Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2000 z dne 15. 9. 2000

Kazalo

3731. Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju Občine Ljubno, stran 9800.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97), je Občinski svet občine Ljubno na podlagi 16. člena statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin 2/99) na 17. seji, dne 31. 8. 2000 sprejel
O D L O K
o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju Občine Ljubno
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo začasni prostorski ureditveni pogoji za del območja krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte), v nadaljevanju kratko začasni PUP Golte.
2. člen
Sestavni del odloka o PUP Golte je projekt Začasni prostorski ureditveni pogoji za del območja krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte), številka projekta 040/2000 PUP, ki ga je izdelala ARHENA, projektivno podjetje, v maju 2000.
Projekt sestavljata dva dela:
– tekstualni del / smernice za pripravo odloka (mapa A) ter
– kartografska dokumentacija (mapa B) z naslednjimi grafičnimi prikazi:
list št. 1   Širši prikaz - izris iz plana Občine Ljubno in osnutka plana
             Občine Mozirje                                               M 1: 50000
list št. 2   Območje urejanja in morfološke enote 
             (na temeljnih topografskih načrtih),                         M 1 : 5000
list št. 3   Območje urejanja in morfološke enote s prikazom krajinskega
             parka na obravnavanem območju (na preglednih katastrskih
             načrtih)                                                     M 1 : 5000
3. člen
Začasni PUP Golte določajo:
– funkcijo območja ter pogoje za rabo prostora in kvaliteto posegov v prostor,
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za urejanje prometne infrastrukture in sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za vodnogospodarsko urejanje,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja ter
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.
4. člen
Merila in pogoji so prostorsko določeni:
– za celotno obravnavano območje (skupna merila in pogoji),
– za posamezna območja urejanja (merila in pogoji za posamezna območja urejanja),
– za posamezne morfološke enote (merila in pogoji za posamezne morfološke enote) ter
– v okviru teh ponekod tudi za posamezno parcelo, kjer je to nujno zaradi natančne umestitve pojava.
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja in vse istovrstne morfološke enote razen, če v merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in posamezne morfološke enote ni drugače določeno.
5. člen
Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, s pretežno enotno namembnostjo in rabo prostora, objektov in naprav. V tem prostorskem izvedbenem aktu so določena naslednja območja urejanja: RGOLTE (rekreacija), TGOLTE (turizem) in GGOLTE (gozd).
Morfološke enote so manjši deli območja urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede oblikovanja in načinov urejanja znotraj območja urejanja. V tem prostorskem izvedbenem aktu so določene naslednje morfološke enote: I (komunalna, energetska in vodnogospodarska infrastruktura, vlečnice in sedežnice ter smučarske proge), G (gozdne površine), K (kmetijske površine), P (prometna infrastruktura – ceste, nihalka, parkirne površine).
Zavarovana območja so območja zavarovana z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (odlok objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27/87).
Naravne vrednote so, skladno z naravovarstvenimi smernicami (strokovne podlage) za PUP za del krajinskega parka Golte, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje maja 2000, št. NC 523/00, z dne 17. 5. 2000 ter skladno z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27/87) in odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (objavljen v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin, št. 5/00), tista območja, ki so predvidene za zavarovanje z aktom ali pa so zanje predvideni drugi ukrepi varstva (pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu).
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
6. člen
Območje, ki se ureja z začasnimi PUP Golte je ureditveno območje Golte.
7. člen
Začasni PUP Golte določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja, ki so opredeljena glede na pretežno rabo prostora:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pretežna raba  Oznaka območja  Naziv območja  Prevladujoče  Oznaka morfološke  Prevladujoče     Naziv morfološke enote
prostora       urejanja        urejanja       dejavnosti    enote              ureditve ali 
                                                                               rabe
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
rekreacija     RGOLTE1         RTC Golte      smučišča        I1               smučišča         Stari stani - Medvedjak
                               rekreacija     infrastruktura  I2               akumulacija      Trije ploti
rekreacija     RGOLTE2         Mozirska       smučišča s      I1               smučišča         Morava - Mozirska koča
                                              spremljajočimi  P1               nihalka          Nihalka Žekovec - Golte
                                              objekti         P2               parkirišča       Planinska ravna
                                              infrastruktura  G1               gozd             Bela peč
                                              promet          G2               gozd             Požganija
                                              gozd pašniki    G3               gozd             Konjski vrh
turizem        TGOLTE1         RTC Golte      turizem         Ni morfoloških
                               turizem        gostinstvo      enot,
                                              rekreacija      velja obstoječi
                                              infrastruktura  UN RTC Golte
gozd           GGOLTE1         odprti         gozdarstvo      G1               gozd             Ter
                               prostor        kmetijstvo      G2               gozd             Ojstri vrh
                                              rekreacija      K1               kmetija,
                                                                               pašniki          Praprotnica
                                                              K2               pašniki      Smrekovec - Zagradiški hlev
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. člen
Območje urejanja TGOLTE1 se ne ureja z začasnimi PUP Golte temveč se s tem odlokom samo dopolnjuje odlok o ureditvenem načrtu UN RTC Golte (odlok o ureditvenem načrtu RTC Golte, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 21/91 in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvenem načrtu RTC Golte, objavljen v Uradnem listu RS, št. 36/92) tako, da poleg določil navedenega odloka veljajo še določila tega odloka navedena v členih 13 in 33 tega odloka.
9. člen
Meje ureditvenega območja Golte, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in morfoloških enot so prikazane v grafičnih prilogah v kartografski dokumentaciji iz 2. člena tega odloka.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Merila in pogoji glede vrste posegov
10. člen
Ne glede na vrsto posega na celotnem območju veljata naslednji določili:
– rekreacijske ureditve, ki bi bistveno posegale v geološke, mikroreliefne, hidrološke in vegetacijske razmere, bodo dopustne samo po sanaciji območja in le na podlagi predhodno izdelanih podrobnih strokovnih proučitev in določil za urejanje prostora;
– v območjih izključne in omejene rabe prostora in v varovalnih pasovih cest, vplivnih območjih žičniških naprav ter v območjih rezervatov drugih elementov infrastrukturnega omrežja in naprav, v varstvenih območjih vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, v varovalnih gozdovih je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter z merili in pogoji, ki so opredeljeni v tem odloku.
Posegi na celotnem območju
11. člen
Na celotnem obravnavanem območju so dopustni naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije,
– prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje ter rekonstrukcije,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in odstranitve,
– vodnogospodarske ureditve: ureditve, ki se nanašajo na vzdrževanje hidroloških razmer,
– posegi za varstvo pred ogroženostjo z zemeljskimi in/ali snežnimi plazovi, hudourniki ipd.,
– sanacije poškodovanih zemljišč,
– odstranitve objektov in naprav,
– postavitev ograj, kjer je potrebno zavarovanje ljudi, živali, naravnih virov, objektov: (zavarovanje smučišč in drugih športnih ter rekreacijskih naprav, vstopnih in izstopnih postaj žičnic, zavarovanje vodnih virov in vodnih površin, pašnih površin, nevarnih območij ipd.),
– pri vseh posegih v prostor je potrebno ohraniti ali omogočiti dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč,
– ureditev obstoječih planinskih in drugih poti kot možnih povezav v dolino ter postavitev opozorilnih in obvestilnih znakov.
Posegi na območjih, ki so namenjena rekreacijski rabi
12. člen
V morfoloških enotah z oznako I so poleg posegov, določenih v 11. členu tega odloka, dopustni še naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: postavitev nadomestnih objektov na isti lokaciji po odstranitvi obstoječega objekta,
– spremembe namembnosti kmetijskih gospodarskih in pomožnih objektov, vendar samo za potrebe spremljajoče dnevne turistične in rekreacijske ponudbe, ne pa za počitniško bivanje,
– postavitve začasnih in pomožnih objektov za potrebe turizma in rekreacije, ki ne zahtevajo posebnih ureditev,
– obstoječe vlečnice in sedežnice: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter zamenjave posameznih delov ali celote ali nadomestne gradnje (nadomestitev vlečnice s sedežnico, zamenjava enosedežnice z dvosedežnico, dvosedežnice s štirisedežnico ipd.),
– sanacije poškodovanih zemljišč ali še ne ustrezno oblikovanih in urejenih smučišč,
– ureditev novih smučarskih prog ob upoštevanju določil tega odloka in predhodni pridobitvi ustreznih soglasij,
– ureditev manjših rekreacijskih ureditev (otroško igrišče na snegu, športni park za bordanje, sankališče za rekreacijske namene ipd.) z napravami, ki se izven smučarske sezone odstranijo,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: nadomestne gradnje in novogradnje,
– sistem objektov in naprav zasneževanja.
13. člen
Znotraj območja urejanja z oznako TGOLTE1 so poleg posegov, določenih z odlokom UN RTC Golte, dopustni še posegi za ureditev zasneževanja.
Posegi na območjih izven krajinskega parka
14. člen
Na območjih izven krajinskega parka, so poleg posegov, določenih v 11. členu tega odloka, dopustni še naslednji posegi:
– samotna kmetija: novogradnje objektov in objektov dopolnilnih dejavnosti ter prizidave za potrebe obstoječe kmetije,
– prizidave in dopolnilne gradnje pastirskih stanov vendar le za potrebe kmetijstva,
– postavitve začasnih in pomožnih objektov za potrebe gozdarstva, kmetijstva in lovstva, ki ne zahtevajo posebnih ureditev,
– novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
Krajinsko oblikovanje
15. člen
Pri vseh posegih in dejavnostih v prostoru je potrebno varovati naravno in ohranjati kulturno krajino:
– naravne prvine in njihove kvalitete ter njihova razmerja in oblike,
– ekstenzivno rabo kmetijskih površin,
– značilnosti kulturne krajine, predvsem razmerja med kmetijskimi in gozdnimi površinami ter poselitvijo.
16. člen
Vsi posegi v prostor, vse ureditve in vse gradnje (urejanje smučišč, vse gradnje objektov in naprav), morajo biti načrtovane in izvedene na način, ki zagotavlja ohranjanje obstoječih krajinskih značilnosti celotnega prostora in sicer tako, da se:
– zagotavlja dvojna raba teh površin (v zimski sezoni smučišča, izven nje kmetijstvo),
– čimbolj prilagajajo terenu, brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer,
– v največji meri ohranja obstoječa vegetacija (gozdni rob, večje in manjše skupine drevja in grmičevja, posamezna drevesa in travno rušo),
– zagotavlja značilnostim prostora ustrezno prilagojen izgled v vsakem letnem času,
– prepreči:
– porušenje ravnotežja v strukturi tal, ki lahko povzroča erozijske procese in trajno razgaljene površine,
– škodljivo delovanje hudourniških in drugih voda,
– poškodovanje ali uničenje redkih ogroženih rastišč in zavarovanih rastlin ter
– morebitne druge škodljive vplive.
17. člen
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za gradnjo v posebnih razmerah:
– vse degradacije morajo biti sanirane sproti, v fazi gradnje ali takoj po zaključeni gradnji, predvsem pa pravočasno in ustrezno,
– rekultiviranje poškodovanih zemljišč in urejanje smučišč se mora načrtovati in izvajati sočasno z vodnogospodarskim urejanjem in urejanjem kmetijskih zemljišč,
– vsi materiali, ki bodo pri posegih na območju uporabljeni in bodo vidni, morajo biti naravni in avtohtoni (podporni zidovi, utrjene površine, urejanje hudournikov, ograje, oprema idr.),
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
– po končani gradnji odstraniti gradbene pomožne in začasne objekte in odvečni gradbeni material,
– višinske razlike zemljišč morajo biti urejene s travnatimi brežinami; oporni zidovi so dopustni le v izjemnih primerih, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin,
– poseki vegetacije in oblikovanje terena je dopustno le na tistih delih zemljišč, ki bodo direktno prizadeta z gradnjo ter ureditvami.
18. člen
Pogoji za dodatno zasneževanje smučišč ter oblikovanje objektov, naprav in ureditev, ki so zato potrebni, morajo biti določeni s posebno študijo na katero je potrebno pridobiti soglasja pristojnih strokovnih služb.
Akumulacija vode za zasneževanje mora biti izvedena tako, da se v največji možni meri prilagaja obstoječemu terenu. Oblikovanje robov obale mora upoštevati načela sonaravnosti in mora biti izvedena tako, da se prilagaja krajinskim značilnostim prostora; torej na način, ki omogoča čim bolj naravno oblikovanje obale ter primernost ureditve v vseh letnih časih in v vseh fazah (polna ali prazna akumulacija). Kolikor slednje ni mogoče, je potrebno zagotavljati čim bolj konstanten nivo vode v vegetacijskem obdobju.
19. člen
Drevesne ograde in drugi pasovi vegetacije ter skupine dreves in drevesni osamelci na in ob planinah so varovani. Varovani so tudi gozdni robovi, ki jih je treba v primeru utemeljenih posegov v nje na novo zasaditi ali okrepiti.
Poseki vegetacije so dopustni le v izjemnih primerih (če je oviran potek poti in se mu ni možno izogniti in drugo) in v vplivnih območjih infrastrukturnih naprav (žičnic, daljnovodov idr.), ki jih zahtevajo varnostne potrebe, vendar le s soglasjem pristojnega upravljavca gozdov.
Vse nove zasaditve morajo biti oblikovno zasnovane v skladu z načinom rasti obstoječe vegetacije. Izbor rastlinskih vrst je omejen na obstoječe fitocenološke združbe.
20. člen
Regulacijo vodotokov (hudournikov) je treba izvajati tako, da so v čim večji meri ohranjeni prvotni poteki vodotoka in obrežna vegetacija.
21. člen
Pri načrtovanju poteka in načina izvedbe novih infrastrukturnih vodov ter pri njihovi gradnji je potrebno prilagajanju krajinskim značilnostim prostora posvetiti še posebno pozornost.
Vsi elementi vseh infrastrukturnih napeljav morajo biti oblikovani prilagojeno za ta prostor. Vidni elementi zasneževanja morajo biti zasnovani tako, da jih je izven smučarske sezone možno odstraniti.
22. člen
Turistična prometna in druga oprema ter oznake morajo biti ustrezno oblikovane in postavljene tako, da ne zastirajo značilnih pogledov. Zaščitne ograje ob smučiščih, žičniških napravah ter ob drugih nevarnih območjih je potrebno v poteku prilagajati konfiguraciji terena in po možnosti umakniti iz vidnega območja obiskovalcev ali v poletni sezoni odstraniti.
Urbanistično in arhitekturno oblikovanje
23. člen
V poselitvenih območjih (samotna kmetija, staje, turistični objekti) se mora urbanistično oblikovanje posegov prilagajati morfološkim značilnostim poselitve predvsem glede:
– lege objekta na parceli,
– orientacije objekta,
– odmika od sosednjih objektov,
– gradbene mase,
– višine objekta,
– naklona strehe in smeri slemena.
24. člen
Na celotnem območju se morajo gradnje prilagajati oblikovnim značilnostim prostora. Vse to velja tudi za pomožne objekte in postaje žičnic.
V območjih urejanja za rekreacijo se mora pri gradnjah in ureditvah upoštevati krajinske značilnosti širšega in ožjega prostora ter obstoječe objekte tako, da bo z novimi posegi izboljšana celovita podoba rekreacijsko turističnega kompleksa in izboljšana vključitev grajenih objektov ali novo oblikovane stavbne mase v krajinski prostor.
Gradbeni posegi v prostor lahko izstopajo iz krajine ali od oblikovne enovitosti grajenega okolja samo pri objektih posebne namembnosti, kjer tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega prilagajanja novega objekta okoliškim objektom ali pa ima oblika objekta namen opozoriti na posebno dejavnost.
25. člen
Nadomestna gradnja je dopustna tedaj, ko je obstoječi objekt poškodovan, porušen ali dotrajan v tolikšni meri, da ni možna njegova prenova.
V primeru, da se del obstoječega objekta ohrani, je potrebno ohranjeni del in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti v tem primeru enaki. Ohranjaje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
26. člen
Novi objekti morajo biti postavljeni v neposredni bližini obstoječih objektov tako, da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno skupino.
27. člen
Infrastrukturni objekti in naprave (transformatorske postaje, postaje žičniških naprav, elektrovodi, sistemi zvez, žičniške vrvi) morajo biti locirani ter grajeni tako, da niso vidno izpostavljeni in ne izstopajo iz okolice.
28. člen
Arhitekturno oblikovanje novih objektov, dozidav, rekonstrukcije in adaptacije ter drugih posegov se mora zgledovati po oblikovnih značilnostih ter kvalitetah objektov in ureditev v območju urejanja, predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– barve in oblikovanosti streh,
– oblikovanja in razmerja fasad,
– arhitekturnih elementov,
– barve in teksture streh in fasad,
– okolju primernega materiala.
29. člen
Gradnje in ureditve pašnih objektov na planinah (skupni pašni objekti, pastirski stanovi, hlevi, staje, ograde, ograje...) ter v druge namene preurejenih pastirskih stanov se morajo prilagajati oblikovnim značilnostim prvotnih tradicionalnih tovrstnih stavb in ureditev.
3. Merila in pogoji za urejanje prometne infrastrukture in sistemov zvez
Urejanje prometne infrastrukture
30. člen
Gradnja novih cest, razen v območju izven krajinskega parka, ni dopustna. Ureditev gozdnih vlak in dostopnih poti je dopustna, vendar ne preko vizualno izpostavljenih pobočij.
31. člen
Rekonstrukcije cest so dopustne le z minimalnim odstopanjem od obstoječih tras cest. Pri rekonstrukciji in obnovi se ne sme poslabšati obstoječa dostopnost.
32. člen
Pri urejanju ceste do Mozirske koče in gornje postaje nihalke je potrebno zagotoviti možnost zapore za ves promet razen za oskrbo turističnih objektov in urgenco.
33. člen
Parkirišča za teptalna vozila za sneg in druga tovrstna vozila ter prostori za shranjevanje premičnih naprav za zasneževanje bodo urejena v objektu, ki je predviden v območju urejanja TGOLTE1.
Sezonsko (občasno) parkirišče na Planinski ravni naj bo izvedeno v makadamu. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da se zagotovi prestrezanje škodljivih snovi.
Žičnice (vlečnice, sedežnice in nihalka)
34. člen
Pri rekonstrukciji žičnic niso dopustna bistvena odstopanja lokacij in poteka žičniških naprav (spodnje in zgornje postaje, proge, nosilni stebri) od obstoječih.
35. člen
Rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da z gradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem ne povzročajo vplivov na okolje in da ne ogrožajo varnost ljudi, prometa, objektov in naprav.
36. člen
Vsi objekti začasne narave morajo biti izven zimske sezone odstranjeni (varovalne ograje za smučarje ipd.).
Sistemi zvez
37. člen
Elementi sistema zvez morajo biti postavljeni na lokaciji, ki je vidno čim manj izpostavljena.
4. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
38. člen
Novogradnje in rekonstrukcije komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo vodnih virov in varstvo okolja nasploh.
Oskrba z vodo
39. člen
Na območju je potrebno varovati vse vodne vire pred onesnaženjem in jih vzdrževati kot lokalne vodne vire za oskrbo kmetij, napajanje živine, za oskrbo turističnih objektov in naprav ter za požarno varnost.
40. člen
Vir (zajem) in način pridobitve ter akumuliranja vode za pripravo umetnega snega je potrebno določiti s posebno študijo.
Uporaba pitne vode za umetni sneg iz vodnih virov pod Goltmi je dopustna le v obsegu, ki zagotavlja oskrbo z vodo vsem potrošnikom te vode (domačinom, oskrbi z vodo obstoječih objektov na območju RTC Golte) ter ob soglasju in pogojih upravljavca vodovoda.
Pri pripravi umetnega snega ni dopustna uporaba kemijskih sredstev, ki bi škodljivo vplivala na vodne vire pod Goltmi ali imela kakršnekoli drugačne negativne vplive na okolje.
Odvajanje odpadnih voda
41. člen
Za vse obstoječe objekte in možne nove objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezna ureditev vodotesne dvoprekatne greznice na izpraznjevanje.
Energetska oskrba
42. člen
Na celotnem območju ni dopustno ogrevanje z naftnimi derivati. Dopustno je ogrevanje z elektriko, sončno energijo in ekološko razgradljivimi kurilnimi sredstvi.
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati tako, da niso moteči za okolico.
43. člen
Gradnja novih daljnovodov preko območja načeloma ni dopustna, razen izjemoma, kadar drugačna možnost ne obstaja.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
44. člen
Organizirano zbiranje in odstranjevanje odpadkov je obvezno.
Zbirna in odjemna mesta je potrebno urediti tako, da niso na vidno izpostavljenih mestih, praviloma v sklopu objektov.
Vsi odpadki s celotnega območja se morajo odvažati v dolino na urejeno deponijo komunalnih odpadkov.
Varstvo pred požarom
45. člen
Za potrebe varstva pred požarom celotnega območja je potrebno izdelati poseben elaborat. Požarno vodo je mogoče zajemati iz akumulacije.
5. Merila in pogoji za vodnogospodarsko urejanje
46. člen
Premostitve preko urejenih in neurejenih odsekov hudourniških strug morajo biti dimenzionirane na pretok pričakovanih visokih vod. Za vse nove premostitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb za vodnogospodarsko urejanje.
Možne izvirne vode in žarišča podzemnih voda je treba zajeti in odvesti v obstoječe jarke ali struge ali po potrebi drenirati.
Meteorno vodo je dopustno preko peskolovov odvesti v recipiente oziroma ponikovalnice.
Fekalnih in drugih odpadnih vod ni dopustno spuščati v struge hudournikov.
6. Merila in pogoji za varstvo naravnih vrednot (naravna dediščina)
47. člen
Na območju krajinskega parka Golte se varujejo naravne vrednote skladno z naravovarstvenimi smernicami (strokovne podlage) za PUP za del krajinskega parka Golte, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje maja 2000, št. NC 523/00, z dne 17. 5. 2000 ter skladno z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27/87) in odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje (objavljen v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin, št. 5/00).
48. člen
Posegi, ki bi kakorkoli razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote, niso dopustni.
49. člen
Na območju se varuje tudi vse neevidentirane naravne vrednote.
V primeru odkritja nove naravne vrednote je potrebno o tem obvestiti pristojno naravovarstveno službo, hkrati pa zaustaviti vse dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile.
7. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
Varstvo naravnih virov
50. člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok veljajo prepovedi, ki jih določajo odloki o varstvu vodnih virov in varstvu gozdov na obravnavanem območju.
Varstvo človeka pred ogroženostjo
51. člen
Za gradnjo rekreacijskih objektov in ureditev je potrebno pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in določiti rešitve – ukrepe za varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi.
52. člen
Prečkanje cestnih in drugih prometnic ter rekreacijskih poti in ureditev z žičniškimi napravami morajo s tehnično izvedbo in opozorilnimi tablami zagotavljati varnost vseh udeležencev v prometu, rekreativnih obiskovalcev in drugih.
Turistična prometna in druga oprema ter oznake morajo biti postavljeni tako, da ne predstavljajo ovir, da je zagotovljena nemotena rekreacija in da ni ovirano vzdrževanje infrastrukturnega omrežja in žičniških naprav.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Območja za rekreacijo znotraj krajinskega parka (II. varstveni režim)
53. člen
Območje urejanja RGOLTE1, morfološka enota I1
Pri vseh posegih, posebno pa pri urejanju smučišč in žičnic, je potrebno posebno pozorno upoštevati merila in pogoje za krajinsko oblikovanje prostora.
54. člen
Območje urejanja RGOLTE1, morfološka enota I2
Na območju je dopustna izgradnja akumulacije s črpališčem za zasneževanje skladno s pogoji krajinskega oblikovanja vendar le na označenih (delih) parcel št. 598/1 in 598/2 v katastrski občini Ter ter parcele št. 879/3 v katastrski občini Poljane, ob pozitivni oceni zakonsko predpisanih študij in strokovnih ocen.
Projekt akumulacije mora poleg gradbeno tehničnih rešitev vsebovati tudi načrt krajinske ureditve.
55. člen
Območje urejanja RGOLTE2, morfološka enota I1
Na območju smučišča Morava, so dopustni enaki posegi kot v morfološki enoti I1, v območju urejanja RGOLTE1.
Druga območja v krajinskem parku
56. člen
Območje urejanja RGOLTE2, morfološke enote G1, G2, G3 in P1
Znotraj obravnavanih morfoloških enot je gozd razdeljen na dve coni:
– cona I (morfološka enota G3 celoti in del G2 - Požganija), kjer niso dovoljeni nobeni posegi v prostor razen gozdarskih dejavnosti;
– cona II (morfološka enota G1, del G2 in P1), kjer posegi načeloma niso dovoljeni, možni pa sta rekonstrukciji nihalke in ceste.
Znotraj morfološke enote G2 se nahaja naravni rezervat Mozirska požganija (NR5) predviden za zavarovanje z aktom ter naravni vrednoti Okence v Mozirski požganiji (NV6) na delu parcele in Mesarska lopa (NV8), predvideni za varovanje z drugimi ukrepi varstva, ki jih predpiše pristojna naravovarstvena služba.
Znotraj morfološke enote G3 se nahaja del zavarovanega naravnega spomenika Tirske peči (NS2).
Znotraj območja je varovalni gozd. Ravnanje s temi območji ureja zakon.
57. člen
Območje urejanja GGOLTE1, morfološki enoti K2 in G2
Znotraj morfološke enote K2 je del najširšega varstvenega območja vodnega vira Ljubija in zavarovan naravni spomenik Ledenica na Golteh (NS3).
Območje morfološke enote G2 je cona I, kjer niso dovoljeni nobeni posegi v prostor razen gozdarskih dejavnosti.
Območja izven krajinskega parka
58. člen
Območje urejanja RGOLTE2, morfološka enota P2
Dovoljena je ureditev parkirnih mest v makadamski izvedbi v obsegu obstoječe utrjene površine. Dopustna je rekonstrukcija ceste do parkirišč v večjem obsegu. Na koncu parkirišč mora biti izvedena zapora prometa tako, da je dostop do območja Mozirske koče in hotela možen samo izjemoma.
59. člen
Območje urejanja GGOLTE1, morfološka enota G1
Na območju so dovoljeni samo posegi za potrebe gospodarjenja z gozdom.
60. člen
Območje urejanja GGOLTE1, morfološka enota K1
Na območju so dovoljeni posegi za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter za potrebe razvoja samotne kmetije.
Na območju je možna ureditev turistične infrastrukture (smučišča, žičnice in spremljajoče ureditve).
Območja za turizem
61. člen
Območje urejanja TGOLTE1 (RTC Golte turizem)
Za območje velja ureditveni načrt RTC Golte, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. 958/90 – UN – 0/1, novembra 1990 (odlok o ureditvenem načrtu RTC Golte, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 21/91 in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvenem načrtu RTC Golte, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 36/92).
Poleg določil naštetih odlokov veljajo še določila tega odloka, ki se nanašajo na območje urejanja TGOLTE1.
Znotraj območja se nahaja naravna vrednota Medvedja jama (NV7), predvidena za varovanje z drugimi ukrepi varstva, ki jih predpiše pristojna naravovarstvena služba.
V. KONČNE DOLOČBE
62. člen
Za vse posege znotraj krajinskega parka Golte so obvezna soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavoda za gozdove Slovenije ter Ministrstva za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave.
63. člen
Prostorski ureditveni pogoji po tem odloku so stalno na vpogled na sedežu Občine Ljubno ter pri Uradu za okolje in prostor pri Upravni enoti Mozirje.
64. člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe.
65. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Županja
Občine Ljubno
Anka Rakun l. r.