Uradni list

Številka 15
Uradni list RS, št. 15/2001 z dne 2. 3. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 15/2001 z dne 2. 3. 2001

Kazalo

911. Odredba o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2001, stran 1497.

Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82 /94, 21/95, 16/96, 98/99, 101/99 in 8/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2001
1. člen
Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije), opraviti v letu 2001 s to odredbo predpisane ukrepe.
2. člen
V tej odredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
1. Reja živali je skupina živali, ki živijo v zaključeni enoti in so pod veterinarsko-sanitarnim nadzorom. Z rejo se ukvarja rejec, ki je lahko fizična ali pravna oseba.
2. Vzrejno središče je reja plemenskih živali, kjer rejec posluje v skladu s selekcijskim in rejskim programom za tisto vrsto in pasmo plemenskih živali, za katero ima pooblastilo ministra, pristojnega za živinorejo.
3. Osemenjevalno središče je odobrena organizacija, ki redi plemenjake za pridobivanje in promet z njihovim semenom in izpolnjuje predpisane veterinarsko-sanitarne pogoje.
4. Živali v naravnem pripustu so kategorija živali, ki se naravno razmnožujejo.
5. Plemenske živali so kategorija živali, ki so odbrane in namenjene za načrtno razmnoževanje. Imeti morajo znano poreklo in lastnika, oceno plemenske vrednosti in morajo biti predpisano označene.
6. Osemenjevanje je zooprofilaktična metoda za preprečevanje in zatiranje živalskih spolnih in drugih kužnih bolezni ter zootehnični ukrep, ki omogoča kontrolirano in kvalitetno spremembo plemenskega sestava živalske populacije.
7. Valilna jajca so oplojena jajca iz matičnih jat vseh vrst pernatih živali.
8. Matična jata perutnine je jata perutnine, ki nese valilna jajca za nadaljnji razplod.
9. Plemenska jata rib je jata odbranih samcev in samic, namenjenih za razplod.
10. Bolezni proste reje so tiste reje živali, ki so proste določene oziroma določenih kužnih bolezni, ki se zatirajo po veterinarskih predpisih.
11. Organizirana reja je reja, kjer rejec združuje svoje interese preko posebnih organizacij.
12. Kobilarna je organizirana reja plemenskih kobil (več kot 10) in žrebcev, namenjenih za razplod.
13. Vzrejališče čebeljih matic je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet čebeljih matic dovoljenje ministra, pristojnega za kmetijstvo.
14. Vzrejališče plemenskih ribjih jat je vzreja, s katero upravlja pravna ali fizična oseba, ki ima za vzrejo in dajanje v promet plemenskega ribjega materiala dovoljenje ministra, pristojnega za kmetijstvo.
15. Lokacija vzrejališča plemenskih rib ali čebeljih matic je mesto, kjer se vzreja in daje v promet plemenski ribji material ali čebelje matice.
16. Plemenilna postaja je lokacija, kjer se uporabljajo plemenske živali (plemenjaki) za razplod.
17. Nadaljnje nasajanje rib je naselitev rib v izpraznjen in razkužen ribnik.
18. Skupni hlevski mlečni vzorec je povprečni vzorec mleka ene molže vseh molznic v hlevu.
3. člen
Veterinarski inšpektorji z odločbami določijo veterinarskim organizacijam roke za izvedbo posameznih del iz te odredbe.
Veterinarske organizacije morajo veterinarski inšpekciji mesečno predložiti predpisane obrazce ter o opravljenem delu mesečno poročati. Iz poročila mora biti razvidno naslednje:
– številka in datum odločbe veterinarske inšpekcije;
– opravljena cepljenja po odredbi: vrsta in kategorija živali, bolezen, število cepljenj, cena po ceniku Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: VURS), skupni znesek;
– odvzem krvnih vzorcev;
– prve živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec vzet za preiskavo na:...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– naslednje živali – vrsta in kategorija živali, bolezen (vzorec vzet za preiskavo na:...), število vzorcev, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– tuberkulinizacija: vrsta in kategorija živali, število živali, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– izdaja zdravstvenih spričeval: vrsta živali in kategorija, število živali, višina takse po predpisu, ki ureja upravne takse (v nadaljnjem besedilu: taksa) za zdravstveno spričevalo, višina takse za Veterinarsko-higiensko službo (v nadaljevanju: VHS), znesek, skupni znesek za vsa izdana spričevala;
– opravljeni veterinarsko-sanitarni pregledi v notranjem prometu: vrsta in kategorija živali, vrsta pošiljke, število, taksa za posamezni pregled, skupni znesek;
– oskrbni dan za psa: število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– zbiranje lisic: število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– označevanje domačih živali: vrsta živali, število, cena po ceniku VURS, skupni znesek;
– opombe;
– poročilo pripravil: ime in priimek, kraj, datum;
– odgovorna oseba: ime in priimek;
– žig.
Vzorec obrazca je kot priloga 1 objavljen skupaj s to odredbo kot njen sestavni del.
Veterinarske organizacije morajo veterinarski inšpekciji mesečno predložiti obračun za povračilo stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov, iz katerega je razvidno, da so bile takse odvedene.
Veterinarski inšpektorji na podlagi dokumentacije iz drugega in četrtega odstavka tega člena ugotovijo, ali je bil posamezen ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe, ter s podpisom računa potrdijo, da je bilo delo opravljeno v skladu s predpisi.
4. člen
Preventivna cepljenja je treba opraviti v skladu z navodili proizvajalca registriranega cepiva.
5. člen
Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo osebno ime ter bivališče oziroma firmo in sedež imetnika živali, oznako (številko) živali, datum cepljenja oziroma preiskave, ime cepiva, ime proizvajalca cepiva, rok uporabnosti in kontrolno številko cepiva ter rezultate diagnostične preiskave.
Če je za živali, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, predpisana identifikacija in registracija in če niso označene na predpisan način, jih je treba označiti.
Veterinarske organizacije morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati veterinarsko inšpekcijo o vseh stranskih pojavih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov morajo veterinarske organizacije odvzeti po posebnem programu VURS, ki ga za vsako posamezno veterinarsko organizacijo z odločbo predpiše veterinarski inšpektor.
6. člen
Preventivni ukrepi pri govedu:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2001.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2001.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba 100% vseh govedi, starejših od 6 tednov, ki izhajajo iz rej, iz katerih se oddaja mleko za javno potrošnjo.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo veterinarske organizacije s tuberkulinom, predpisanim v prilogi 2, ki je objavljena skupaj s to odredbo kot njen sestavni del, najkasneje do 10. novembra 2001.
5. Na brucelozo je treba preiskati vse krave v laktaciji z metodo ELISA hlevskih mlečnih vzorcev, in sicer trikrat v razmiku 3 mesecev. Zadnji odvzem vzorcev se mora opraviti v mesecu novembru 2001.
Vzorce se odvzame v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu. En vzorec zajema največ 50 molznic.
Preiskave opravi Veterinarski Inštitut Slovenije (v nadaljevanju: VIS).
6. Na govejo spongiformno encefalopatijo je potrebno z enim od odobrenih laboratorijskih testov preiskati možgane vseh govedi, starejših od 18 mesecev, ki so kazale klinične znake obolenj centralnega živčnega sistema, in reprezentativni vzorec poginulih živali, starejših od 30 mesecev, v skladu s programom, ki ga pripravi VURS.
Živali, starejše od 30 mesecev, ki niso pregledane z enim od odobrenih testov in se koljejo v registriranih klavnicah, ne smejo v promet za prehrano ljudi.
Preiskave opravi VIS in o tem enkrat mesečno obvesti VURS.
7. Na infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (v nadaljevanju: IBR/IPV) in govejo virusno diarejo – mukozno bolezen (v nadaljevanju: GVD-MB) je treba serološko pregledati vsa goveda v tistih rejah bikovskih mater, ki so bile v letu 2000 proste obeh bolezni ali proste IBR/IPV in pozitivne na GVD–MB.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
II. V vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu
Enkrat letno je treba vse bike tuberkulinizirati in pregledati:
a) serološko na:
– brucelozo;
– IBR/IPV in
– enzootsko govejo levkozo;
b) na virusni antigen:
– GVD-MB;
c) mikrobiološko na:
– genitalno kampilobakteriozo in
– trihomoniazo.
Tuberkulinizacijo z bovinim tuberkulinom iz priloge 2 te odredbe opravijo in vzorce odvzamejo veterinarske postaje v osemenjevalnem središču, v naravnem pripustu pa veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.
7. člen
Preventivni ukrepi pri drobnici:
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2001.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
2. Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2001.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
3. Proti steklini je treba cepiti drobnico, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj 3 tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
4. Tuberkulinizirati je treba vse plemenske ovne in kozle.
Tuberkulinizacijo z govejim tuberkulinom opravijo veterinarske organizacije.
5. Na brucelozo je treba enkrat letno serološko preiskati vse plemenske ovne in kozle.
Vse mlečne živali iz registriranih rej, ki oddajajo mleko v javno potrošnjo, je potrebno serološko pregledati na B. melitensis. Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
8. člen
Preventivni ukrepi pri prašičih:
1. Na velikih prašičerejskih obratih je potrebno enkrat mesečno serološko pregledati 10 krvnih vzorcev pitancev na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi.
Jemanje vzorcev je potrebno začeti maja 2001. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih, ki redijo več kot 10 pitancev, je potrebno na vsakih 50 pitancev odvzeti enkrat letno 1 vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi.
Jemanje vzorcev je potrebno začeti maja 2001. Vzorce se vzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
V prašičerejskih obratih na obmejnem področju z Republiko Hrvaško, ki redijo več kot 10 pitancev, je potrebno od pitancev odvzeti dvakrat letno, v presledku 6 mesecev, po 1 vzorec za serološko preiskavo na prisotnost protiteles proti klasični prašičji kugi.
Jemanje vzorcev je potrebno začeti maja 2001. Vzorce se odvzame na klavnici ob rednem zakolu pitancev.
2. Na bolezen Aujeszkega in brucelozo je treba pregledati s serološkim pregledom kri:
– vseh plemenskih merjascev v Sloveniji enkrat letno in
– vseh plemenskih svinj v registriranih vzrejnih središčih, razen na farmah: Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri plemenskih merjascev je treba pregledati tudi na virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (v nadaljevanju: TGE) in prašičji respiratorni in reprodukcijski sindrom (v nadaljevanju: PRRS).
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
3. Za pregled na TGE in PRRS je treba vsako četrtletje odvzeti kri po 25 izločenim plemenskim svinjam s farm Ihan, Klinja vas, Krško, Ljutomer, Nemščak, Podgrad, Ptuj in Stična.
Kri teh živali je treba pregledati tudi na bolezen Aujeszkega in brucelozo.
Vzorce se odvzame na klavnici. Preiskave opravi VIS.
4. Vse plemenske merjasce v osemenjevalnih in vzrejnih središčih je treba enkrat letno tuberkulinizirati z bovinim in aviarnim tuberkulinom.
Tuberkulinizacijo opravijo veterinarske organizacije.
9. člen
Preventivni ukrepi pri perutnini:
1. Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, in sicer:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v obratih rejcev, ki imajo nad 500 živali;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali);
– v fazanerijah;
– v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po peroralni ali nazalni metodi.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
2. Valilna jajca smejo izvirati samo iz matičnih jat kokoši, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste psitakoze in Salmonelle enteritidis.
Take matične jate perutnine morajo biti imune proti:
– epidemičnem tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo primarne veterinarske organizacije. V rejah do 500 živali je treba pregledati vse živali, v večjih rejah pa 20% živali.
Pregled na Salmonello enteritidis in psitakozo opravi VIS.
Kontrolo imunosti opravi VIS.
10. člen
Preventivni ukrepi pri kopitarjih:
I. V rejah
1. Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo oziroma najkasneje do 30. aprila 2001.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
2. Proti steklini je treba cepiti kopitarje, ki se ženejo izven naselij na pašo in so vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se živali ženejo na pašo.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
II. V kobilarnah
Enkrat letno je treba pregledati plemenske kobile na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– infekciozni metritis kopitarjev, in sicer le kobile, ki so bile v pretekli sezoni pripuščene in se niso obrejile.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije do 31. marca 2001. Preiskave opravi VIS.
III. Plemenski žrebci, ki se uporabljajo za naravni pripust in osemenjevanje
Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:
– infekciozni metritis kopitarjev – dvakrat v razmiku 7 dni;
– kužno malokrvnost in
– konjski arteritis.
Vzorce za preiskavo na infekciozni metritis kopitarjev odvzame VIS, druge vzorce pa veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.
IV. Vzrejališča plemenskih žrebcev
1. Enkrat letno je treba pregledati vse plemenske žrebce na:
– kužno malokrvnost;
– konjski arteritis in
– leptospirozo.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.
11. člen
Preventivni ukrepi pri psih:
1. Psi morajo biti cepljeni enkrat letno proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot dvanajst mesecev. Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 2001.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce.
Cepljenje opravijo veterinarske organizacije.
12. člen
Preventivni ukrepi pri čebeljih družinah:
Na hudo gnilobo čebelje zalege in povzročitelja nosemoze, varooze, pohlevne gnilobe čebelje zalege in pršičavosti je treba enkrat letno pregledati in preiskati vse čebelje družine vzrejevalcev matic na lokaciji vzrejališča in čebelje družine plemenilnih postaj.
Vzorce odvzame in preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VZS).
13. člen
Preventivni ukrepi pri ribah:
1. Na vrtoglavost postrvi je treba enkrat letno pregledati postrvi v ribogojnicah. Vzorce mladic je treba poslati v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 2001.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
2. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati ovarialno in semensko tekočino v plemenskih jatah postrvi in lipanov.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
3. Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 1. junija 2001 preiskati krape, namenjene za nadaljnje nasajanje.
Mladice krapov je treba preiskati do konca leta 2001.
Vzorce odvzame VZS. Preiskave opravi VIS.
14. člen
Kontrolo imunosti opravi pooblaščen laboratorij po naslednjem programu:
Atipična kokošja kuga:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– nesnice konzumnih jajc: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Vzorce odvzamejo veterinarske organizacije.
15. člen
Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS.
16. člen
Rezultate preiskav iz te odredbe mora pooblaščen laboratorij poslati veterinarski inšpekciji, ki je izdala odločbo o roku za izvedbo posameznih del, in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Veterinarska organizacija mora o prejemu rezultatov preiskav nemudoma obvestiti veterinarsko inšpekcijo.
17. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323–465/00
Ljubljana, dne 23. februarja 2001.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
mag. Franc But l. r.