Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2000 z dne 26. 9. 2000

Kazalo

3819. Pravilnik o kakovosti češenj, višenj in jagod, stran 10036.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo
P R A V I L N I K
o kakovosti češenj, višenj in jagod
I. VSEBINA
1. člen
(splošna določba)
Ta pravilnik se uporablja za:
– sorte svežih češenj in višenj, vzgojenih iz rodov Prunus avium L., Prunus Cerasus L. ali njunih hibridov, ki so v prometu,
– sorte svežih jagod, vzgojenih iz rodu Fragaria L., ki so v prometu.
Ta pravilnik se ne uporablja za:
– češnje in višnje, namenjene za industrijsko predelavo,
– jagode, namenjene za industrijsko predelavo.
II. KAKOVOST ČEŠENJ IN VIŠENJ
2. člen
(minimalne zahteve)
Češnje in višnje morajo biti:
– cele,
– sveže,
– zdrave (plodovi, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerni za uporabo, morajo biti izločeni),
– čvrste (glede na sorto),
– čiste (brez vsake vidne tuje snovi),
– brez škodljivcev,
– suhe (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– s pecljem,
– ustrezno razvite in zrele, da lahko prenesejo prevoz in rokovanje.
Ne glede na deveto alineo prejšnjega odstavka lahko pecelj manjka pri sortah s sladkimi plodovi, ki ob obiranju normalno izgubijo pecelj, če kožica ni poškodovana ter pri sortah s kislimi plodovi (višnje), če ne pride do večjega iztekanja soka.
3. člen
(razredi)
Češnje in višnje se uvrščajo v tri razrede:
– razred ekstra,
– razred I in
– razred II.
4. člen
(razred ekstra)
V razred ekstra se uvrstijo češnje in višnje odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– biti morajo dobro razvite in imeti tipične lastnosti in obarvanost sorte,
– biti morajo brez pomanjkljivosti, razen rahlih znakov površinskega propadanja na kožici, če ne vplivajo na kakovost in splošni videz češenj in višenj oziroma vsebine pakiranja,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.
5. člen
(razred I)
V razred I se uvrstijo češnje in višnje dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– imeti morajo tipične lastnosti sorte,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Češnje in višnje lahko imajo rahle pomanjkljivosti glede oblike ali rahle pomanjkljivosti v obarvanosti, če to ne vpliva na njihov zunanji videz ali na sposobnost shranjevanja. Češnje in višnje ne smejo imeti ožigov, razpok, mehanskih poškodb ali poškodb zaradi toče.
6. člen
(razred II)
V razred II se uvrstijo češnje in višnje, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz 2. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v razred ekstra ali v razred I.
Dovoljene so pomanjkljivosti glede oblike, če češnje in višnje ohranijo značilnosti sorte, ter majhne zarasle površinske brazgotine, za katere ni verjetno, da bi negativno vplivale na sposobnosti za shranjevanje.
7. člen
(velikost)
Velikost češenj in višenj se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela.
Najmanjše velikosti češenj in višenj po razredih so:
razred ekstra:                  20 mm
razred I in razred II:          17 mm
8. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja češenj ali višenj razreda ekstra lahko vsebuje največ 5% češenj ali višenj (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred ekstra iz 4. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I iz 5. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred I. V okviru teh 10% sme biti največ 2% češenj ali višenj, ki so počene oziroma črvive.
Vsaka enota pakiranja češenj ali višenj razreda I lahko vsebuje največ 10% češenj ali višenj po (številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 5. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II. V okviru teh 10% ne sme biti največ 4% češenj ali višenj, ki so počene oziroma črvive.
Vsaka enota pakiranja češenj ali višenj razreda II lahko vsebuje največ 10% češenj ali višenj po (številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 6. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 2. člena tega pravilnika, vendar ne smejo biti vidno gnile ali neprimerne za uživanje. V okviru teh 10% sme biti največ 4% češenj ali višenj, ki so počene ali črvive oziroma največ 2% prezorelih češenj ali višenj.
9. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja češenj ali višenj razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% češenj ali višenj (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev velikosti, vendar njihova velikost ne sme biti manjša od:
– 17 mm za razred ekstra,
– 15 mm za razred I in razred II.
10. člen
(izenačenost)
V vsaki enoti pakiranja češenj ali višenj razreda ekstra, razreda I in razreda II so lahko le češnje ali višnje istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti. V vsaki enoti pakiranja češenj ali višenj razreda ekstra so lahko le češnje ali višnje iste stopnje zrelosti in iste barve.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
11. člen
(pakiranje)
Češnje in višnje morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih primesi.
12. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja češenj in višenj morajo biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označene:
– vrsta (“češnje“ ali “višnje“),
– sorta (označitev sorte je obvezna pri sortah s sladkimi plodovi, pri katerih se pecelj ob obiranju normalno loči od plodu, lahko pa se označi tudi pri sortah s kislimi plodovi-višnje, ki so brez peclja),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki češnje ali višnje pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– država izvora ali porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla češenj in višenj,
– prodajne označbe (razred).
III. KAKOVOST JAGOD
13. člen
(minimalne zahteve)
Jagode morajo biti:
– cele,
– nepoškodovane,
– s pecljem in s kratkim zelenim neuvelim stebelcem (razen pri gozdnih jagodah),
– zdrave (jagode, ki gnijejo ali se kvarijo, tako da niso primerne za uporabo, morajo biti izločene),
– brez posledic škodljivcev ali bolezni,
– čiste (brez vidnih tujih snovi),
– sveže,
– neoprane,
– suhe (brez zunanje vlage),
– brez tujega vonja oziroma okusa,
– ustrezno razvite in zrele, da prenesejo prevoz in rokovanje.
14. člen
(razredi)
Jagode se uvrščajo v tri razrede:
- razred ekstra,
– razred I in
– razred II.
15. člen
(razred ekstra)
V razred ekstra se uvrstijo jagode odlične kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 13. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– imeti morajo sortno tipične lastnosti,
– biti morajo svetlega videza (ob upoštevanju značilnosti sorte),
– biti morajo brez sledov prsti,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred ekstra.
16. člen
(razred I)
V razred I se uvrstijo jagode dobre kakovosti, ki poleg minimalnih zahtev iz 13. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje zahteve:
– imeti morajo sortno tipične lastnosti,
– biti morajo brez sledov prsti,
– velikost in izenačenost morata biti v okviru zahtev za razred I.
Jagode lahko imajo rahle pomanjkljivosti glede oblike ali majhno belo liso, če to ne vpliva na njihov zunanji videz ali na sposobnost za shranjevanje.
17. člen
(razred II)
V razred II se uvrstijo jagode, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz 13. člena tega pravilnika in zahteve glede velikosti in izenačenosti za razred II ter ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v razred ekstra ali razred I.
Jagode lahko imajo:
– pomanjkljivosti glede oblike, če ohranijo značilnosti sorte,
– belo lisa, ki ne sme presegati ene petine površine posamezne jagode,
– rahle mehanske poškodbe, za katere ni verjetno, da bi se širile,
– rahle sledove prsti.
18. člen
(velikost)
Velikost jagod se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela.
Najmanjše velikosti jagod po razredih so:
razred ekstra:     25 mm
razreda I in II:   22 mm, razen za sorti Primella in
                   Gariguette, za kateri je najmanjša
                   velikost 18 mm
Določba prejšnjega odstavka ne velja za gozdne jagode.
19. člen
(odstopanja kakovosti)
Vsaka enota pakiranja jagod razreda ekstra lahko vsebuje največ 5% jagod (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred ekstra iz 15. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred I iz 16. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred I. V okviru teh 5% je lahko največ 2% jagod, ki so pokvarjene oziroma gnile.
Vsaka enota pakiranja jagod razreda I lahko vsebuje največ 10% jagod (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred I iz 16. člena tega pravilnika, vendar izpolnjujejo zahteve za razred II iz 17. člena tega pravilnika oziroma so v mejah dovoljenih odstopanj za razred II. V okviru teh 10% je lahko največ 2% jagod, ki so pokvarjene oziroma gnile.
Vsaka enota pakiranja jagod razreda II lahko vsebuje največ 10% jagod (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev za razred II iz 17. člena tega pravilnika oziroma minimalnih zahtev iz 13. člena tega pravilnika, vendar jagode ne smejo biti vidno gnile ali močno mehansko poškodovane ali drugače neprimerne za uživanje. V okviru teh 10% je lahko največ 2% jagod, ki so pokvarjene oziroma gnile.
20. člen
(odstopanja velikosti)
Vsaka enota pakiranja jagod razreda ekstra, razreda I ali razreda II lahko vsebuje največ 10% jagod (po številu oziroma masi), ki ne izpolnjujejo zahtev najmanjših velikosti.
21. člen
(izenačenost)
V vsaki enoti pakiranja jagod razreda ekstra, razreda I in razreda II so lahko le jagode istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti. V vsaki enoti pakiranja jagod razreda ekstra so lahko le jagode iste stopnje zrelosti in iste barve.
Vidni del vsebine vsake enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.
22. člen
(pakiranje)
Jagode morajo biti pakirane tako, da so ustrezno zaščitene pred zunanjimi vplivi.
V enoti pakiranja ne sme biti tujih snovi.
23. člen
(označevanje)
Na vsaki enoti pakiranja jagod mora biti na isti zunanji strani čitljivo in neizbrisljivo označeno:
– vrsta (“jagode“),
– sorta (označitev sorte je obvezna pri sortah Primella in Gariguette, lahko pa se označi tudi pri drugih sortah),
– poreklo (območje oziroma država pridelave),
– ime in naslov oziroma firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki jagode pakira; v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež prodajalca v Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca,
– državo izvora ali področje porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika glede pravega izvora ali porekla jagod,
– prodajne označbe (razred).
IV. KONČNI DOLOČBI
24. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2001.
S 1. januarjem 2001 se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti sadja, vrtnin in gob (Uradni list SFRJ, št. 29/79, 53/87, 37/88, Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99 in 71/00), ki se nanašajo na kakovost češenj, višenj in jagod.
Št. 321-02-484/00
Ljubljana, dne 19. septembra 2000
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ciril Smrkolj l. r.
Soglašam!
Minister
za zdravstvo
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti