Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2000 z dne 24. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2000 z dne 24. 5. 2000

Kazalo

2048. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Laško, stran 5891.

Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97), prvega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odločba US, 35/97) in 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Laško na 11. seji dne 19. 4. 2000 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo vrste, zbiranje, odvažanje, odlaganje, način obračunavanja odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadkov) ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
Na celotnem območju Občine Laško je ravnanje z odpadki obvezno na način kot je predpisano v tem odloku oziroma v pravilniku o zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov iz 5. člena tega odloka.
»Ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov« je obvezna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki se izvaja v javnem podjetju Komunala Laško, d.o.o.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja,
4. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in
6. uveljavitev načela: »stroške plača povzročitelj«.
3. člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Laško,
2. izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljnjem besedilu: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), torej vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Laško stalno, začasno ali občasno povzroča komunalne odpadke, s tem da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (napr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja komunalnih odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz 3. člena tega odloka, se za uporabnika šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
Za lastnika javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje občina.
Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem posebno pogodbo o odvozu odpadkov (razen individualnih povzročiteljev – gospodinjstev).
4. člen
V Občini Laško se s tem odlokom vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in začasno skladiščenje,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem javnem komunalnem odlagališču,
5. odvoz kosovnih odpadkov,
6. saniranje divjih odlagališč.
5. člen
Župan na predlog izvajalca izda pravilnik o zbiranju, odvažanju in odlaganju komunalnih odpadkov.
Pravilnik iz prvega odstavka tega člena določa, oziroma ureja:
– natančno opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja, zbiranja sekundarnih surovin, kompostiranja bioloških odpadkov na odlagališče, izravnave zemljišč in njihovega rekultiviranja;
– pravila za delovanje odlagališča in njegovo opremljenost;
– pogoje za odlaganje odpadkov, ki ne sodijo med neuporabne odpadke, na odlagališče;
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščnega volumna posod, potrebnega posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev;
– standardizacijo predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;
– postopek obračuna storitev in drugih plačil povzročiteljev odpadkov;
– okvirne pogoje za izdajanje soglasij po pooblastilih iz tega odloka;
– okvirne pogoje za dajanje navodil za ravnanje z odpadki, ki ni s tem odlokom posebej urejeno;
– okvirne pogoje za odločanje o posebnih primerih drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom;
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
Izvajalec ima naslednje pristojnosti:
– po pooblastilu iz tega odloka izdajati soglasja na predloge prostorskih izvedbenih aktov in lokacijska dovoljenja, oziroma določati pogoje in dajati soglasja za projektiranje in izvedbo objektov glede na potrebe izvajanja javne službe, glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok;
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
– pripraviti predlog pravilnika iz prvega odstavka tega člena;
– pripraviti predlog programa odvoza odpadkov iz naselij;
– pripraviti predlog letnega plana gospodarske javne službe;
– voditi kataster zbirnih in odjemnih mest prostorov ter ekoloških otokov;
– voditi kataster divjih odlagališč;
– voditi podatkovno bazo za obračun storitev;
– voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženih na odlagališče ter voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje (obratovalni monitoring);
– sklepati pogodbe o odvozu in deponiranju odpadkov s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki, ki so večji povzročitelji odpadkov.
II. ODPADKI
6. člen
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski),
– kuhinjski odpadki (npr.: ostanki hrane, zelenjavni odpadki),
– vrtni odpadki (npr.: trava, listje, vejevje),
– drugi organski odpadki,
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gume (npr.: plastenke, odpadna guma),
5. odpadne kovine,
6. odpadni les,
7. preostali komunalni odpadki (npr.: pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin),
8. kosovni odpadki (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika, odpadno pohištvo),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov.
7. člen
Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma jih ni smotrno zbirati v tipizirane posode. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov kot sekundarne surovine.
Kosovne in nevarne odpadke zbira, odvaža in oddaja izvajalec po posebnem programu, skladno z letnim načrtom najmanj enkrat letno in jih odloži na za to določena mesta ali preda pooblaščenim organizacijam.
Čas zbiranja odpadkov se objavi na krajevno običajen način.
V času med posameznimi akcijami, občani zbirajo ter hranijo odpadke doma.
Izvajalec je dolžan ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti.
8. člen
S pravilnikom iz 5. člena tega odloka se uredi tudi ravnanje z gradbenimi odpadki v Občini Laško.
9. člen
V tipizirane posode, zabojnike in vrečke za odpadke je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine, na območjih kjer je organizirano ločeno zbiranje odpadkov (npr.: papir, steklo, plastika, kovine),
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (baterije, akumulatorje, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se izvrši odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora, ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
10. člen
Povzročitelji so dolžni ločeno zbirati odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah, kot so:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 240, 770 in 1100 l,
2. tipizirane kovinske zabojnike volumna 5 m3,
3. druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec, samo v primeru, če se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. kompostnike za odlaganje bio odpadkov, kjer je uveljavljeno ločeno zbiranje odpadkov,
5. tipizirane posode za papir, steklo, pločevinke in plastične mase, kjer so organizirani ekološki otoki.
Vrsto in število posod za odpadke določi izvajalec na terenu, skladno s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.
Tisti povzročitelji, ki nimajo možnosti odlaganja v individualne posode, morajo zbirati odpadke v skupnih posodah, kjer pa to ni mogoče pa v tipiziranih vrečkah za odpadke.
Pristojni občinski inšpektor lahko z odločbo določi vrsto in število posod, kolikor se izvajalec in povzročitelj o tem ne moreta dogovoriti.
11. člen
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven predpisanih posod za odpadke.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, lahko le-te povzročitelj odda v odvoz v tipiziranih vrečah, ki si jih priskrbi pri izvajalcu in jih na dan odvoza postavi na odjemno mesto ob posodo.
12. člen
Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v ali ob objektu na funkcionalnem zemljišču in mora biti čim bližje viru nastanka odpadkov.
Odjemno mesto je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, ceste, poti, oziroma tam, kjer jih določi izvajalec. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
V spornih primerih določi odjemno mesto pristojni občinski inšpektor.
Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.
Izvajalec lahko določi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode za odpadke.
Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov. Skrbeti morajo tudi za red in čistočo na teh mestih.
13. člen
Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo. Druge predpisane posode za odpadke (namenske posode za različne sekundarne surovine) zagotovi izvajalec v breme sredstev javne službe (razen za industrijo).
V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, odjemne prostore in ekološke otoke pa ureja izvajalec.
14. člen
Predpisane posode za odpadke ter urejeni odjemni prostori in ekološki otoki na javnih površinah so infrastruktura v poslovnih evidencah izvajalca, kar je podrobneje opredeljeno s pravilnikom iz 5. člena. Skladno z določbami 10. člena prva nabava predpisanih posod za odpadke za potrebe novo zgrajenih objektov bremeni investitorja objekta, razen za gospodinjstva, njihovo obnavljanje in vzdrževanje pa sredstva javne službe. Prav tako bremenijo sredstva javne službe tudi nadomeščanja dotrajanih in uničenih posod v gospodinjstvih.
15. člen
Povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni odlagati v namenske predpisane posode, postavljene na zbirnih mestih ter na ekoloških otokih. Ločeno je treba zagotoviti najmanj zbiranje bioloških odpadkov ter neuporabnih odpadkov, ločeno zbiranje sekundarnih surovin pa se izvaja v obsegu, kot je določeno s pravilnikom iz 5. člena.
Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
16. člen
Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz tretjega odstavka 19. člena, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor.
Kadar povzročitelj ali izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan takoj očistiti, tako pa je potrebno vzdrževati čistočo tudi na poti med zbirnim in odjemnim prostorom.
Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.
17. člen
Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
Večje količine odpadkov, ki se pojavljajo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na zbirni oziroma odjemni prostor poleg predpisane posode na dan odvoza.
Če količina odpadkov redno presega volumen predpisane posode za odpadke izvajalec povzročitelju predlaga ustrezno povečanje volumna. V primeru, da je količina redno manjša od volumna posode, se na predlog povzročitelja, v dogovoru z izvajalcem, lahko zmanjša obračunska količina.
18. člen
Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov s podatki o vrstah, tipih in volumnu predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi z podatki o povzročiteljih. Kataster se vodi na način, ki je združljiv z računalniško vodenim občinskim geografskim informacijskim sistemom.
Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
IV. ODVOZ ODPADKOV
19. člen
Tehnologijo in časovni potek zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov določi izvajalec.
Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko ali nedostopni za vozila izvajalcev.
Zbiranje odpadkov poteka po programu odvoza, ki ga določi izvajalec.
20. člen
Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z zdravstvenimi predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo izcejati tekočine.
Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namenske predpisane posode za biološke odpadke in za neuporabne odpadke izprazniti tudi, če niso polne.
V urbanih naseljih, kjer ni pogojev za kompostiranje na vrtovih, se morajo namenske predpisane posode za biološke odpadke in za neuporabne odpadke prazniti najmanj enkrat tedensko, druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se odpadki odvažajo najmanj enkrat mesečno.
V primeru, da izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec.
21. člen
V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.) je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po odstranitvi ovire.
22. člen
Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja na način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena.
Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se zagotavlja po posebnem programu, ki ga določi izvajalec tako, da je zagotovljen strokovni prevzem.
Izvajalec lahko občasno organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja za kar določi program in tehnologijo zbiranja.
23. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov.
Po končani prireditvi ali najkasneje v 6 urah po koncu prireditve, je dolžan organizator prireditev poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti in da lahko izvajalec zbrane odpadke odpelje na odlagališče najkasneje v 24 urah.
Če organizator prireditev v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja, lahko pristojni občinski inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec na stroške organizatorja prireditve.
V. DEPONIRANJE ODPADKOV
24. člen
Izvajalec neuporabne odpadke nadzirano odlaga na urejenem odlagališču odpadkov, ki je infrastrukturni objekt. Odlagališče odpadkov mora biti vidno označeno in redno vzdrževano.
Z odlagališčem upravlja izvajalec.
Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo odpadke, ki so predhodno obdelani (prebrani, dehidrirani ipd.) skladno s tehnologijo iz pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
Na odlagališču je, poleg nenevarnih odpadkov, dovoljeno odlagati samo inertne (nedejavne) industrijske odpadke. Gradbeni material, nerodovitno zemljo in jalovino je na odlagališče dovoljeno odlagati samo v omejenih količinah in na način, ki ga določi izvajalec v skladu s tehnologijo odlaganja, kar je podrobneje opredeljeno s pravilnikom iz 5. člena tega odloka in ki opredeljuje tudi ravnanje z gradbenimi odpadki.
25. člen
Izvajalec mora tekoče voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženi na odlagališče in o tem obveščati uporabnike, kar bo podrobneje opredeljeno v pravilniku iz 5. člena tega odloka.
Izvajalec mora voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje, vključno s podatki o izcednih vodah, smradu in raznašanju odpadkov. Ta obveznost preneha skladno z zakonskimi in podzakonskimi določili o delovanju deponij.
26. člen
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven komunalnega odlagališča.
Kdor odloži odpadke izven javnega komunalnega odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski inšpektor.
Če storilec ni znan, odstrani odpadke pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski inšpektor na stroške lastnika zemljišča.
Lastnik je dolžan prijaviti črno odlagališče, sicer je povzročitelj odpadkov po 3. členu tega odloka.
27. člen
Divje odlagališča se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga vodi izvajalec in obravnava v skladu s programom za sanacijo divjih odlagališč.
Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni obliki, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov. Natančno vsebino in način vodenja katastra določi pristojni organ ob soglasju službe, pristojne za občinski informacijski sistem.
VI. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
28. člen
Javna služba se, skladno z gospodarskim planom, sprejetim na način, kot ga določa akt o ustanovitvi javnega podjetja, kot izvajalca, financira iz:
– plačil storitev, ki jih plačujejo uporabniki,
– plačil stroškov za neposredno odlaganje odpadkov na odlagališču,
– proračuna,
– tržnega dela dejavnosti,
– drugo.
Plačilo storitev in stroškov za neposredno odlaganje odpadkov na odlagališču ter merila za določanje neposrednih plačil se oblikujejo v skladu z zakonodajo in drugimi predpisi, določa pa jih občinski svet na predlog izvajalca.
Plačilo storitev, stroškov odlaganja in plačila prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun zaračunava izvajalec.
29. člen
Cena je sestavljena iz dveh delov, in sicer za stroške odvoza odpadkov in stroške odlaganja odpadkov. Način oblikovanja cen storitev ravnanja z odpadki je opredeljen v pravilniku iz 5. člena tega odloka.
Cena za ravnanje z odpadki se določa skladno z veljavnimi predpisi.
Osnova za obračun storitev je volumen posod ali teža odpadkov in pogostost odvoza, kar je podrobneje opredeljeno v pravilniku iz 5. člena tega odloka. V primeru, ko več uporabnikov uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov po posameznih enotah lahko uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število uporabnikov. Za poslovne in proizvodne prostore se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov.
Volumen posode je odvisen od števila družinskih članov, velikosti stanovanjske površine, poslovne površine, poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalen predpisan volumen posode je 120 l.
30. člen
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
Povzročitelji odpadkov sklenejo z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov najkasneje v roku 30 dni od začetka uporabe objekta, razen povzročiteljev v gospodinjstvih.
Če povzročitelj odpadkov ne sklene pogodbe z izvajalcem v predpisanem roku lahko pristojni občinski inšpektor z odločbo odredi, da se povzročitelj odpadkov vključi v reden odvoz odpadkov.
31. člen
Stroške odstranjevanja odpadkov v več stanovanjskih objektih praviloma plačuje upravljavec zgradbe. Če pri upravljavcu in uporabniku zgradbe ne gre za isto pravno ali fizično osebo in upravljavec ni pripravljen opravljati te funkcije, plačujejo stroške odvoza uporabniki zgradbe, ki so tudi povzročitelji odpadkov.
32. člen
Plačilo storitev predstavlja ceno, ki jo za ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo povzročitelji, vključuje pa:
1. neposredne stroške; to so stroški dela, energije, goriva, storitev, drugi materialni stroški, neposredni stroški prodaje in drugi neposredni stroški;
2. posredne proizvajalne stroške; to so amortizacije, investicijsko vzdrževanje in drugi posredni stroški;
3. splošne stroške; to so posredni stroški nabave, uprave, prodaje in posredni stroški obresti;
4. dobiček.
Plačilo stroškov odlaganja iz druge točke prvega odstavka 28. člena smiselno zajema le elemente, ki se nanašajo na delovanje odlagališča. Merilo za njeno določanje je količina odloženih odpadkov, izražena v ustrezni prostorninski enoti (m3), oziroma težni enoti (t).
Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva iz prejšnjega stavka je na strani lastnika.
33. člen
Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov pisno obvestiti izvajalca.
Povzročitelj je dolžan najkasneje v 15 dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev.
V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval, lahko izvajalec takemu povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko opravljeno storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.
VII. NADZOR
34. člen
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško nadzira pristojna občinska inšpekcija.
35. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na ravnanje s komunalnimi odpadki ima pristojni občinski inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati zbiranje odpadkov, pregledovati dokumentacijo v zvezi z zbiranjem odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati odlaganje odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z vzdrževanjem čistoče okrog zbirnih in odjemnih mest;
4. v nujnih primerih, ko bi bilo ogroženo zdravje ali varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
5. nadzorovati prevoz odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
6. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali varnost premoženja ljudi lahko pristojni občinski inšpektor odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni občinski inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekt, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in drugih podatkov za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o ravnanju s komunalnimi odpadki;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva;
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
36. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekrške pravna oseba – izvajalec, če:
1. ne organizira odvoza kosovnih odpadkov skladno s programom ali naročilom oziroma ob odvozu ne očistijo odjemnih mest skladno s 7. členom;
2. ne očisti odjemnega mesta, če so ga pri praznjenju posod za odpadke onesnažili (16. člen);
3. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh dneh po prenehanju ovire ali višje sile (21. člen);
4. odvaža odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 20. členom;
5. odlaga odpadke izven določenega odlagališča oziroma mesta na odlagališču, ki ga določi upravljavec odlagališča, odlagajo na odlagališče komunalnih odpadkov nekomunalne odpadke in odpadke, za katere si niso pridobili strokovnega mnenja (24. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 1. točke tega člena.
37. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost, z denarno kaznijo 30.000 tolarjev odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, če kot povzročitelj:
1. ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka,
2. ne odlaga odpadkov v posode, ki jih je določil izvajalec, oziroma jih ne odlaga ločeno, kjer je določeno ločeno zbiranje,
3. odlaga odpadke v nasprotju z 9. členom,
4. ne odlaga odpadkov v posode za odpadke določene v 10. členu
5. odlaga odpadke izven posod za odpadke ali izven odlagališča odpadkov (11. člen),
6. ne vzdržuje čistoče na zbirnih, odjemnih mestih, dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči dostopa do posod za odpadke (12. in 16. člen),
7. v času odvoza ne pripelje posod za odpadke na odjemno mesto ali jih po izpraznitvi ne vrne na zbirno mesto (16. člen),
8. ne posreduje točnih podatkov v skladu s 33. členom,
9. odlaga odpadke izven določenega odlagališča (26. člen),
10. če kot povzročitelj ali lastnik zemljišča ne odstrani odpadkov, odloženih na njegovem zemljišču, na zahtevo inšpekcijskega organa v roku in na način, ki mu je določen (26. člen),
11. kuri komunalne odpadke na prostem,
12. če se kot uporabnik ali lastnik stanovanjskega, poslovnega ali proizvodnega objekta ne vključi v sistem ravnanja z odpadki, oziroma če odkloni sklenitev pogodbe o odvozu in odlaganju odpadkov, skladno s 30. členom.
38. člen
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti organizatorja kulturne, športne ali druge prireditve in aktivnosti na prostem, če ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in odvoz odpadkov na odlagališče (23. člen).
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – organizatorja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39. člen
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba občinskega upravnega organa za planiranje, če v lokacijski dokumentaciji ali v prostorsko izvedbenih aktih za nove objekte ne določi zbirnega in odjemnega mesta za odpadke (13. člen).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Ob uveljavitvi tega odloka se obstoječ način in vsi postopki ravnanja z odpadki uskladijo postopno z določili tega odloka, najkasneje do konca leta 2000.
41. člen
Pravilnik iz 5. člena tega odloka je potrebno sprejeti najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka. Postopek uskladitve obračunavanja storitev po določilih tega odloka pa se lahko prične že takoj po uveljavitvi odloka.
42. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju in obveznem odstranjevanju odpadkov (Uradni list RS, št. 1/94).
Župan
Občine Laško
Jože Rajh l. r.

AAA Zlata odličnost