Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2000 z dne 13. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2000 z dne 13. 6. 2000

Kazalo

2447. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), stran 6921.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
Razglašam zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2000.
Št. 001-22-91/00
Ljubljana, dne 7. junija 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, DRŽAVNE MEJE IN PROSTORSKIH ENOT (ZENDMPE)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1) Ta zakon ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot ter urejanje in spreminjanje mej zemljiških parcel.
(2) Evidentiranje nepremičnin po tem zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra in katastra stavb.
2. člen
(pristojnost)
Zemljiški kataster, kataster stavb, evidenco državne meje in register prostorskih enot vzpostavi, vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: geodetska uprava).
3. člen
(zemljiški kataster, kataster stavb in druge evidence o nepremičninah)
(1) Zemljiški kataster in kataster stavb sta temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah.
(2) Zemljiški kataster in kataster stavb se povezujeta z zemljiško knjigo.
(3) Druge evidence podatkov o zemljiščih in stavbah, ki jih vodijo organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, se povezujejo z zemljiškim katastrom in katastrom stavb, če tako določa zakon.
(4) Minister, pristojen za geodetsko službo, v soglasju z ministrom, pristojnim za evidenco podatkov o zemljiščih in stavbah, ki se po zakonu povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, s predpisom določi:
– način povezovanja evidenc z zemljiškim katastrom in katastrom stavb,
– podatke iz evidenc, povezanih z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, ki se vodijo tudi v zemljiškem katastru in katastru stavb, ter način vodenja teh podatkov (v nadaljevanju: gostujoči podatki),
– podatke iz teh evidenc, ki jih lahko izdaja geodetska uprava, in način izdajanja teh podatkov ter
– podatke zemljiškega katastra, ki jih lahko izdaja organ oziroma nosilec javnih pooblastil, pristojen za evidenco, ki se povezuje z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb, in način izdajanja teh podatkov.
(5) Za vpis in vzdrževanje gostujočih podatkov v zemljiškem katastru in katastru stavb skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki. Geodetska uprava lahko spreminja vpisane podatke le, če tako določa predpis iz prejšnjega odstavka.
(6) Če se z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb povezuje več evidenc o istovrstnih podatkih, geodetska uprava obvešča pristojne organe o spremembah teh podatkov in o morebitnih neusklajenostih med evidencami.
(7) Za usklajevanje evidenc o istovrstnih podatkih skrbi medresorska komisija, ki jo ustanovi Vlada Republike Slovenije in v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev, pristojnih za evidence podatkov o nepremičninah, ki se povezujejo z zemljiškim katastrom oziroma katastrom stavb. V sporih glede usklajevanja evidenc odloča Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada).
4. člen
(geodetske storitve)
(1) Posamezne naloge v zvezi z evidentiranjem nepremičnin (v nadaljevanju: geodetske storitve) izvajajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev, določene z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljevanju: geodetska podjetja).
(2) Geodetske storitve po tem zakonu so izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje, parcelacije, komasacije, izravnave meje, razmejitve med pravnimi režimi, ugotavljanja dejanske rabe zemljišč, elaborata za vpis stavbe oziroma delov stavbe v kataster stavb, elaborata za združitev delov stavb in izločitev dela stavbe ter obnova mej v naravi.
(3) Izdelava elaborata vključuje tudi njegove spremembe, dopolnitve oziroma popravo.
(4) Geodetske storitve iz drugega odstavka tega člena opravi geodetsko podjetje proti plačilu. Geodetske storitve se naročijo pri geodetskem podjetju.
(5) Za vsako geodetsko storitev mora geodetsko podjetje imenovati odgovornega geodeta, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost.
(6) Postopke za izdelavo elaborata ureditve meje, izravnave meje, komasacije in parcelacije ter postopek v zvezi z obnovo meje lahko izvaja samo oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja geodetsko dejavnost (v nadaljevanju: geodet). Posamezna tehnična opravila v okviru teh postopkov lahko po navodilih geodeta opravi tudi druga oseba.
5. člen
(sprememba vpisa podatkov)
(1) Oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, lahko vloži zahtevo za spremembo vpisa.
(2) Pravni interes je izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa.
(3) Če je zahteva utemeljena, geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če ta ni vlagatelj. Če zahteva ni utemeljena, geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo.
(4) Geodetska uprava lahko spremembo vpisa izvede tudi po uradni dolžnosti.
(5) Sprememba vpisa podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko izvede samo na podlagi takšnega elaborata.
II. ZEMLJIŠKI KATASTER
6. člen
(sestava zemljiškega katastra)
(1) Zemljiški kataster je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih in iz zbirke listin.
(2) V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki.
7. člen
(osnovna enota)
(1) Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela (v nadaljevanju: parcela).
(2) Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru označeno kot parcela s svojo parcelno številko.
(3) Območja in imena katastrskih občin določi minister, pristojen za geodetsko službo (v nadaljevanju: minister).
8. člen
(podatki)
(1) V zemljiškem katastru se vodijo naslednji podatki:
– parcelna številka,
– meje,
– površina,
– lastnik,
– upravljalec, če je lastnik država,
– dejanska raba.
(2) V zemljiškem katastru se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, katastrom stavb in zemljiško knjigo.
(3) V zemljiškem katastru se v skladu s 3. členom tega zakona vodijo tudi gostujoči podatki.
(4) Podatki se vodijo tako, da jih je mogoče izkazati za parcelo.
(5) Zadnji vpisani podatki se vodijo kot baza podatkov.
9. člen
(parcelna številka)
(1) Parcelne številke se določajo v okviru vsake katastrske občine posebej.
(2) V primeru nastanka nove parcele določi parcelno številko geodetska uprava.
(3) Geodetska uprava lahko spremeni parcelne številke, če je to potrebno zaradi smotrnosti, urejenosti in lažje preglednosti zemljiškega katastra oziroma zaradi spremembe mej katastrskih občin.
(4) O spremembi parcelne številke se obvesti lastnika.
10. člen
(meje in površina)
(1) Meja parcele (v nadaljnjem besedilu: meja) je navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiškokatastrske točke.
(2) Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Meje se evidentirajo s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.
(4) Površina parcele je površina njene projekcije na horizontalno ravnino in je izračunana iz koordinat zemljiškokatastrskih točk.
(5) Podatek o površini parcele se lahko brez zahteve lastnika spremeni le, če se vpiše v zemljiški kataster na novo urejena ali spremenjena meja.
(6) Način evidentiranja meje natančneje uredi minister s pravilnikom.
11. člen
(dokončnost podatkov o mejah in o površini)
(1) Meja parcele, ki je urejena oziroma določena z dokončno upravno ali pravnomočno sodno odločbo in ki ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu, je dokončna meja.
(2) Parcele, ki imajo vse meje dokončne in imajo na podlagi teh mej izračunano površino iz koordinat zemljiškokatastrskih točk, se v zemljiškem katastru posebej označijo kot dokončne parcele.
(3) Ne glede na določbo petega odstavka 10. člena tega zakona geodetska uprava po uradni dolžnosti opravi izračun površine in o tem obvesti lastnika, če ugotovi, da so vse meje parcele dokončne.
(4) Podatek o površini parcele, ki ima vse meje dokončne, se lahko spremeni zaradi spremembe koordinatnega sistema ali zaradi natančnejše določitve in izračuna zemljiškokatastrskih točk. O spremembi se obvesti lastnika.
(5) Potrdilo (izpisek oziroma izris) iz zemljiškega katastra vsebuje tudi podatek o tem, ali je parcela dokončna ali ne. Če je dokončna ena ali več mej ali del meje, niso pa dokončne vse meje parcele, potrdilo vsebuje podatek, da parcela ni dokončna, na posebno zahtevo pa je mogoče pridobiti podatek o tem, katere meje so dokončne.
12. člen
(lastnik)
Kot podatki o lastniku zemljišča se uporabljajo podatki zemljiške knjige.
13. člen
(upravljalec)
(1) Pri zemljiščih, katerih lastnik je Republika Slovenija, se vpiše, kateri organ oziroma drug subjekt po predpisih ali na drugi pravni podlagi upravlja z zemljiščem (v nadaljevanju: upravljalec).
(2) Vpis upravljalca se izvede po prijavi upravljalca, pristojnega ministrstva ali vlade.
14. člen
(dejanska raba)
(1) V zemljiškem katastru se vodijo podatki o naslednjih dejanskih rabah zemljišč:
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– neplodna zemljišča,
– pozidana zemljišča.
(2) Podatki o dejanski rabi zemljišč se prevzamejo iz evidenc dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona. Če za posamezno dejansko rabo zemljišč podatki ne obstojajo, jih ugotavlja geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
(3) Geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe vpisuje spremembe podatkov o dejanski rabi, če ugotovi, da se vpisani podatek ne ujema z dejanskim stanjem.
(4) Podatek o dejanski rabi se lahko vpiše tudi na zahtevo lastnika oziroma uporabnika parcele na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje. Sestavine elaborata predpiše minister.
(5) O vpisu dejanske rabe po uradni dolžnosti se lastnika ne obvešča.
(6) Geodetska uprava opozarja organe, pristojne za vodenje evidenc dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona, na:
– ugotovljena neskladja med podatki, vpisanimi v teh evidencah, in dejanskim stanjem;
– ugotovljena neskladja med podatki različnih evidenc.
(7) Za usklajevanje podatkov o dejanski rabi v različnih evidencah skrbi komisija iz sedmega odstavka 3. člena tega zakona. V sporih glede usklajevanja evidenc odloča vlada.
III. UREJANJE MEJ
15. člen
(urejanje mej po tem zakonu)
(1) Meje se po tem zakonu urejajo v upravnem postopku ureditve meje (v nadaljevanju: postopek ureditve meje).
(2) Strokovna podlaga za uvedbo postopka ureditve meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(3) V postopku ureditve meje se uredi meja na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra.
16. člen
(meja, ki se ureja)
(1) V postopku ureditve meje se ureja celotna meja med dvema parcelama ali del meje.
(2) V postopku ureditve meje se lahko urejajo tudi meje med več parcelami.
17. člen
(uvedba postopka)
(1) Postopek ureditve meje se uvede na zahtevo lastnika. Zahtevo lahko vložita tudi lastnika sosednjih parcel skupaj.
(2) Postopek ureditve meje lahko uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe.
(3) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in drugi subjekti lahko zahtevajo uvedbo postopka ureditve meje, če tako določa zakon.
18. člen
(pridobitelj)
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na lastnika, veljajo tudi za osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila pravico, da se kot lastnik vpiše v zemljiško knjigo, in je tudi že vložila predlog za vpis (v nadaljevanju: pridobitelj).
19. člen
(elaborat ureditve meje)
(1) Zahtevi za uvedbo postopka ureditve meje je potrebno priložiti elaborat ureditve meje.
(2) Elaborat ureditve meje izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave.
(3) Elaborat ureditve meje vsebuje prikaz meje, kot so jo pokazali lastniki (v nadaljevanju: pokazana meja), in zapisnik mejne obravnave. Če pokazana meja odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra (v nadaljevanju: katastrska meja), vsebuje elaborat tudi prikaz poteka katastrske meje.
(4) Sestavine elaborata ureditve meje podrobneje predpiše minister.
20. člen
(priprave na mejno obravnavo)
(1) Pred izvedbo mejne obravnave pridobi geodetsko podjetje zemljiškokatastrske podatke, potrebne za ureditev meje, pri geodetski upravi.
(2) Pred izvedbo mejne obravnave lahko geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve in opazovanja na kraju samem, zlasti zato, da ugotovi potek katastrske meje. Za ugotovitev poteka katastrske meje se lahko uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Iz elaborata ureditve meje mora biti razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka katastrske meje.
(3) Geodetsko podjetje, pri katerem je naročen elaborat ureditve meje, mora na mejno obravnavo povabiti lastnike sosednjih parcel in lastnike parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja. Namesto geodetskega podjetja lahko lastnike povabi oseba, ki je naročila izdelavo elaborata ureditve meje.
(4) Lastniki morajo biti povabljeni k mejni obravnavi vsaj osem dni pred njeno izvedbo, razen če se odpovejo temu roku. Če lastnik pride na mejno obravnavo, čeprav ni bil vabljen vsaj osem dni pred njeno izvedbo, se šteje, da se je roku odpovedal.
(5) Vabila za mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka.
21. člen
(mejna obravnava)
(1) Na mejni obravnavi lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi meja, ki se ureja. Če je lastnik parcel, med katerima se ureja meja, isti, pokaže potek meje v naravi lastnik sam.
(2) Če lastniki to zahtevajo, jim mora geodet pokazati potek katastrske meje in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Lastniki lahko to zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo.
(3) Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, mora geodet lastnike na to opozoriti in jim pojasniti, da v zemljiški kataster ni mogoče kot dokončne vpisati meje, ki odstopa od katastrske meje. Pri tem jim mora pokazati potek katastrske meje in jih opozoriti na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
(4) Če lastniki soglašajo o poteku meje, geodet pa ugotovi, da pokazana meja ne odstopa od katastrske meje, pokazano mejo označi v naravi z mejniki in izmeri ter prikaže v elaboratu. Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, se označi z mejniki katastrska meja, izmeri pa se in v elaboratu prikaže tudi pokazana meja.
(5) Če lastniki ne soglašajo o poteku meje, geodet izmeri in prikaže v elaboratu potek meje, kot so jo pokazali posamezni lastniki, z mejniki pa označi tisto pokazano mejo, ki ne odstopa od katastrske meje. Če so vsi lastniki pokazali mejo, ki odstopa od katastrske meje, geodet z mejniki označi katastrsko mejo.
(6) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, da o poteku meje ne soglašata lastnik in pridobitelj.
(7) Če se kateri od lastnikov kljub vabilu ne udeleži mejne obravnave, se lahko mejna obravnava opravi brez njega. V tem primeru se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu pokazana meja, razen če ta meja odstopa od katastrske meje. Če pokazana meja odstopa od katastrske meje, se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu katastrska meja, izmeri pa se in v elaboratu prikaže tudi pokazana meja. Če lastnika, ki se ni udeležil mejne obravnave, ni vabilo geodetsko podjetje samo, se mejna obravnava preloži.
(8) Če se mejne obravnave ne udeleži noben lastnik, se mejna obravnava ne opravi, razen če je bil elaborat naročen zaradi uvedbe postopka ureditve meje po uradni dolžnosti ali na zahtevo subjektov iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona. V tem primeru se označi z mejniki, izmeri in prikaže v elaboratu katastrska meja.
(9) Način ugotavljanja katastrskih mej in način označitve meje v naravi uredi minister s pravilnikom. Pri urejanju načina ugotavljanja katastrskih mej je treba upoštevati stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.
(10) Mejniki se postavljajo tako, da se lastniku ne povzroči škoda oziroma da je ta škoda, če je neizogibna, čim manjša.
22. člen
(zapisnik)
(1) Sestavni del elaborata ureditve meje je zapisnik mejne obravnave.
(2) V zapisniku mejne obravnave se navedejo kraj in čas izvedbe mejne obravnave, udeleženci mejne obravnave, način in čas vabljenja lastnikov, če niso bili prisotni na mejni obravnavi, ter opiše potek mejne obravnave.
(3) V zapisniku mejne obravnave mora geodet navesti, ali lastniki soglašajo s potekom meje, ki jo je označil v naravi.
(4) Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet in lastniki. Če lastnik noče podpisati zapisnika mejne obravnave, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. V zapisnik mejne obravnave se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki na potek postopka ureditve meje oziroma na zapisnik.
23. člen
(rok za vložitev zahteve in umik zahteve)
(1) Zahteva za uvedbo postopka ureditve meje se lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je geodet sklenil zapisnik mejne obravnave. Če se v tem roku zahteva ne vloži, mora lastnik parcele, na kateri so bili v okviru mejne obravnave postavljeni mejniki, te mejnike odstraniti. Če jih ne odstrani, lahko poskrbi za njihovo odstranitev na njegove stroške geodetska uprava.
(2) Če vlagatelj med postopkom umakne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, se postopek ustavi samo v primeru, da s tem soglašajo vsi lastniki sosednjih parcel. Kljub umiku zahteve lahko geodetska uprava nadaljuje postopek ureditve meje po uradni dolžnosti na podlagi izdelanega elaborata ureditve meje.
24. člen
(zastopanje in izločitev)
(1) Lastnika v postopku ureditve meje ne more zastopati geodetsko podjetje, ki je izdelalo elaborat ureditve meje, niti oseba, ki pri tem podjetju dela na podlagi delovnega ali drugega pogodbenega razmerja.
(2) Za geodeta, ki vodi mejno obravnavo, in odgovornega geodeta, ki podpiše elaborat ureditve meje, se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko geodetsko podjetje oziroma oseba, ki dela pri njem, po pooblastilu lastnika vloži zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje.
25. člen
(preizkus zahteve)
(1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo postopka ureditve meje najprej preizkusi:
– ali je elaborat ureditve meje izdelan v skladu s predpisi,
– ali meja, ki je prikazana v elaboratu ureditve meje kot tista, ki je bila označena z mejniki, ne odstopa od katastrske meje, in
– ali je bila mejna obravnava izvedena na predpisan način.
(2) Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, če je tehnično pomanjkljiv ali če meja, ki je prikazana v elaboratu kot tista, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, odstopa od katastrske meje, geodetska uprava pozove stranko, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če ga v postavljenem roku ne dopolni, se zahteva zavrže.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka geodetska uprava ne pozove lastnika k dopolnitvi elaborata in ne zavrže zahteve, če se v postopku ureditve meje izvaja tudi izravnava meje po 56. členu tega zakona in je odstopanje v okviru dopustne izravnave meje.
(4) Geodetska uprava zavrže zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje tudi:
– če je prepozna (prvi odstavek 23. člena tega zakona),
– če je bila meja že urejena v upravnem ali sodnem postopku oziroma če je tak postopek v teku,
– če je ni vložila upravičena oseba.
(5) Geodetska uprava zavrne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje:
– če elaborata ureditve meje ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,
– če je elaborat ureditve meje kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ni vpisana v imenik geodetov,
– če je mejno obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za to,
– če so podani izločitveni razlogi glede geodeta, ki je opravil mejno obravnavo, oziroma glede odgovornega geodeta,
– če iz elaborata ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov ni udeležil mejne obravnave in da ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi,
– če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o ureditvi meje.
(6) Geodetska uprava ravna po določbah tega člena, kadarkoli med postopkom ugotovi, da so podani razlogi za zavrnitev ali zavrženje zahteve.
(7) Če je zahteva za uvedbo postopka ureditve meje pravnomočno zavrnjena ali zavržena ali če je postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, je dolžan lastnik ravnati po prvem odstavku 23. člena tega zakona.
26. člen
(izjave lastnikov)
(1) Če geodetska uprava ne zavrne oziroma ne zavrže zahteve za uvedbo postopka ureditve meje, povabi lastnike, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi. Vabilo se vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je potrebno v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali pri geodetski upravi, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k izjavi o strinjanju z ureditvijo meje.
(2) Če se je lastnik na mejni obravnavi strinjal s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, in je to potrdil s svojim podpisom na zapisniku mejne obravnave, pa se v 30 dneh od vročitve vabila ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo pravilno vročeno in je bil v pozivu opozorjen na posledice, se šteje, da se strinja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, razen če geodetska uprava pred izdajo odločbe prejme njegovo izjavo, da se s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, ne strinja.
(3) Lastnik se lahko ob vložitvi ali po vložitvi zahteve za uvedbo postopka ureditve meje odpove pravici do vabljenja po prvem odstavku tega člena in se brez posebnega vabila izjavi o tem, ali soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki.
(4) Če se izjavi lastnika in pridobitelja glede poteka meje ne ujemata, se postopek ureditve meje prekine do vpisa novega lastnika v zemljiško knjigo.
(5) Lastnik lahko prekliče svojo izjavo. Preklic izjave se upošteva, če ga geodetska uprava prejme pred izdajo odločbe na prvi stopnji.
(6) Napake volje pri izjavljanju o poteku meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi.
27. člen
(ustna obravnava)
(1) Če se katerikoli lastnik s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ne strinja, opravi geodetska uprava ustno obravnavo v uradnih prostorih, če oceni, da je potrebno, pa jo lahko opravi tudi na kraju samem.
(2) Na ustno obravnavo se vabijo lastniki parcel, katerih meje so sporne. Če je sporno, kje se konča meja, ki se ureja, se na ustno obravnavo vabijo lastniki parcel, katerih meja se ureja, in lastnik parcele, ki se jo dotika meja, ki se ureja.
(3) Uradna oseba, ki vodi ustno obravnavo, si mora prizadevati, da se doseže soglasje med lastniki. Pojasniti jim mora, da se lahko v zemljiški kataster na podlagi postopka po tem zakonu kot dokončna vpiše le meja, ki ne odstopa od katastrske meje.
(4) Na ustni obravnavi se lahko kot priča zasliši geodet, ki je opravil mejno obravnavo. Na zahtevo uradne osebe, ki vodi ustno obravnavo, je geodet dolžan razložiti elaborat ureditve meje.
28. člen
(udeležba na ustni obravnavi)
(1) Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se strinja z mejo, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, se lahko ustna obravnava kljub temu opravi, lahko pa jo uradna oseba preloži.
(2) Če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se s potekom meje, označene z mejniki na mejni obravnavi, ne strinja, se ustna obravnava preloži ali pa geodetska uprava ravna po 29. členu tega zakona.
(3) Na ustni obravnavi lahko lastniki izjavijo soglasje k poteku meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi.
(4) Če se na ustni obravnavi izkaže, da bi se lastniki lahko sporazumeli o poteku meje, vendar ne tako, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, geodetska uprava v upravnem postopku uredi mejo na podlagi soglasja lastnikov, pri čemer meja ne sme odstopati od katastrske meje.
(5) Meja, urejena po prejšnjem odstavku, se na novo označi z mejniki. Geodetska uprava sama izvede ali naroči popravo elaborata ureditve meje ter poskrbi za prestavitev mejnikov. Stroške teh opravil in vse posebne stroške upravnega postopka, ki nastanejo v primeru iz prejšnjega odstavka, krijejo lastniki, ki so se sporazumevali o meji.
29. člen
(ureditev meje v primeru spora)
(1) Če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter priložijo dokazilo o sprožitvi sodnega postopka.
(2) Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči. V obeh primerih je potrebno stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo v primeru, da ne sprožijo sodnega postopka.
(3) Če se poziv iz prvega odstavka tega člena vroča, mora biti vročen po pravilih splošnega upravnega postopka, pri čemer je potrebno v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali pri geodetski upravi, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje.
(4) Če geodetska uprava v roku iz prvega odstavka tega člena ne prejme dokazila o sprožitvi sodnega postopka, preveri pri pristojnem sodišču, ali je bil sodni postopek sprožen.
(5) Če sodni postopek ni bil sprožen, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.
(6) Če se sproži sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek ureditve meje po tem zakonu ustavi.
30. člen
(ureditev meje v primeru odstopanja od katastrske meje)
V primeru, da nesporna pokazana meja odstopa od katastrske meje, upoštevaje dopustno izravnavo meje (tretji odstavek 25. člena in 56. člen tega zakona), geodetska uprava ne poziva lastnikov k izjavi po 26. členu tega zakona, temveč takoj razpiše ustno obravnavo. Če tudi po ustni obravnavi meja, o kateri lastniki soglašajo, odstopa od katastrske meje, ravna geodetska uprava po 29. členu tega zakona. Prav tako ravna geodetska uprava tudi v primeru, da na ustni obravnavi lastniki spremenijo svoje stališče do meje, tako da meja postane sporna.
31. člen
(upoštevanje podatkov zemljiškega katastra v sodnem postopku)
(1) Sodišče, ki ureja mejo, mora upoštevati podatke zemljiškega katastra ter stopnjo njihove natančnosti in zanesljivosti in ne sme dopustiti sklenitve sodne poravnave, ki bi pomenila promet z zemljišči.
(2) Sodišče lahko pri urejanju meje upošteva dopustnost izravnave meje po tem zakonu.
32. člen
(odločba)
(1) Geodetska uprava odloči o ureditvi meje z odločbo.
(2) V izreku odločbe se navedejo parcelne številke parcel, med katerimi se ureja meja, in številke zemljiškokatastrskih točk, po katerih poteka meja.
(3) Meja se z odločbo uredi tako, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave ali ustne obravnave v upravnem postopku. Uredi se le, če se lastniki s potekom meje, označene z mejniki, strinjajo, in če nesporna pokazana meja ne odstopa od katastrske meje, upoštevaje stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov.
(4) Če so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni le glede dela meje, se z odločbo uredi ta del meje.
33. člen
(vpis dokončne meje v zemljiški kataster)
(1) Meja, urejena v postopku ureditve meje po tem zakonu, se v zemljiškem katastru vpiše kot dokončna na podlagi dokončne odločbe.
(2) Meja, urejena v sodnem postopku, se v zemljiškem katastru vpiše kot dokončna na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
(3) V primeru odprave, razveljavitve oziroma ugotovitve ničnosti upravne ali sodne odločbe, na podlagi katere je bil izveden vpis dokončne meje, se v zemljiškem katastru izbriše vpis, da je meja dokončna.
34. člen
(učinek dokončnosti meje)
(1) Postopka ureditve meje po tem zakonu ni dopustno uvesti, če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku ali v postopku po tem zakonu.
(2) Sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti, če je bila meja že urejena v postopku po tem zakonu.
35. člen
(napake volje)
Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena je dopustno sprožiti pravdni postopek o poteku meje, če tožnik zatrjuje, da je izrazil soglasje o poteku meje na podlagi bistvene zmote, prevare ali grožnje.
36. člen
(obnova postopka)
(1) Postopek ureditve meje se lahko obnovi iz razlogov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Postopek ureditve meje se lahko obnovi tudi v primeru, ko so glede dejanj, zaradi katerih se po tem zakonu šteje, da lastnik soglaša z mejo, kot je bila označena na podlagi mejne obravnave, podani razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
37. člen
(pravne posledice ugotovitve nezakonitosti dokončne odločbe)
(1) Če se po obnovi postopka ureditve meje, v postopku z drugimi izrednimi pravnimi sredstvi ali v upravnem sporu ugotovi, da obstajajo razlogi za odpravo ali spremembo odločbe o ureditvi mej, lahko geodetska uprava, organ druge stopnje oziroma sodišče glede na okoliščine primera ob upoštevanju pravičnega tehtanja javnih in zasebnih interesov pusti odločbo v veljavi ali s svojo odločbo oziroma sodbo na novo določi potek meje.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka upravni organ oziroma sodišče odloči tudi o odškodnini za škodo, ki nastane osebam, prizadetim zaradi odprave odločbe oziroma zaradi tega, ker nezakonita odločba ni bila odpravljena. Odškodninski zavezanec je Republika Slovenija.
(3) Kadar lastnik v pravdnem postopku uveljavlja napake volje, lahko sodišče v mejah tožbenega zahtevka ravna po prvem odstavku tega člena. Prizadeta oseba lahko pri upravnem sodišču uveljavlja odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi odprave odločbe oziroma zaradi tega, ker nezakonita odločba ni bila odpravljena.
(4) Določbe tega člena o odškodnini ne veljajo, če se izkaže, da je škoda nastala zaradi krivdnega ravnanja. V tem primeru ima prizadeti pravico zahtevati odškodnino po pravilih civilnega prava.
38. člen
(domneva nedobrovernosti)
Kjer je meja dokončna, ni mogoče priposestvovanje niti pridobitev lastninske pravice z graditvijo na tujem zemljišču.
39. člen
(obnova mej v naravi)
(1) Dokončna meja se na zahtevo lastnika zemljišča, sodišča ali po uradni dolžnosti obnovi v naravi na podlagi podatkov zemljiškega katastra, če je postala nespoznavna ali če lastnik meni, da mejnik ni postavljen v skladu s katastrskimi podatki o dokončni meji. Obnovo meje izvede geodetsko podjetje na podlagi zadnjih vpisanih podatkov v zemljiškem katastru. Geodetsko podjetje o času izvedbe obnove obvesti lastnike.
(2) Geodetsko podjetje o obnovi mej v naravi sestavi zapisnik, v katerem navede, kdaj in na kakšen način je bila obnova opravljena ter katere podatke zemljiškega katastra je uporabilo za obnovo. Zapisnik se pošlje geodetski upravi.
(3) Geodetska uprava o opravljeni obnovi meje v naravi obvesti lastnike. Obvestilo geodetske uprave se vroča po pravilih splošnega upravnega postopka.
(4) Lastnik lahko najkasneje v 30 dneh po prejemu obvestila geodetske uprave ali po dnevu, ko je zvedel za obnovo mej v naravi, vendar najkasneje šest mesecev od izvedbe obnove mej v naravi, vloži ugovor pri geodetski upravi.
(5) Če ugovor ni utemeljen, ga geodetska uprava zavrne z odločbo.
(6) Če je ugovor utemeljen, geodetska uprava sama označi meje po podatkih zemljiškega katastra ali naroči geodetskemu podjetju, da označi meje na pravilen način.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora geodetska uprava obvestiti lastnike, ti pa lahko znova ugovarjajo.
40. člen
(določitev meje območja pravnega režima)
(1) Pravni režim so pravna pravila, s katerimi predpis s področja upravnega prava določa način pridobivanja in uživanja lastninske pravice na določenem območju.
(2) Če je območje veljavnosti pravnega režima evidentirano v zemljiškem katastru oziroma v drugi evidenci na način, ki omogoča določitev meje pravnega režima v naravi, se na zahtevo lastnika ali pristojnega organa v naravi določi meja območja pravnega režima. K določanju meje se povabi lastnika parcele in pristojne organe.
(3) Geodetsko podjetje lahko z oznakami, ki se morajo jasno razlikovati od mejnikov, v naravi označi mejo območja pravnega režima in izdela elaborat o določitvi meje območja pravnega režima ter o tem obvesti geodetsko upravo. Obvestilu priloži tudi zapisnik, iz katerega izhaja, da se lastniki in pristojni organi strinjajo o poteku meje območja pravnega režima, kot je bila določena v naravi in prikazana v elaboratu.
(4) V primeru spora med lastniki in pristojnimi organi oziroma med temi organi samimi se o določitvi meje območja pravnega režima izda odločba, v kateri se navedejo parcelne številke parcel, na katerih se določa meja območja pravnega režima, in koordinate zemljiškokatastrskih točk, po katerih poteka ta meja. Odločbo izda župan, če je obe območji pravnega režima, ki mejita drugo na drugega, določil občinski organ, sicer pa ministrstvo, pristojno za urejanje prostora. O pritožbi zoper odločbo župana odloča ministrstvo, pristojno za urejanje prostora.
(5) Na podlagi elaborata in zapisnika iz tretjega odstavka tega člena oziroma na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka se meja območja pravnega režima vpiše v zemljiški kataster.
(6) Sestavine elaborata iz tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
IV. SPREMINJANJE MEJ PARCEL
1. Skupni določbi
41. člen
(načini spreminjanja mej parcel)
Meje parcel se lahko spremenijo s parcelacijo, komasacijo ali z izravnavo meje.
42. člen
(pridobitelj)
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na lastnika, veljajo tudi za pridobitelja.
2. Parcelacija
43. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija je združitev parcel in delitev parcel.
(2) Združitev parcel pomeni oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic.
(3) Delitev parcel je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic.
44. člen
(pravna podlaga parcelacije)
(1) Parcelacija se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
(2) Akt državnega organa ali organa lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka je lahko:
– pravnomočen sklep o dedovanju ali druga pravnomočna sodna odločba,
– dokončno dovoljenje za poseg v prostor,
– dokončno parcelacijsko dovoljenje,
– dokončna odločba o dovolitvi pripravljalnih del pred razlastitvijo,
– potrdilo o tem, da parcelacijsko dovoljenje za predvideno parcelacijo ni potrebno,
– drug akt, ki po zakonu daje podlago za parcelacijo.
(3) Akt državnega organa ali organa lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi, ali navedbo, da parcelacija na tem območju ni omejena s predpisi. Minimalne zahteve za načrt parcelacije oziroma opis predvidene parcelacije predpiše minister.
(4) Če načrt parcelacije oziroma opis predvidene parcelacije ne omogoča njene izvedbe v naravi oziroma ni v skladu z aktom državnega organa ali organa lokalne skupnosti, geodetsko podjetje o tem obvesti geodetsko upravo. Geodetska uprava preveri, ali so navedbe geodetskega podjetja pravilne. O svojih ugotovitvah obvesti lastnika in geodetsko podjetje; če ugotovi, da so navedbe geodetskega podjetja pravilne, pa tudi organ, ki je izdal akt, na podlagi katerega se lahko izvede parcelacija.
45. člen
(izvedba parcelacije)
(1) Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se vpišejo v zemljiški kataster na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo.
(2) Zahtevi za vpis novih parcel in njihovih mej v zemljiški kataster je potrebno priložiti akt iz drugega odstavka prejšnjega člena in elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje.
(3) Meje, določene v načrtu parcelacije, se izmerijo in prikažejo v elaboratu parcelacije. Meje, določene v načrtu parcelacije, se označijo z mejniki v naravi, razen v primeru, ko gre za združitev parcel.
(4) Elaborat parcelacije vsebuje prikaz novih parcel in njihovih mej, kot jih je geodet označil z mejniki. Sestavine elaborata parcelacije podrobneje predpiše minister s pravilnikom.
(5) V primeru, da se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, je potrebno lastnika seznaniti s potekom mej v naravi. Lastnika se v ta namen posebej povabi v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Lastnik v postopku parcelacije ne more uveljavljati ugovorov glede dopustnosti oziroma obsega razlastitve.
46. člen
(ureditev mej pred delitvijo parcel)
(1) Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo.
(2) Postopek ureditve meje in postopek parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije.
(3) Če v postopku ureditve meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika meja, ki nastane z delitvijo, in se uvede sodni postopek, se lahko parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku. V tem primeru se meja, nastala s parcelacijo, ne vpiše kot dokončna meja. Meja, nastala s parcelacijo, se vpiše kot dokončna meja po pravnomočnosti sodne odločbe o ureditvi meje, ki se je dotika meja, nastala s parcelacijo. Geodetska uprava izda odločbo o dokončni meji.
47. člen
(rok za vložitev zahteve)
(1) Zahtevo za vpis novih parcel in njihovih mej se lahko vloži najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko so bile meje označene z mejniki.
(2) Če lastnik oziroma druga oseba, ki ima pravico zahtevati parcelacijo, v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve oziroma če je zahteva pravnomočno zavrnjena ali zavržena oziroma postopek pravnomočno ustavljen, lastnik odstrani mejnike, sicer lahko to stori geodetska uprava na njegove stroške.
48. člen
(preizkus zahteve)
(1) Geodetska uprava preizkusi ali je parcelacija v skladu z aktom iz drugega odstavka 44. člena tega zakona in ali je elaborat parcelacije izdelan v skladu s predpisi.
(2) Če je elaborat nepopoln oziroma pomanjkljiv, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat. Če vlagatelj tega ne stori, geodetska uprava zahtevo zavrže.
(3) Geodetska uprava zavrne zahtevo:
– če elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,
– če je elaborat parcelacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ni vpisana v imenik geodetov,
– če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
(4) Geodetska uprava zavrne zahtevo tudi v primeru, da načrt parcelacije oziroma opis predvidene parcelacije ne omogoča njene izvedbe v naravi oziroma ni v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona. V tem primeru o razlogih zavrnitve obvesti tudi organ, ki je izdal akt, na podlagi katerega se lahko izvede parcelacija.
(5) Geodetska uprava ravna po določbah tega člena, kadarkoli med postopkom ugotovi, da so podani razlogi za zavrnitev oziroma zavrženje zahteve.
(6) Če je zahteva pravnomočno zavrnjena ali zavržena ali če je postopek pravnomočno ustavljen, se glede odstranitve mejnikov uporablja prvi odstavek 23. člena tega zakona.
49. člen
(odločba in vpis novih parcel po parcelaciji)
(1) O novih parcelah, ki so nastale z delitvijo parcel, in o njihovih mejah izda geodetska uprava odločbo. V njenem izreku se navedejo parcelne številke stare oziroma starih parcel in nove oziroma novih parcel ter številke zemljiškokatastrskih točk, po katerih poteka meja. Na podlagi dokončne odločbe se meje vpišejo v zemljiški kataster kot dokončne meje.
(2) V primeru združitve parcel geodetska uprava izda odločbo, s katero ugotovi, da je prišlo do združitve parcel.
(3) Lastnik združenih parcel po dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka odstrani morebitne odvečne mejnike. Če tega ne stori, lahko poskrbi za odstranitev geodetska uprava na stroške lastnika.
(4) V primeru razveljavitve oziroma odprave odločbe se nove parcele in njihove meje izbrišejo iz zemljiškega katastra in se vzpostavi prejšnje stanje. V primeru, da je bila parcelacija izvedena v okviru priprav na razlastitev, lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odpravi vpis novih parcel in njihovih mej, če je zahteva za razlastitev pravnomočno zavrnjena ali zavržena oziroma odločba o razlastitvi pravnomočno odpravljena oziroma razveljavljena.
(5) Glede upravnega spora o odločbi o parcelaciji in glede izrednih pravnih sredstev se smiselno uporablja 37. člen tega zakona.
3. Komasacija
50. člen
(komasacija)
(1) Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice, in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.
(2) Komasacija se izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija.
(3) Pogodbena komasacija je komasacija, ki se izvede na podlagi pogodbe med lastniki.
(4) Upravna komasacija je komasacija, ki se izvede na podlagi zakona v upravnem postopku.
51. člen
(pogodbena komasacija)
(1) Pogodbena komasacija se izvede na podlagi dokončnega komasacijskega dovoljenja, drugega dokončnega akta, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, ali potrdila o tem, da komasacijsko dovoljenje za predvideno komasacijo ni potrebno. Komasacijsko dovoljenje ali drug akt, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, mora vsebovati načrt komasacije oziroma natančen opis predvidene komasacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi, ali navedbo, da komasacija na tem območju ni omejena s predpisi.
(2) Meje, nastale v postopku pogodbene komasacije, se vpišejo v zemljiški kataster na skupno zahtevo vseh lastnikov.
(3) Zahtevi je potrebno priložiti akt, na podlagi katerega je komasacija dovoljena oziroma potrdilo o tem, da komasacijsko dovoljenje za predvideno komasacijo ni potrebno, in elaborat komasacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat komasacije vsebuje prikaz novih mej. Zahtevi se priložijo tudi izjave vseh lastnikov o tem, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s komasacijo, in da se z njim strinjajo. Sestavine elaborata komasacije podrobneje predpiše minister.
(4) Pogodbena komasacija ni dopustna, če obodne meje komasacijskega območja niso dokončne.
(5) Če načrt komasacije oziroma opis predvidene komasacije ne omogoča njene izvedbe v naravi oziroma ni v skladu s komasacijskim dovoljenjem, geodetsko podjetje o tem obvesti geodetsko upravo. Geodetska uprava preveri, ali so navedbe geodetskega podjetja pravilne. O svojih ugotovitvah obvesti lastnika in geodetsko podjetje; če ugotovi, da so navedbe geodetskega podjetja pravilne, pa tudi organ, ki je izdal akt, na podlagi katerega se lahko izvede komasacija.
52. člen
(preizkus zahteve)
(1) Geodetska uprava preizkusi:
– ali je elaborat komasacije v skladu s komasacijskim dovoljenjem oziroma potrdilom,
– ali je elaborat komasacije izdelan v skladu s predpisi,
– ali so zahtevi priložene izjave lastnikov iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
(2) Če je elaborat komasacije nepopoln oziroma pomanjkljiv, geodetska uprava pozove vlagatelje zahteve, da v določenem roku predložijo dopolnjen elaborat. Če vlagatelji tega ne storijo, geodetska uprava zahtevo zavrže.
(3) Geodetska uprava zavrne zahtevo:
– če elaborata komasacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev,
– če je elaborat komasacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ni vpisana v imenik geodetov,
– če je komasacijsko obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za to,
– če zahtevi niso priložene izjave iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona,
– če niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji.
(4) Geodetska uprava zavrne zahtevo tudi v primeru, da načrt komasacije oziroma opis predvidene komasacije ne omogoča njene izvedbe v naravi oziroma ni v skladu s komasacijskim dovoljenjem. V tem primeru o razlogih zavrnitve obvesti tudi organ, ki je izdal akt, na podlagi katerega se lahko izvede komasacija.
(5) Geodetska uprava ravna po določbah tega člena, kadarkoli med postopkom ugotovi, da so podani razlogi za zavrnitev ali zavrženje zahteve.
(6) Če je zahteva pravnomočno zavrnjena ali zavržena ali če je postopek pravnomočno ustavljen, se glede odstranitve mejnikov uporablja prvi odstavek 23. člena tega zakona.
53. člen
(izjave lastnikov)
(1) Geodetska uprava povabi lastnike, da se pisno izjavijo, ali se strinjajo s potekom mej, kot so bile označene z mejniki na komasacijski obravnavi in so prikazane v elaboratu komasacije. Za vabljenje se smiselno uporablja določba prvega odstavka 26. člena tega zakona.
(2) Za strinjanje s potekom meje, ki je bila označena z mejniki na komasacijski obravnavi, se šteje le izrecno soglasje lastnikov.
(3) Če se kateri od lastnikov s potekom mej ne strinja, geodetska uprava zahtevo zavrne.
54. člen
(odločba)
(1) O novih parcelah, ki so nastale s komasacijo in o njihovih mejah izda geodetska uprava odločbo. V njenem izreku se navedejo parcelne številke novih parcel ter številke zemljiškokatastrskih točk, po katerih potekajo meje, v obrazložitvi pa se navedejo tudi predvideni lastniki novih parcel, kot to izhaja iz pogodbe o komasaciji. Na podlagi dokončne odločbe se meje vpišejo v zemljiški kataster kot dokončne meje.
(2) Vpis iz prejšnjega odstavka se izvede pogojno in začne veljati šele, ko so pri novih parcelah v zemljiški knjigi vpisani novi lastniki. V času visečnosti pogojnega vpisa na komasacijskem območju ni dovoljena parcelacija, nova komasacija in pravni promet z zemljišči.
(3) Pogojno vpisane parcele in njihove meje se izbrišejo iz zemljiškega katastra, če v 30 dneh po vpisu v zemljiški kataster ni vložen predlog za vpis v zemljiško knjigo oziroma če je predlog za vpis pravnomočno zavržen ali zavrnjen. O izbrisu pogojno vpisanih parcel in njihovih mej izda geodetska uprava ugotovitveno odločbo.
(4) V primeru razveljavitve oziroma odprave odločbe o novih parcelah in njihovih mejah se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 49. člena tega zakona.
(5) Za pogodbeno komasacijo se smiselno uporabljajo določbe šestega odstavka 26. člena, 35., 36. in 37. člena tega zakona.
55. člen
(upravna komasacija)
(1) Parcele, določene v elaboratu nove razdelitve zemljišč v postopku upravne komasacije, se vpišejo v zemljiški kataster na podlagi dokončne odločbe o komasaciji. V odločbi morajo biti meje novih parcel opredeljene z zemljiškokatastrskimi točkami.
(2) Parcele iz prejšnjega odstavka in njihove meje se vpišejo v zemljiški kataster kot dokončne meje. Podatek o lastniku se vpisuje kot začasen podatek do vpisa v zemljiško knjigo.
(3) V zemljiški kataster se lahko vpišejo parcele, določene v elaboratu nove razdelitve zemljišč v postopku upravne komasacije zemljišč, in njihove meje že na podlagi prvostopenjske odločbe o komasaciji (začasni vpis). Poleg teh parcel se še naprej vodi evidenca o stanju parcel pred komasacijo.
(4) Organ, ki vodi postopek upravne komasacije, je dolžan sporočati geodetski upravi podatke o novem stanju po izdaji odločbe na prvi in na drugi stopnji.
(5) V primeru razveljavitve oziroma odprave odločbe o komasaciji se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 49. člena tega zakona.
4. Izravnava meje
56. člen
(izravnava meje)
(1) Potek dokončne meje, evidentirane v zemljiškem katastru, se lahko spremeni, če se lastnika sporazumeta o izravnavi meje in če meja v naravi poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča. Pri tem se lahko površina parcele z manjšo površino spremeni za največ pet odstotkov, vendar ne za več kot 500 kvadratnih metrov.
(2) Izravnava meje se vpiše v zemljiški kataster na zahtevo lastnika ali na skupno zahtevo lastnikov. Zahtevi se priloži elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Vsebino elaborata podrobneje uredi minister s pravilnikom.
(3) Pred vpisom nove meje geodetska uprava povabi lastnike, da v določenem roku izjavijo, ali se strinjajo z novim potekom meje. Vabilo mora biti vročeno po pravilih splošnega upravnega postopka, pri čemer je potrebno v primeru, ko se naslovniku pusti obvestilo, da ga pošiljka čaka na pošti ali pri upravnem organu, na obvestilu posebej navesti, da gre za vročitev poziva k izjavi o soglasju k izravnavi meje.
(4) Geodetska uprava vpiše novo mejo v zemljiški kataster, če je izravnava v skladu z zakonom in če sta lastnika izjavila svoje soglasje k izravnavi meje.
(5) Če izravnava ni v skladu z zakonom oziroma če lastnika in pridobitelji ne izjavijo, da soglašajo z izravnavo, geodetska uprava zahtevo zavrne.
(6) Meja, nastala z izravnavo, je dokončna meja. Geodetska uprava izda o tej meji odločbo.
(7) Izravnava mej se ne šteje za pravni promet z zemljiščem.
(8) Izravnava mej se lahko izvede tudi v postopku ureditve meje. V tem primeru mora biti zahtevi priložen enoten elaborat, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata za izravnavo meje. V naravi se označi izravnana meja.
V. KATASTER STAVB
57. člen
(predmet evidentiranja)
V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in o delih stavb.
58. člen
(stavba)
(1) Stavba je zgradba, v katero lahko človek vstopi in je namenjena njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne in druge dejavnosti ali zaščiti ter je ni mogoče prestaviti brez škode za njeno substanco.
(2) Del stavbe je stanovanje, poslovni prostor ali drug prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki je lahko samostojen predmet pravnega prometa.
(3) Kot del stavbe se v katastru stavb evidentirajo tudi skupni prostori.
59. člen
(sestava)
(1) Kataster stavb je sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o stavbah in delih stavb ter iz zbirke listin.
(2) V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki.
60. člen
(podatki)
(1) V kataster stavb se vpisujejo naslednji podatki:
– identifikacijska številka stavbe oziroma dela stavbe,
– lastnik,
– upravljalec, če je lastnik država,
– lega, površina in oblika,
– dejanska raba.
(2) V katastru stavb se vodijo tudi podatki o povezavi z registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo.
(3) V katastru stavb se v skladu s 3. členom tega zakona vodijo tudi gostujoči podatki.
(4) Zadnji vpisani podatki se vodijo kot baza podatkov.
61. člen
(prvi vpis stavbe in delov stavbe)
(1) Zahtevo za prvi vpis stavbe v kataster stavb vloži lastnik zemljišča, stavbe oziroma dela stavbe, ko je stavba zgrajena. Zahtevo lahko vloži tudi oseba, ki ima na podlagi pravnega posla pravico pridobiti lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe.
(2) Ob vpisu stavbe, v kateri je več delov stavbe, se obvezno vpišejo tudi vsi deli stavbe in skupni prostori.
62. člen
(elaborat za vpis)
(1) Zahtevi za prvi vpis stavbe se priloži elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje ali podjetje, ki izdeluje projektno dokumentacijo. Elaborat obvezno vsebuje etažni načrt. Sestavine elaborata podrobneje predpiše minister.
(2) Etažni načrt stavbe vsebuje:
– parcelno številko parcele, na ali pod katero je stavba oziroma je z njo funkcionalno povezana,
– prikaz lege in oblike stavbe,
– načrt stavbe,
– podatek o površini stavbe,
– hišno številko, kadar je določena.
(3) Če gre za stavbo, v kateri je več delov stavbe, etažni načrt vsebuje tudi načrt delov stavbe in skupnih prostorov ter podatek o površini posameznih delov stavbe in skupnih prostorov.
(4) Lega in oblika stavbe sta opisani s tlorisom, opredeljenim s točkami v državnem koordinatnem sistemu, višino in opisnimi podatki (število etaž, lega na, nad ali pod zemljiščem in podobno).
63. člen
(odločanje o vpisu)
(1) Če je elaborat nepopoln, ravna geodetska uprava z zahtevo tako, kot predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku.
(2) Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, geodetska uprava zahtevo za vpis zavrne.
(3) Geodetska uprava o vpisu izda posebno odločbo, v kateri določi identifikacijsko številko za novo vpisano stavbo ali del stavbe. Odločba se vroči vlagatelju zahteve in lastniku.
(4) Geodetska uprava lahko spremeni identifikacijske številke, če je to potrebno zaradi smotrnosti, urejenosti in lažje preglednosti katastra stavb. O spremembi identifikacijske številke geodetska uprava obvesti lastnika.
64. člen
(smiselna uporaba določb o zemljiškem katastru)
(1) Glede lastnika in upravljalca se smiselno uporabljajo določbe 12. in 13. člena tega zakona.
(2) Pri prvem vpisu stavbe oziroma dela stavbe v kataster stavb se podatek o lastniku ne vpisuje.
65. člen
(združitev in delitev stavbe ali dela stavbe)
(1) Stavba, del stavbe ali več delov stavbe, ki imajo istega lastnika oziroma iste solastnike ali skupne lastnike, se lahko razdeli, tako da nastanejo novi deli stavbe. Dva ali več delov stavb, ki imajo istega lastnika oziroma iste solastnike ali skupne lastnike, se lahko združi, da nastane en sam del stavbe. En ali več prostorov se lahko izloči iz dela stavbe in priključi drugemu delu stavbe.
(2) Delitev ali združitev delov stavb se izvede v katastru stavb na zahtevo lastnika na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat obvezno vsebuje etažni načrt.
(3) Izločitev in priključitev prostorov iz dela stavbe se izvede na zahtevo lastnika in na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje in ki obvezno vsebuje etažni načrt. Če se izločitev izvaja z namenom, da se prostor oziroma prostori priključijo delu stavbe, ki je v lasti druge osebe, se izvede tako, da se enemu ali več prostorom, ki se izločajo iz dela stavbe, določi začasna identifikacijska številka. Prostor oziroma prostori, ki imajo začasno identifikacijsko številko, se glede pravnega prometa štejejo za del stavbe. Geodetska uprava izbriše začasno identifikacijsko številko, če stranka v 30 dneh po določitvi začasne identifikacijske številke ne vloži predloga za vpis v zemljiško knjigo oziroma če je predlog za vpis pravnomočno zavržen ali zavrnjen, in o tem obvesti lastnika. Po vpisu spremembe lastništva v zemljiško knjigo se izvede priključitev prostorov delu stavbe in izbriše začasna identifikacijska številka.
(4) Kadar predpis tako določa, se lahko združitev in delitev stavbe ali dela stavbe oziroma izločitev in priključitev prostorov iz dela stavbe po tem členu izvede samo na podlagi dovoljenja pristojnega organa.
66. člen
(izbris)
(1) Če se stavba ali del stavbe poruši oziroma odstrani, se v katastru stavb izbriše.
(2) Izbris se opravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo lastnika.
(3) Če zahteva ni utemeljena, jo geodetska uprava zavrne z odločbo.
VI. EVIDENCA DRŽAVNE MEJE
67. člen
(način vodenja)
(1) Geodetska uprava vodi evidenco državne meje.
(2) Državna meja se evidentira s točkami v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Državna meja se evidentira na podlagi mednarodnih pogodb.
(4) Vsebino in način vodenja evidence državne meje podrobneje uredi minister.
68. člen
(sprememba državne meje)
(1) Če se državna meja spremeni, tako da na določenem območju zemljišča preidejo v državno ozemlje Republike Slovenije, se ta zemljišča na zahtevo lastnika ali po uradni dolžnosti vpišejo kot nove zemljiške parcele v zemljiški kataster, in sicer v eni ali več katastrskih občinah, na katere so ta zemljišča mejila. O tem se obvesti lastnika. Meje parcel, ki potekajo po državni meji, se vpišejo kot dokončne meje. O tako določeni meji izda geodetska uprava odločbo.
(2) Če v primeru iz prejšnjega odstavka nova zemljišča mejijo na dve ali več naselij oziroma na dve ali več katastrskih občin, vlada odloči, kateremu območju naselja pripadajo posamezne parcele, minister, pristojen za geodetsko službo pa o tem, kateri katastrski občini pripadajo posamezne parcele, če to ni določeno z zakonom oziroma z mednarodno pogodbo.
(3) Če se državna meja spremeni, tako da na določenem območju zemljišča preidejo iz državnega ozemlja Republike Slovenije, se parcele izbrišejo. Če zemljišča, ki preidejo v državno ozemlje druge države, zajemajo le dele parcel, se po uradni dolžnosti ali na zahtevo lastnika vpišejo novi podatki o mejah in površini parcel. O tem se obvesti lastnika. Meja parcele, ki poteka po državni meji, se vpiše kot dokončna meja. O tej meji izda geodetska uprava odločbo.
69. člen
(označevanje državne meje)
(1) Državno mejo označi, vzdržuje in obnavlja geodetska uprava v skladu z mednarodno pogodbo.
(2) Oznake državne meje lahko odstrani samo geodetska uprava, če to dopušča mednarodna pogodba.
(3) Prepovedano je poškodovati ali zasuti oznako državne meje oziroma odstraniti jo v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
70. člen
(postopek ureditve meje parcele ob državni meji)
(1) Meja med parcelo, ki leži ob državni meji, in parcelo na ozemlju druge države, je določena z državno mejo. Meja se po uradni dolžnosti vpiše kot dokončna meja.
(2) Meja iz prejšnjega odstavka se v naravi označi na način, določen v mednarodni pogodbi.
(3) Če mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, se parcelna meja označi na način, določen s predpisom ministra.
71. člen
(podatek o poteku državne meje v naravi)
Vsakomur, ki izkaže interes, geodetska uprava na njegovo zahtevo proti plačilu stroškov po tarifi pokaže potek državne meje v naravi.
VII. REGISTER PROSTORSKIH ENOT
72. člen
(predmet evidentiranja)
(1) V registru prostorskih enot se evidentirajo katastrske občine, naselja, lokalne skupnosti, območja volišč in druge prostorske enote, določene s predpisom ministra.
(2) V registru prostorskih enot se poleg prostorskih enot evidentirajo tudi ulice in hišne številke.
73. člen
(podatki)
(1) V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o prostorskih enotah:
– vrsta prostorske enote,
– identifikacijska številka,
– ime, kadar je določeno,
– meje in površina.
(2) V register prostorskih enot se vpisujejo naslednji podatki o ulicah: ime, identifikacijska številka in lega.
(3) V register prostorskih enot se vpisuje hišna številka stavbe in lega stavbe s hišno številko.
74. člen
(podlaga za evidentiranje)
(1) Katastrske občine, naselja, ulice, hišne številke in območja volišč se evidentirajo na podlagi akta pristojnega organa.
(2) Imena in območja lokalnih skupnosti se evidentirajo v skladu z zakonom.
(3) Identifikacijske številke prostorskih enot določa geodetska uprava.
75. člen
(meje lokalne skupnosti)
(1) Lokalne skupnosti lahko zahtevajo ureditev meje med lokalnimi skupnostmi in vpis urejene meje v register prostorskih enot. Zahtevo vložijo vse prizadete lokalne skupnosti skupaj.
(2) Zahtevi za ureditev meje med lokalnimi skupnostmi v register prostorskih enot je treba priložiti elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat vsebuje prikaz meje, kot so jo sporazumno pokazali pooblaščeni predstavniki lokalnih skupnosti.
(3) Če zahtevi za ureditev meje med lokalnimi skupnostmi ni priložen pravilno sestavljen elaborat, če zahteve niso vložile vse prizadete lokalne skupnosti oziroma če ni izkazano, da obstaja soglasje med lokalnimi skupnostmi glede poteka meje, geodetska uprava pozove vlagatelje, da zahtevo v določenem roku ustrezno dopolnijo. Če vlagatelji tega v določenem roku ne storijo, geodetska uprava zahtevo zavrne z odločbo.
(4) Geodetska uprava o ureditvi meje med lokalnimi skupnostmi ne izda posebne odločbe, temveč le vpiše urejeno mejo v register prostorskih enot in o vpisu obvesti prizadete lokalne skupnosti.
(5) V sporu o mejah lokalnih skupnosti odloča upravno sodišče. Postopek pred upravnim sodiščem se lahko začne ne glede na to, ali je bila meja že urejena po določbah tega člena.
76. člen
(vsebina in način vodenja)
(1) Minister podrobneje uredi vsebino in način vodenja registra prostorskih enot.
(2) Geodetska uprava periodično objavlja sezname prostorskih enot.
VIII. IZDAJANJE PODATKOV
77. člen
(javnost)
(1) Zemljiški kataster, kataster stavb, evidenca državne meje in register prostorskih enot so javne evidence.
(2) Vsakdo ima pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke zemljiškega katastra, katastra stavb, evidence državne meje in registra prostorskih enot, ki so vpisani v času vpogleda (zadnji vpisani podatki), razen enotne matične številke občana.
(3) Iz zemljiškega katastra in katastra stavb je mogoče pridobiti podatke o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb; ni pa mogoče zahtevati podatka o tem, katere parcele, stavbe oziroma dele stavb ima v lasti posamezna fizična ali pravna oseba. Te podatke lahko pridobi lastnik sam oziroma sodišče za potrebe izvršbe, druge osebe pa le, če tako določa zakon.
(4) Vpogled v evidence iz drugega odstavka tega člena se ne evidentira, tudi če gre za vpogled v osebne podatke.
78. člen
(potrdila)
(1) Vsakdo ima proti plačilu upravne takse pravico pridobiti potrdilo (izpis oziroma izris) o zadnjih vpisanih podatkih zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot.
(2) Za izdajanje izpisov in izrisov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o potrdilih.
79. člen
(izdajanje podatkov proti plačilu)
(1) Podatke iz evidence državne meje ter podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki niso vsebovani v potrdilih iz prejšnjega člena, je mogoče pridobiti proti plačilu stroškov po tarifi, določeni s predpisom ministra.
(2) Stroški po tarifi se plačajo tudi za izdajanje podatkov na drug način oziroma v drugačni obliki, kot je določena za potrdila.
80. člen
(čas in dokončnost podatkov)
(1) Na izpisih, izrisih oziroma dokumentih, ki vsebujejo izdane podatke, mora biti naveden čas, na katerega se podatek nanaša.
(2) V zemljiški knjigi, v pravnem prometu, pri urejanju prostora in v vseh drugih primerih uporabe podatkov iz zemljiškega katastra in katastra stavb je potrebno pri navedbi parcel in drugih podatkov obvezno navesti podatek o času, na katerega se podatek nanaša.
81. člen
(podatki za uradno uporabo)
(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko pridobijo podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, evidence državne meje in registra prostorskih enot pod pogoji, določenimi v 78. in 79. členu tega zakona.
(2) Subjekti iz prejšnjega odstavka lahko iz zemljiškega katastra in katastra stavb pridobijo tudi podatek o enotni matični številki občana, če tako določa zakon.
82. člen
(računalniška povezava)
(1) Ko geodetska uprava vzpostavi tehnično možnost, imajo notarji in geodetska podjetja z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev pravico, da računalniško pridobivajo podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma registra prostorskih enot pod pogoji, na način in po tarifi, ki jih določi minister.
(2) Če tako določa zakon, imajo pravico iz prejšnjega odstavka tudi državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in drugi.
(3) Računalniška povezava mora biti tehnično izvedena tako:
– da uporabniki podatkov zemljiškega katastra in katastra stavb lahko iščejo podatke le po identifikacijskih oznakah in po legi zemljišča ali stavbe,
– da ni omogočen vpogled v podatek o enotni matični številki občana, razen za subjekte, ki jim zakon posebej dopušča vpogled.
(4) Subjektom, ki imajo po zakonu pravico pridobiti podatek o tem, katere parcele, stavbe oziroma dele stavb ima v lasti posamezna fizična ali pravna oseba, se omogoči računalniška pridobitev tega podatka, vendar tako, da se vpogled in namen vpogleda evidentira.
(5) Geodetska uprava lahko zagotovi računalniški dostop do podatkov zemljiškega katastra in katastra stavb pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi tretjim osebam, vendar le, če so vzpostavljene tehnične možnosti, da se prepreči dostop do podatkov, ki bi bil v neskladju z zakonom.
83. člen
(podzakonski predpis)
Minister s pravilnikom podrobneje uredi:
– način vpogleda v zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra, katastra stavb, evidence državne meje in registra prostorskih enot,
– vrste potrdil (izrisov in izpisov) iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot (78. člen tega zakona), podatke, ki jih ta potrdila vsebujejo, in način ter obliko prikaza teh podatkov,
– pogoje in način izdajanja podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot ter tarifo (79. člen tega zakona),
– pogoje in način računalniškega dostopa do zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot ter tarifo (82. člen tega zakona).
IX. DOLŽNOSTI LASTNIKOV
84. člen
(dopustitev dostopa)
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč so dolžni geodetu, ki se izkaže z geodetsko izkaznico, dopustiti dostop na zemljišče, če je to potrebno zaradi izvajanja geodetskih storitev oziroma nalog geodetske službe v skladu s tem zakonom, ter mu dopustiti izvajanje meritev in opazovanj.
(2) V primeru, da geodet pri opravljanju del iz prejšnjega odstavka povzroči škodo, ima oškodovana oseba pravico do odškodnine po pravilih civilnega prava.
85. člen
(odškodnina)
(1) Zaradi postavitve mejnikov lastnik ali druga oseba ne more uveljavljati odškodnine, razen v primeru, ko je postavitev mejnika možna le na način, ki povzroči lastniku občutnejšo škodo.
(2) Pri izvajanju meritev lahko geodet odstrani veje, drevesa in druge ovire, če je to neizogibno potrebno za izvedbo meritev, če škoda, ki nastane lastniku, ni nesorazmerna s pomembnostjo meritev, in če odstranitve ne prepovedujejo posebni predpisi. V tem primeru lahko prizadeti lastnik od države zahteva povrnitev dejanske škode.
(3) V primeru spora o odškodnini iz tega člena odloča upravno sodišče.
86. člen
(varovanje mejnikov)
(1) Prepovedano je odstraniti, prestaviti, zasuti ali kakorkoli poškodovati mejnike.
(2) Mejniki so skupna lastnina lastnikov sosednjih zemljišč oziroma zemljišč, ki se jih dotika meja.
87. člen
(postavitev, prestavitev in odstranitev mejnikov)
(1) Mejnik se lahko postavi, prestavi ali odstrani samo v primerih in na način, ki jih določa ta zakon. Postavitev, prestavitev oziroma odstranitev mejnikov lahko izvede samo uradna oseba geodetske uprave ali geodetsko podjetje, razen v primerih, ko zakon določa, da mejnik odstrani lastnik.
(2) Če je zaradi gradbenih del, skladnih s predpisi, ali zaradi drugih utemeljenih razlogov potrebna začasna ali trajna prestavitev oziroma odstranitev mejnikov, izda geodetska uprava na zahtevo lastnika oziroma investitorja dovoljenje za začasno ali trajno prestavitev oziroma odstranitev mejnikov. V primeru, da niso izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, geodetska uprava zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja.
(3) Prestavitev ali odstranitev mejnika po prejšnjem odstavku opravi geodetsko podjetje. Lastnik lahko ugovarja v skladu z 39. členom tega zakona (obnova mej v naravi).
88. člen
(lažni mejnik)
(1) Lažni mejnik je mejnik, ki je bil postavljen ali se postavi protipravno.
(2) Če geodetska uprava ugotovi, da je postavljen lažni mejnik, naloži lastniku zemljišča, na katerem stoji lažni mejnik, da ga odstrani. Če ga v določenem roku ne odstrani, poskrbi za odstranitev geodetska uprava na stroške lastnika zemljišča.
(3) Geodetska uprava lahko odstrani tudi mejnik, za katerega ni ugotovljeno, da je bil postavljen protipravno, vendar ne označuje meje.
X. KAZENSKA DOLOČBA
89. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 400.000 do 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– poškoduje, zasuje oziroma odstrani oznako državne meje (tretji odstavek 69. člena),
– v nasprotju s prvim odstavkom 84. člena tega zakona geodetu prepreči dostop na zemljišče, izvajanje meritev in opazovanj,
– zasuje, poškoduje ali protipravno odstrani ali prestavi mejnik oziroma mejnike (prvi odstavek 86. člena),
– postavi lažni mejnik oziroma mejnike (88. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 150.000 do 350.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
XI. PREHODNE DOLOČBE
90. člen
(obveščanje zemljiške knjige)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige mora geodetska uprava sproti sporočati spremembe podatkov o parcelnih številkah, površinah zemljišč, vrstah rabe oziroma dejanski rabi in identifikacijskih številkah stavb ter druge podatke o stavbah in delih stavb, ki se vodijo v zemljiški knjigi sodišču, ki vodi zemljiško knjigo.
(2) Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, mora na podlagi obvestila vpisati spremembo.
91. člen
(vpisovanje zemljiškoknjižnega vložka)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige se vpis številke zemljiškoknjižnega vložka v zemljiški kataster oziroma kataster stavb opravi po obvestilu sodišča, ki vodi zemljiško knjigo.
(2) Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, sproti obvešča geodetsko upravo o spremembah v zemljiškoknjižnih vložkih.
(3) V primeru razdelitve parcele na dve ali več parcel se pri novih parcelah vpiše v zemljiški kataster isti zemljiškoknjižni vložek, kot je bil vpisan pri parceli, ki se je delila.
92. člen
(vpisovanje lastnikov)
(1) Do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in podatki zemljiške knjige se podatki o lastniku vpisujejo v zemljiški kataster in kataster stavb na podlagi odločb, s katerimi sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisu sprememb lastništva.
(2) Odločbe iz prejšnjega odstavka mora sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, sproti pošiljati geodetski upravi.
(3) O lastniku se vpisujejo naslednji podatki:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana,
– za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka.
(4) Vpisuje se tudi podatek o smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
(5) Prvi podatki o fizičnih in pravnih osebah se prevzamejo iz zemljiške knjige. Če enotna matična številka občana oziroma matična številka pravne osebe ni vpisana v zemljiško knjigo, se prevzame iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz registrov pravnih oseb. Spremembe podatkov o fizičnih in pravnih osebah se prevzamejo iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz registrov pravnih oseb ali iz zemljiške knjige.
(6) Organi, ki vodijo centralni register prebivalstva in registre pravnih oseb, so dolžni posredovati geodetski upravi podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki se vpisujejo v zemljiški kataster in kataster stavb, vključno s historičnimi podatki, in sicer: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in enotno matično številko fizične osebe oziroma ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe. Organi iz tega odstavka so dolžni omogočiti geodetski upravi neposredno računalniško povezavo s centralnim registrom prebivalstva oziroma registri pravnih oseb. Povezava mora biti tehnično izvedena tako, da omogoča geodetski upravi vpogled v podatke po posameznih fizičnih in pravnih osebah. Omogočen mora biti tudi vpogled v historične podatke.
93. člen
(zemljiškokatastrske točke)
(1) Do vzpostavitve tehničnih možnosti za določanje koordinat zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu se na posameznih območjih zemljiškokatastrske točke določajo v lokalnih koordinatnih sistemih.
(2) Minister določi pogoje in način določanja zemljiškokatastrskih točk v lokalnih koordinatnih sistemih.
94. člen
(vrste rabe in katastrske kulture)
(1) Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru še sedem let po uveljavitvi tega zakona podatke:
– o vrstah rabe zemljišč: katastrske kulture, zemljišča pod gradbenimi objekti, zelene površine in nerodovitna zemljišča;
– o katastrskih kulturah: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže;
– o katastrskih razredih za katastrske kulture.
(2) Spremembe vpisa podatkov iz prejšnjega odstavka izvede geodetska uprava na zahtevo stranke. Za določanje katastrskih kultur in katastrskih razredov se uporabljajo dosedanji podzakonski predpisi: pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82), pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79), pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84) ter obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84).
(3) Podatki o dejanski rabi zemljišč se vzpostavijo s prevzemom podatkov iz evidenc iz prvega odstavka 14. člena tega zakona.
(4) Po preteku sedmih let po uveljavitvi tega zakona geodetska uprava po uradni dolžnosti izbriše podatke o vrstah rabe zemljišč in o katastrskih kulturah ter katastrskih razredih. Podatek o stavbi se izbriše, ko je stavba evidentirana v katastru stavb.
95. člen
(pravni režimi zemljišč)
(1) Do vzpostavitve evidence pravnih režimov in njene povezave z zemljiškim katastrom se v zemljiški kataster lahko vpisujejo podatki o pravnem režimu zemljišča.
(2) Podatki o pravnem režimu zemljišč se vpisujejo na podlagi zakona, prostorskega plana ali izvedbenega akta oziroma drugega akta, ki določa pravni režim zemljišč.
(3) Podatek o pravnem režimu zemljišča se vpiše po prijavi organa lokalne skupnosti ali pristojnega ministrstva.
(4) Prijava mora vsebovati grafični prikaz mej območja, na katerega se nanaša pravni režim, in navedbo, na katero parcelno stanje se prikaz časovno nanaša.
(5) Grafični prikaz mora biti izdelan tako, da omogoča ureditev meje pravnega režima v naravi in izkazovanje pravnega režima za vsako parcelo. Meje območja pravnega režima morajo biti prikazane s predpisano natančnostjo. Način izdelave grafičnega prikaza uredi minister s pravilnikom. Izdelava grafičnega prikaza je geodetska storitev.
96. člen
(parcelacija in pogodbena komasacija)
(1) Do uveljavitve predpisov, ki bodo uredili pogoje za parcelacijo, se določbe tega zakona o pravni podlagi za parcelacijo ne uporabljajo.
(2) Do uveljavitve predpisov, ki bodo uredili pogodbeno komasacijo, se določbe tega zakona o pogodbeni komasaciji ne uporabljajo.
97. člen
(prevzem vpisa stavb)
(1) Geodetska uprava v skladu z letnim programom dela državne geodetske službe po uradni dolžnosti vpiše stavbe in dele stavb, ki so že vpisani v zemljiško knjigo, v kataster stavb. Za ta namen prevzame od zemljiške knjige obstoječe etažne načrte. Če ugotovi, da je etažni načrt nepopoln, da ga ni oziroma da niso zagotovljeni vsi za vpis potrebni podatki, po uradni dolžnosti zagotovi izdelavo oziroma dopolnitev etažnega načrta. Če je to potrebno za razjasnitev dejstev, pomembnih za vpis, lahko lastnika oziroma lastnike povabi na zaslišanje.
(2) Ob vpisu geodetska uprava določi stavbi in delom stavbe identifikacijske številke ter o tem obvesti zemljiško knjigo.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za vpise stavb in delov stavb po zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99 – v nadaljevanju: ZPPLPS).
98. člen
(ZPPLPS)
(1) V času veljavnosti ZPPLPS se za odmero stavbišča ne uporabljajo določbe tega zakona, ki določajo drugače.
(2) Posebna evidenca stavb in delov stavb iz šestnajstega odstavka 4. člena ZPPLPS postane z dnem uveljavitve tega zakona sestavni del katastra stavb. Vpis stavbe postane dokončen, ko je izdelan etažni načrt celotne stavbe in so vpisani vsi deli stavbe.
99. člen
(začasen zajem podatkov o stavbah)
(1) Do dokončnega vpisa stavbe v kataster stavb lahko geodetska uprava v katastru stavb vodi naslednje podatke o stavbi in njenih delih:
– identifikacijska številka,
– povezava z registrom prostorskih enot,
– povezava z zemljiškim katastrom,
– lega in ocenjena površina,
– podatki o verjetnem lastniku in uporabniku.
(2) Podatke o legi, ocenjeni površini, verjetnem lastniku in uporabniku pridobi geodetska uprava iz obstoječih evidenc, ki jih vodi sama ali jih vodijo drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in drugi subjekti, lahko pa jih pridobi na podlagi novih ugotovitev dejanskega stanja.
(3) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb in drugi subjekti so dolžni omogočiti geodetski upravi pridobitev naslednjih podatkov o lastnikih in uporabnikih stavb oziroma delov stavb iz njihovih evidenc:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva in enotna matična številka občana;
– za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža, matična številka pravne osebe.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka pridobi geodetska uprava tudi iz prijav po zakonu o stavbnih zemljiščih, ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
(5) Vpis podatka o legi in površini se lahko spremeni samo na podlagi evidenc oziroma ugotovitev iz drugega odstavka tega člena oziroma na podlagi zahteve za vpis stavbe v kataster stavb.
(6) Vpis podatka o lastniku oziroma uporabniku se lahko spremeni na prijavo samega lastnika oziroma uporabnika ali na prijavo osebe, ki predloži ustrezna dokazila.
100. člen
(meje, urejene po prejšnjem zakonu)
(1) Meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, postopku izdelave zemljiškega katastra (nove izmere) ali v postopku prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra po zakonu o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), se štejejo za dokončne meje, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, ki so določene s predpisano natančnostjo, in če iz zapisnikov jasno izhaja, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kot so bile v postopku označene z mejniki.
(2) Če so bile v postopkih iz prejšnjega odstavka meje urejene s predpisano natančnostjo, iz zapisnika pa ne izhaja jasno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, se lahko izvede postopek ureditve meje po tem zakonu, pri čemer vlagatelju zahteve ni potrebno predložiti elaborata ureditve meje, ampak se lahko v zahtevi sklicuje na zadnje vpisane podatke v zemljiškem katastru.
(3) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za meje, ki so bile urejene v postopkih do uveljavitve zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), ne glede na to, ali je bil med lastniki dosežen sporazum o poteku meje ali ne.
(4) Meje, določene v postopku komasacije in parcelacije stavbnih zemljišč, se štejejo za dokončne meje, če je bila o komasaciji oziroma parcelaciji izdana odločba, ki je postala pravnomočna, če so zemljiškokatastrske točke evidentirane s predpisano natančnostjo in če so pri komasaciji urejene obodne meje, pri parcelaciji pa meja, ki se je nova meja, nastala s parcelacijo, dotika, oziroma predpisan del te meje.
(5) Geodetska uprava izda o dokončnosti mej iz prvega in četrtega odstavka tega člena na zahtevo lastnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, posebno ugotovitveno odločbo. Odločba o mejah vsebuje sestavine, določene v drugem odstavku 32. člena tega zakona. Odločba za dokončnost meje nima konstitutivnega pomena.
101. člen
(postopki v teku)
Postopki ureditve mej – mejni ugotovitveni postopki in postopki prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra, postopki izdelave zemljiškega katastra, postopki parcelacije in drugi geodetski postopki, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86).
102. člen
(evidentiranje nepremičnin in prostorskih enot ob državni meji, ki še ni urejena)
Do ureditve državne meje z Republiko Hrvaško geodetska uprava vodi zemljiški kataster, kataster stavb in register prostorskih enot za območje, za katero je vodila zemljiški kataster in register prostorskih enot na dan 25. 6. 1991.
103. člen
(podzakonski predpisi)
(1) Podzakonske predpise izda minister v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) V roku iz prejšnjega odstavka izda minister tudi seznam katastrskih občin v Republiki Sloveniji.
XII. KONČNI DOLOČBI
104. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, preneha veljati zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), razen glede postopkov iz 101. člena tega zakona in glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrst rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda zemljišč.
(2) Določbe zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) ostanejo v veljavi glede postopkov iz 101. člena tega zakona do njihovega dokončanja, glede postopkov ugotavljanja in evidentiranja vrst rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda pa prenehajo veljati sedem let po uveljavitvi tega zakona.
(3) Do izdaje izvršilnih predpisov po tem zakonu se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, naslednji predpisi:
1. pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč (Uradni list SFRJ, št. 8/70).
2. navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87).
3. pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79).
4. pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82).
5. navodilo o uvedbi novih katastrskih kultur v zemljiško katastrski operat (Uradni list SRS, št. 35/83).
6. navodilo o preoštevilčbi stavbnih parcel v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 15/84).
7. pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84).
8. navodilo o prevedbi starih imen rabe zemljišč v kategorije po nomenklaturi pravilnika o vodenju vrst rabe zemljišč (Uradni list SRS, št. 1/89).
9. navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih številk (Uradni list SRS, št. 11/80).
10. navodilo o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta (Uradni list RS, št. 57/99).
(4) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati zakon o enotni evidenci prostorskih enot (Uradni list SFRJ, št. 18/88).
105. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 720-02/00-3/1
Ljubljana, dne 30. maja 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.