Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000

Kazalo

3825. Pravilnik o kakovosti glavnatega zelja, brstičnega ohrovta, belušne zelene in špinače, stran 10051.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti glavnatega zelja, brstičnega ohrovta, belušne zelene in špinače
I. VSEBINA
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik se uporablja za:
– sorte svežega glavnatega zelja in glavnatega ohrovta (v nadaljnjem besedilu: glavnato zelje), vzgojene iz rodov Brassica oleracea L. var. capitata L. (vključno z rdečim in koničastim zeljem) in Brassica oleracea L. var. bullata DC. in var. sabauda L. (ohrovt), ki so v prometu,
– sorte svežega brstičnega ohrovta (stranski brsti vzdolž stebla), vzgojene iz rodu Brassica oleracea L. var. bullata subazr. gemmifera DC, ki so v prometu,
– sorte sveže belušne zelene, vzgojene iz rodu Apium graveolens L. var. dulce Mill., ki so v prometu,
– sorte sveže špinače, vzgojene iz rodu Spinacia oleracea L., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– glavnato zelje, namenjeno za industrijsko predelavo,
– brstični ohrovt, namenjen za industrijsko predelavo,
– belušno zeleno, namenjeno za industrijsko predelavo,
– špinačo, namenjeno za industrijsko predelavo.
II. KAKOVOST GLAVNATEGA ZELJA
2. člen
(minimalne zahteve)
Glavnato zelje:
– mora biti nepoškodovano,
– mora biti sveže,
– ne sme biti počeno in ne sme imeti znakov odganjanja v cvet,
– mora biti zdravo (glave, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerne za uporabo, morajo biti izključene),
– mora biti brez odrgnin in mehanskih poškodb,
– mora biti brez insektov ali drugih parazitov,
– mora biti brez poškodb od zmrzali,
– mora biti čisto (večinoma brez vidnih tujih delcev),
– mora biti suho (brez odvečne zunanje vlage),
– mora biti brez tujega vonja oziroma okusa,
– mora biti ustrezno razvito, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Kocen mora biti odrezan malo pod najnižjim mestom, kjer odganjajo listi. Listi morajo ostati čvrsto pritrjeni, rez pa mora biti čist.
3. člen
(razredi)
Glavnato zelje se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
4. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti glavnato zelje dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– imeti mora tipične lastnosti sorte,
– glave morajo biti čvrste in trde (glede na sortno značilnost),
– listi morajo biti trdno pritrjeni (glede na sortno značilnost),
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Skladiščenemu glavnatemu zelju je dovoljeno odstraniti nekaj zunanjih listov. Listi glavnatega ohrovta in zgodnjega glavnatega zelja morajo biti (ob upoštevanju lastnosti sorte) ustrezno obrezani, vendar je potrebno pustiti zadostno število listov za zaščito glave.
Zeleno glavnato zelje je lahko rahlo pomrznjeno.
Glavnato zelje lahko ima:
– rahle razpoke na zunanjih listih,
– rahle mehanske poškodbe in rahlo obrezane zunanje liste, če to ne vpliva na kakovost glavnatega zelja.
5. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti glavnato zelje, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
Glavnato zelje lahko ima:
– izrazitejše razpoke na zunanjih listih,
– odstranjenih več zunanjih listov,
– večje mehanske poškodbe in bolj obrezane zunanje liste,
– manj čvrste in trde glave.
6. člen
(velikost)
Velikost glavnatega zelja se ugotavlja s tehtanjem. Najmanjša teža glave je 350 gramov.
Določanje velikosti je obvezno za glavnato zelje, ki je pakirano v enote.
V enoti pakiranja glavnatega zelja najtežje glava ne sme biti več kot dvakrat večja od najlažje glave, razen če je najtežja glava težka 2 kg ali manj, kjer je lahko razlika med najtežjo in najlažjo glavo do enega kilograma.
7. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja glavnatega zelja razreda I lahko vsebuje največ 10% glav (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja glavnatega zelja razreda II lahko vsebuje največ 10% glav (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar glave ne smejo biti gnile, močno poškodovane ali kako drugače neprimerne za uživanje.
8. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja glavnatega zelja razreda I in razreda II lahko vsebuje največ 10% glav (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti, vendar glave ne smejo biti lažje od 300 gramov.
9. člen
(izenačenost)
Vsaka enota pakiranja glavnatega zelja razreda I in razreda II lahko vsebuje le glavnato zelje istega porekla, sorte in kakovosti. Vsaka enota pakiranja glavnatega zelja razreda I lahko vsebuje le glavnato zelje iste oblike in barve.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
10. člen
(pakiranje)
Glavnato zelje je lahko v posameznih enotah pakiranja ali v razsutem stanju.
Glavnato zelje mora biti pakirano tako, da je ustrezno zavarovano pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
11. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“zelje“) ali narava (npr. “belo glavnato zelje“...), če vsebina embalaže ni vidna od zunaj,
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki glavnato zelje pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla glavnatega zelja,
– prodajne označbe:
– razred,
– neto teža ali število glav.
Za glavnato zelje, ki se prevaža v razsutem stanju (naloženo neposredno na prevozno), morajo biti podatki iz prejšnjega odstavka razvidni iz spremne dokumentacije glavnatega zelja, ki mora biti pritrjena na vidnem delu znotraj prevoznega sredstva.
III. KAKOVOST BRSTIČNEGA OHROVTA
12. člen
(minimalne zahteve)
Brstični ohrovt:
– mora biti nepoškodovan,
– mora biti zdrav (brstični ohrovt, ki gnije ali se kvari, tako da ni primeren za uporabo, mora biti izločen),
– mora biti svež,
– mora biti čist (večinoma brez vidnih tujih delcev)
– ne sme biti pomrznjen,
– mora biti brez insektov oziroma drugih parazitov,
– mora biti suh (brez zunanje vlage),
– mora biti brez tujega vonja oziroma okusa,
– mora biti ustrezno razvit, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Stebelce obrezanih brstičev mora biti odrezano malo pod zunanjimi listi, stebelce neobrezanih brstičev pa mora biti zlomljeno ob osnovi. Rez ali prelom mora biti gladek. Odrezanega ali odlomljenega dela se ne smejo držati drugi deli rastline.
13. člen
(razredi)
Brstični ohrovt se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
14. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti brstični ohrovt dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– brsti morajo biti čvrsti in zaprti,
– biti mora brez poškodb zaradi zmrzali,
– obrezani brsti morajo biti značilne zelene barve,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Brstični ohrovt ima lahko:
– rahlo razbarvanost spodnjih listov pri neobrezanih brstih,
– rahle poškodbe zunanjih listov, ki so posledica obiranja, sortiranja ali pakiranja, če to ne vpliva na kakovost in splošni izgled brstičnega ohrovta oziroma vsebine pakiranja.
15. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti brstični ohrovt, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 12. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
Brstični ohrovt ima lahko:
– manjšo čvrstost brstov,
– manj zaprte brste, vendar ne smejo biti odprti,
– rahle poškodbe od zmrzali.
16. člen
(velikost)
Velikost brstičnega ohrovta se ugotavlja z izmero največjega premera v ekvatorialnem prerezu.
Velikost brstičnega ohrovta razreda I in razreda II mora biti najmanj:
– 10 mm, za obrezane brste,
– 15 mm, za neobrezane brste.
17. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja brstičnega ohrovta razreda I lahko vsebuje največ 10% (po teži) brstov, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 14. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 15. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja brstičnega ohrovta razreda II lahko vsebuje največ 10% (po teži) brstov, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 15. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 12. člena tega pravilnika, vendar brsti ne smejo biti gnili ali kako drugače neprimerni za uživanje.
18. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja brstičnega ohrovta razreda I in razreda II lahko vsebuje največ 10% (po teži) brstov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede najmanjše velikosti.
19. člen
(izenačenost)
Vsaka enota pakiranja brstičnega ohrovta razreda I in razreda II lahko vsebuje le brstični ohrovt istega porekla, sorte in kakovosti.
V isti enoti pakiranja brstičnega ohrovta razreda I razlika med največjim in najmanjšim brstom ne sme biti večja od 20 mm.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
20. člen
(pakiranje)
Brstični ohrovt mora biti pakiran tako, da je ustrezno zavarovan pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
21. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“brstični ohrovt“) ali narava (“obrezani brstični ohrovt“ ali “neobrezani brstični ohrovt“), če vsebina embalaže ni vidna od zunaj,
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki brstični ohrovt pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla brstičnega ohrovta,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (največji in najmanjši premer), če je brstični ohrovt kalibriran.
IV. KAKOVOST BELUŠNE ZELENE
22. člen
(minimalne zahteve)
Belušna zelena mora biti:
– cela (zgornji del je lahko obrezan),
– sveža,
– zdrava (belušna zelena, ki gnije ali se kvari, tako da ni primerna za uporabo, mora biti izločena),
– brez poškodb od zmrzali,
– brez lukenj, stranskih poganjkov in cvetnih stebel,
– čista (večinoma brez vidnih tujih delcev),
– večinoma brez škodljivcev in poškodb zaradi škodljivcev,
– suha (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Glavna korenina mora biti dobro očiščena in ne sme biti daljša od 5 cm.
23. člen
(razredi)
Belušna zelena se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
24. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti belušna zelena dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 22. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– biti mora sortno značilne pravilne oblike,
– biti mora brez znakov bolezni na listih ali na listnih pecljih,
– listni peclji ne smejo biti zlomljeni, vlaknasti, zmečkani ali razcepljeni,
– pri beljeni belušni zeleni morajo biti listni peclji beli do rumenkasto beli ali zelenkasto beli vsaj do polovice celotne dolžine,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
25. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti belušna zelena, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 22. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
Belušna zelena lahko ima:
– rahle znake rjavenja,
– rahle deformacije ali rahle mehanske poškodbe, vendar lahko ima največ dva listna peclja, ki sta zlomljena, zmečkana ali razcepljena.
Pri beljeni belušni zeleni morajo biti listni peclji beli do rumenkasto beli ali zelenkasto beli vsaj do ene tretjine celotne dolžine.
26. člen
(velikost)
Velikost belušne zelene se določi s tehtanjem.
Belušne zelene mora biti težka vsaj 150 gramov.
Po velikosti se belušna zelena uvrsti v eno od treh skupin:
– velika (težka nad 800 gramov),
– srednja (težka od 500 do 800 gramov),
– majhna (težka od 150 do 500 gramov).
Razvrščanje iz prejšnjega odstavka je obvezno za belušno zeleno razreda I.
27. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja belušne zelene razreda I lahko vsebuje največ 10% (po številu) korenov, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 24. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 25. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja belušne zelene razreda II lahko vsebuje največ 10% (po številu) korenov, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 25. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 22. člena tega pravilnika, vendar koreni ne smejo biti gnili ali kako drugače neprimerni za uživanje.
28. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja belušne zelene razreda I in razreda II lahko vsebuje največ 10% (po številu) korenov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede velikosti.
29. člen
(izenačenost)
Vsaka enota pakiranja belušne zelene razreda I in razreda II lahko vsebuje le belušno zeleno istega porekla, kakovosti in barve.
V isti enoti pakiranja belušne zelene razreda I razlika med največjim in najmanjšim korenom ne sme presegati 200 gramov (velika) oziroma 150 gramov (srednja) oziroma 100 gramov (majhna).
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
30. člen
(pakiranje)
Belušna zelena je lahko pakirana:
– v zavitkih, v večji enoti pakiranja,
– zložena v enoti pakiranja.
Če je belušna zelena pakirana v zavitkih, morajo vsi zavitki v isti enoti pakiranja vsebovati enako število korenov.
Belušna zelena mora biti pakirana tako, da je ustrezno zavarovana pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
31. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“belušna zelena“)
– označba “beljena zelena“ ali označba barve oziroma tipa (samo, če vsebina embalaže ni vidna od zunaj),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki belušno zeleno pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla belušne zelene,
– prodajne označbe:
– razred,
– velikost (“velika“ ali “srednja“ ali “majhna“), če je belušna zelena sortirana po velikosti,
– število korenov ali, če je belušna zelena pakirana v zavitke, število zavitkov.
V. KAKOVOST ŠPINAČE
32. člen
(minimalne zahteve)
Špinača (v listu ali v rozetah), mora biti:
– zdrava (špinača, ki gnije ali se kvari, tako da ni primerna za uporabo, mora biti izločena),
– sveža,
– čista (večinoma brez vidnih tujih delcev),
– brez škodljivcev,
– brez cvetnih stebel,
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno odcejena (če je oprana),
– ustrezno razvita, da lahko prenese prevoz in rokovanje.
Pri špinači v rozeti mora biti del, ki zajema korenino, odrezan pri bazi zunanjih listov.
33. člen
(razredi)
Špinača se uvršča v dva razreda:
– razred I in
– razred II.
34. člen
(razred I)
V razred I se uvrsti špinača dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 32. člena tega pravilnika izpolnjuje še naslednje zahteve:
– barva listov mora biti tipična za sorto in za čas nabiranja,
– listi morajo biti brez poškodb od zmrzali, živalskih parazitov ali bolezni, ki bi kvarili videz ali užitnost,
– izenačenost mora biti v okviru zahtev za razred I.
Pri špinači v listih listni pecelj ne sme biti daljši od 10 cm.
35. člen
(razred II)
V razred II se uvrsti špinača, ki izpolnjuje minimalne zahteve iz 32. člena tega pravilnika in zahteve glede izenačenosti za razred II ter ne izpolnjuje zahtev za uvrstitev v razred I.
36. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja špinače razreda I lahko vsebuje največ 10% (po teži) špinače, ki ne izpolnjuje zahtev za razred I iz 34. člena tega pravilnika, vendar izpolnjuje zahteve za razred II iz 35. člena tega pravilnika oziroma je v mejah dovoljenih odstopanj za razred II.
Vsaka enota pakiranja špinače razreda II lahko vsebuje največ 10% (po teži) špinače, ki ne izpolnjuje zahtev za razred II iz 35. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 32. člena tega pravilnika, vendar špinača ne sme biti gnila ali kako drugače neprimerna za uživanje.
Poleg odstopanja iz prejšnjega odstavka lahko vsaka enota pakiranja špinače v rozeti vsebuje največ 10% (po teži) rozet s koreninami, ki so za največ 1 cm daljše od osnove zunanjih listov.
37. člen
(izenačenost)
Vsaka enota pakiranja špinače razreda I in razreda II lahko vsebuje le špinačo istega porekla, sorte in kakovosti. V isti enoti pakiranja ne smeta biti skupaj pakirana špinača v listu in špinača v rozeti.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja oziroma zavitka mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
38. člen
(pakiranje)
Špinača mora biti pakirana tako, da je ustrezno zavarovana pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
39. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“špinača“) oziroma narava (“špinača v listih“ ali “špinača v rozeti“), če vsebina embalaže ni vidna od zunaj),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki špinačo pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla špinače,
– prodajne označbe (razred).
VI. KONČNI DOLOČBI
40. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87 in 37/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost zelja, ohrovta, brstičnega ohrovta, zelene in špinače.
Št. 321-08-273/00
Ljubljana, dne 19. septembra 2000.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravstvo
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost