesta...). S te ceste se napaja promet za potrebe dostopa do okoliških kmetijskih površin, za potrebe separacije SGP Pomgrad, za potrebe obiskovalcev športno-rekreacijskega centra ter za potrebe ostalih obiskovalcev jezera (ribiči...).
Ves motorni, servisni, intervencijski in mirujoči promet je zaradi zasnove športno-rekreacijskega območja na enem mestu, lociran v jugozahodnem vogalu gramoznice tik za počivališčem avtoceste.
Prometni režim bodočega jezera Kamenšnica predvideva dostop z motornimi vozili z Bakovske ceste na zahodni strani. Poleg obiskovalcev in uporabnikov samega jezera je potrebno zagotoviti tudi dostop za lastnike kmetijskih zemljišč na severni in vzhodni strani obravnavanega območja po obstoječi lokalni cesti.
Gramoznica Kamenšnica bo verjetno povezana tudi z avtocesto preko izvoza in uvoza zahodno od počivališča.
Prometno bo dostopen le vzhodni, severni in delno južni del bodočega jezera. V jugovzhodnem delu je zaradi varovalnega režima obvodnega biotopa promet prepovedan, tako da z motornim vozilom ni mogoče obkrožiti jezera.
Zaradi programske zasnove športno rekreacijskega območja je predvidenih precej različnih trgovskih, gostinskih in športno-rekreacijskih programov. Večino teh programov bo potrebno bolj ali manj redno vzdrževati ali servisirati.
Ker bo programsko območje locirano na enem mestu se objekti in programi servisirajo z enega mesta – z Bakovske ceste na jugozahodnem delu. Ker bo dostop samo na tem delu in ker okoli jezera ne bo speljane ceste za motorni promet, se servisni promet odvija samo na relaciji Bakovska cesta–servisno mesto–Bakovska cesta.
Dostop intervencijskim vozilom bo omogočen na približno 3/4 območja jezera in sicer na celotni zahodni strani ob Bakovski cesti, na celotni severni strani ob lokalni cesti, deloma na vzhodni strani in v celotnem območju športno-rekreacijskega kompleksa na južni strani. Zaradi načrtovanega naravnega, ekološkega območja na jugo vzhodnem delu bodočega jezera v tem delu ni predvidenih komunikacij za motorni promet. Kljub temu se lahko po potrebi prostor tako uredi, da je omogočen dostop samo za interventna vozila.
Zaradi centralne lokacije športno-rekreacijskega območja, ureditve prometnega režima in racionalizacije gradnje se uredi enotno parkirišče na jugozahodnem delu jezera ob Bakovski cesti. Parkirišče bo asfaltirano, s kapaciteto parkiranja 112 osebnih vozil in 6 avtobusov. Po potrebi (večje prireditve) bo možno parkiranje dodatnih 160 vozil na utrjeni travni površini.
Na ostalih površinah okoli jezera bo parkiranje prepovedano.
Kolesarski promet bo poleg opisanih komunikacij potekal tudi okoli jezera. Jugovzhodni del obale bo zaradi ekološkega varovalnega režima zaprt za motorni promet, mogoče pa bo v tem delu kolesariti po v ta namen urejenem kolesarskem omrežju. S kolesom bo tako mogoče kolesariti okoli celotnega jezera po posebej urejeni kolesarski stezi.
Tako kot s kolesom bo pešcem omogočen dostop do vseh delov jezera. Že omenjeni jugovzhodni del obale, ki se prepusti sukcesijski zarasti in ustvarjanju obvodnih biotopov bo imel poseben režim, kjer bo določeno kaj je dovoljeno in kaj ne. V tem delu bo poleg kolesarske steze speljana tudi pešpot, ki bo preko lesenih brvi vodila tudi čez trstičje v posameznih zalivih.
Sicer pa je zasnovana krožna rekreacijsko-sprehajalna pot okoli celotnega jezera.
Ker bo območje avtoceste z ograjo ločeno od območja gramoznice je predvidena povezava med obema kot peš povezava med počivališčem avtoceste in športno-rekreacijskim območjem ob jezeru.
Območje se naveže na glavni vodovod, ki poteka ob Bakovski cesti. Ob stavbah se namestijo hidranti.
Prostozračni kabli na območju UN se nadomestijo s podzemskimi.
Za potrebe dodatnih stavb in ureditev se te navežejo na električno in telefonsko omrežje za obstoječe stavbe.
Odpadne vode se vodijo po vodotesni kanalizaciji v novo črpališče ob kompleksu Pomgrada. Padavinske vode se spuščajo v teren. Padavinske vode s tlakovanih parkirišč in z asfaltiranih manipulacijskih površin se morajo pred iztokom očistiti v lovilcih maščob.
Razdalje med komunalnimi vodi morajo biti po zahtevah upravljalcev teh vodov. Kolikor teh razdalj ni mogoče doseči, se morajo izvesti primerne zaščite. Kanalizacijske cevi morajo biti vsaj 0,5m pod vodovodnimi.
Za ogrevanje stavb se morajo uporabiti centralni načini ogrevanja na plin.
5. Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor
9. člen
K vsem gradnjam in ureditvam, pri katerih se posega v zemeljske plasti na zemljiščih, ki so zavarovana kot arheološki spomenik, se mora pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo ne velja za kmetijsko rabo z običajnim oranjem.
Soglasje iste institucije si je potrebno pridobiti tudi k vsem posegom na območju rezervata, razen k vzdrževalnim delom.
Za potrebe interventnih vozil morajo dovozi do stavb imeti nosilnost najmanj 10 t osne obremenitve, širino najmanj 3 m in predpisane premere krivin. Vsaka stavba mora biti dostopna najmanj z dveh strani. Hidranti se morajo namestiti na oddaljenosti, ki je večja od 1/2 višine stavbe oziroma ki meri najmanj 5 m. Graditi se mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. Stavbni prostori, v katerih se zbira večje število ljudi, morajo imeti vsaj dva izhoda na prosto na nasprotnih straneh. V bližini stavb se morajo urediti dostopi do vode gramoznice.
Po končanem izkopu malih odsekov mora uporabnik gramoza takoj brežine izdelati v končni obliki, kot je to določeno v grafičnem delu projekta.
Dostopi v javne prostore stavb morajo biti tako izdelani, da jih lahko uporabljajo tudi osebe z invalidskimi vozički.
Gradbeno–tehnična dokumentacija za vsako novogradnjo, dogradnjo ali zunanjo ureditev, mora vsebovati tudi načrt hortikulturnega urejanja okolice.
6. Etape izvajanja UN
10. člen
Izvajanje gradenj in drugih ureditev za posamezne dejavnosti lahko potekajo časovno neodvisno od drugih dejavnosti z izjemo na kop gramoza navezane gradnje čolnarne, rampe za spust plovil v vodo in parkirišča v njeni bližini ter urejanje kopališča. Zgoraj navedene izjeme se grade in urejajo po zaključenem kopu obravnavane gramoznice ali vzporedno z zaključevanjem del na posameznih odsekih kopa.
Praviloma mora pred gradnjami in drugimi ureditvami biti izvedena zanje potrebna komunalna oprema.
7. Režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo v prvih etapah
11. člen
Kmetijska zemljišča, na katera se predvideva širitev gramoznice, se ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi. Na teh zemljiščih se dopušča izvajati raziskovalna in pripravljalna dela za kop gramoza in za končne ureditve predvidene na tem delu območja. Preostala zemljišča se ohranjajo v sedanjem stanju. Na njih se dopuščajo, če so kmetijska, ta raba, in druge dosedanje rabe, ki niso v nasprotju s končno ureditvijo gramoznice, ter pripravljalna dela za to ureditev. Dopušča se le sanitarni in nujni vzdrževalni posek drevja in grmovja.
V delu obravnavanega območja, ki se nameni za rezervat, mora biti takoj po uveljavitvi tega načrta k vsem posegom, razen k običajni kmetijski obdelavi zemljišča in stavbnim običajnim vzdrževalnim delom, pridobljeno soglasje pristojne institucije za varstvo dediščine. To določilo velja tudi za posek drevja in grmovja, za urejanje parkirnih mest, gradnjo ograje ter vrat v ograji in podobno.
8. Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN
12. člen
O morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo ustaviti.
Za delavce pri pridobivanju gramoza morajo veljati strogi varnostni ukrepi glede ravnanja s stroji in gorivi ter mazivi.
III. SPROTNE IN KONČNE DOLOČBE UPORABNIKOV GRAMOZNICE
13. člen
Uporabnik gramoznice:
– je dolžan ob robu gramoznice zasaditi avtohtono drevje v območju, ki je prikazano v grafični prilogi,
– (koncesionar) mora po končanem izkopu, po posameznih območjih, brežine urediti kot je prediveno za končno stanje (nakloni, oblika, zaraščenost ipd.).
14. člen
UN je na vpogled občanom na sedežu Mestne občine M. Sobota – oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe ter Upravni enoti Murska Sobota.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-94/00
Murska Sobota, dne 24. aprila 2001.
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Slavic l. r.