Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/1999 z dne 3. 12. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/1999 z dne 3. 12. 1999

Kazalo

4644. Odlok o zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje, stran 14685.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 16. člena statuta Občine Dobrepolje je Občinski svet občine Dobrepolje na 10. seji dne 21. 9. 1999 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu obrtne cone Predstruge v Občini Dobrepolje
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000 iz leta 1996 sprejme zazidalni načrt za obrtno cono Predstruge, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo, št. naloge 7/96.
2. člen
Odlok zazidalnega načrta za obrtno cono Predstruge v Občini Dobrepolje vsebuje:
Tekstualni del:
1. besedilo odloka za zazidalni načrt nove obrtne cone,
2. soglasja pristojnih soglasodajalcev in
3. posebne strokovne podlage.
Gradivo pod drugo, tretjo in četrto alineo je v prilogi k odloku in se šteje za njegov sestavni del.
Grafični del:
1. izsek iz plana prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje, M 1:5000
2. mapna kopija, M 1: 2880
3. geodetski posnetek stanja, M 1: 500
4. ureditveno območje z mejo urejanja, M 1:500
5. zazidalna situacija, M 1: 1000
6. prometna ureditev, M 1: 1000
7. ureditev zelenih površin, M 1:1000
8. karte posameznih komunalnih ureditev, M 1:1000 – zbirna karta komunalnih vodov in vris potrebnih prestavitev in novih vodov javne infrastrukture,
9. načrt parcelacije z elementi zakoličbe, M 1:1000.
3. člen
Zazidalni načrt določa še:
II.  Mejo območja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge s seznamom parcel,
III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve objektov ali 
     drugih posegov v prostor,
IV.  Merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor,
V.   Merila in pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje,
VI.  Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč,
VII. Merila in pogoje za prometno urejanje,
VIII.Merila in pogoje za komunalno opremljanje,
IX.  Pogoji za varovanje okolja,
X.   Merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne       dediščine,
XI.  Prehodne določbe,
XII. Zaporednost izvajanja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge,
XIII.Tolerance pri gabaritih,
XIV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev,
XV.  Končna določila.
II. MEJA ZAZIDALNEGA OBMOČJA OBRTNE CONE
4. člen
Celotno območje se nahaja v k.o. Predstruge. Meja zazidalnega območja obrtne cone Predstruge pa poteka, kot je opisano v nadaljevanju:
Meja od prve točke, ki leži na skrajnem severovzhodnem vogalu območja v osi suhe struge, od tod poteka meja proti zahodu po osi suhe struge na parceli št. 2379 do severnozahodnega vogala zazidalnega območja, ki leži na parceli št. 472/2, kjer se obrne proti jugu in prečka gozdno parcelo št. 1207/1 do železniške proge, kjer je jugozahodni vogal zazidalnega območja. Tukaj se obrne meja proti vzhodu in sledi železniški progi do gozdne poti na robu parcele 1048/306, kjer se obrne proti severu in sprva sledi gozdni poti nato pa seče parceli številka 1048/374 in 1048/305 ter se zaključi na začetni točki v osi struge suhega potoka na parceli št. 2379.
5. člen
Zazidalni načrt obrtne cone Predstruge obsega naslednje parcele, vse v k.o. Predstruge. Številka parcele: 471/1, 463/1, 1048/304, 633/1, 1207/1, 1208, 1206/1, 1205/2, 1048/303, 1048/302, 1048/305 (delno), 1048/320, 1048/321, 2378, 1061.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE OBJEKTOV ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
6. člen
Opredelitev funkcije in pogojev za razvoj območja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge
Na območju obrtne cone so predvidene površine za obrtne dejavnosti, za lahko industrijsko dejavnost, za skladiščenje okolju nenevarnih snovi ter površine za izgradnjo objektov ali prostorov za vodenje podjetij ter administrativno dejavnost.
7. člen
Temeljna usmeritev za razvoj obravnavanega območja je oblikovanje zaokrožene obrtne cone, ki bo upoštevala obstoječo urbanistično, krajinsko in prometno-komunalno situacijo širšega in ožjega vplivnega območja ter omogočila njeno arhitekturno-programsko izgradnjo v smiselnih povezavah z ureditvami v ožjem vplivnem območju. Zazidalno območje obrtne cone je namenjeno kompleksnemu razvoju različnih funkcij: od obrtno-industrijskih do poslovno-upravnih. Urbanistični koncept zagotavlja možnost postopne izgradnje tako, da dopušča postopno izgradnjo posameznih objektov, ki tvorijo v končni fazi zaključeno celoto in dajejo podobo urejenega in strnjenega dela v obstoječem oziroma bodočem poselitvenem vzorcu.
8. člen
Notranja strukturiranost obrtne cone
Obrtna cona je notranje razdeljena v petnajst zazidalnih polj, od tega dvanajst polj dimenzije 45m x 80m, dve polji dimenzije 35m x 80m oziroma 50m x 80m in eno polje dimenzije 25m x 80m, ki omogočajo potrebno fleksibilnost in fazno izgradnjo proizvodnih objektov različnih velikosti. Polja so medsebojno povezana s sistemom notranjih prometnic. Vsako polje je mogoče deliti na manjša polja, odvisno od potreb in zahtev posamezne dejavnosti (odvisno od tega ali gre za dejavnosti, ki potrebujejo le pokrite ali tudi zunanje – odkrite površine oziroma velike manipulacijske površine). Ob nekaterih prometnicah so izoblikovane parkirne površine, celotno območje cone je opremljeno z zelenicami in zasajeno z drevorednimi vrstami visokodebelnega drevja.
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
9. člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno predvsem razvoju obrtnih dejavnosti, za lahko industrijsko dejavnost, za skladiščenje okolju nenevarnih snovi. Na območju je v sklopu večjih objektov mogoča tudi opredelitev površin ali delov objektov za vodenje podjetij ter administrativno dejavnost oziroma za tovarniško prodajo. Zaradi velike bližine naselja in zaradi ekološko rizičnega kraškega terena so v tem programskem okviru dopustne le tiste dejavnosti, ki ne obremenjujejo okolja – tako v smislu dopustnih količin in vsebnosti odplak strupenih snovi v vodotoke, strupenih plinov ali snovi v ozračje in dopustne ravni hrupa, ki ne predstavljajo vizualne motnje v prostoru.
V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
10. člen
Za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so obvezna naslednja merila in pogoji, ki so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta, in sicer so to:
– regulacijska linija – to je linija, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu,
– gradbena linija – je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu,
– gradbena meja – določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu,
– horizontalni gabariti objektov – njihova dolžina in širina ter odmiki od regulacijske linije, ki so podani v zazidalni situaciji,
– vertikalni gabariti objektov – etažnost in višina do venca, ki so podani v zazidalni situaciji,
– prečni profili ulic – ki so podani in dimenzionirani v zazidalni situaciji,
– arhitekturni elementi – enostavni volumetrični objekti z dvokapno streho do naklona max. 12°,
– ozelenjena parkirna mesta in ostale zelene površine so razvidne iz zazidalne situacije.
11. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
Obrtna cona leži na gozdnih parcelah med naseljema Ponikve in Predstruge, zato s svojo pojavnostjo ne sega v polje pomembnih vedutnih pogledov niti ne leži v bližini območij pomembne naravne ali kulturne dediščine. Ne glede na to je potrebno težiti k usklajenemu urbanističnemu oblikovanju celotne obrtne cone, ter k uravnoteženemu oblikovanju horizontalnih in vertikalnih gabaritov nove zazidave in odprtih javnih površin. Posebno pomembno je oblikovanje strešnega horizonta. Ob tem je potrebno načeloma spoštovati določene višinske in horizontalne gabarite objektov kot tudi predvidene gradbene linije. Višinski in horizontani gabariti objektov so naslednji:
-----------------------------------------------------------------------
Zaporedna             Višina         Širina                     Dolžina
št. objekta     do venca v m       v metrih                    v metrih
-----------------------------------------------------------------------
1                      7,5 m           36 m                        64 m
2                      7,5 m           15 m                        40 m
3                      7,5 m           30 m                        58 m
4                      7,5 m           30 m                        58 m
5                      7,5 m           30 m                        58 m
6                      7,5 m           17 m                      67,5 m
7                      7,5 m           30 m                        58 m
8                      7,5 m           30 m                        58 m
9                      7,5 m           30 m                        58 m
10                     7,5 m           30 m                        58 m
11                     7,5 m           30 m                        58 m
12                     7,5 m           30 m                        58 m
13                     7,5 m           30 m                        58 m
14                     7,5 m           30 m                        58 m
15                     7,5 m           30 m                        58 m
-----------------------------------------------------------------------
Za oblikovanje tlakov na obdelanih površinah so dopustni materiali kot so: asfalt v kombinaciji z granitnimi kockami (dovoljena kombinacija z asfaltom in betonskimi ploščami), obvezna pa je obroba v kamnu ali betonski robniki. Površine namenjene parkiranju se izvede bodisi v betonski ali asfaltni izvedbi, ki morajo imeti zagotovljeno odvajanje meteornih voda preko pravilno dimenzioniranih peskolovov in oljnih lovilcev. Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih površinah se izvedejo v preseku 450 mm z lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm. Peskolovi za vodo iz strešin se izvedejo z BC preseka 300 mm globine 1000 mm. Revizijski jaški se izvedejo v preseku 80 mm, na mestih vklapljanja drugih kanalov preseka 100 mm, na razdalji največ 70 m. Klasični lovilci olj – separatorji ogljikovodikov so preseka 240 mm.
12. člen
Merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati gradbeno črto, gabarit objekta, namembnost, smer slemena oziroma daljše stranice, določen tip objekta in smer dovoza.
Glede na pričakovane dolgoročno dinamične spremembe v dejavnostni strukturi obrtne cone se priporoča izgradnja lahkih montažnih konstrukcij, ki dopuščajo zaželjeno fleksibilnost, mobilnost in morebitno reciklažo posameznih objektov. Objekti naj bodo oblikovno enostavni geometrično čistih oblik, tako da tvorijo z ostalimi objekti jasno in berljivo prostorsko kompozicijo. Posamezne materialne izvedbe objektov naj bodo likovno poenotene in harmonično uglašene. Težiti je potrebno k lahkim konstrukcijam, ki omogočajo notranjo fleksibilnost programa in ki jih je mogoče lahko dopolnjevati ali po potrebi nadomestiti ali odstraniti. Možne so lahke betonske, jeklene ali lesene konstrukcije v različnih kombinacijah. Fasade naj bodo preprosto in čisto oblikovane ter so lahko v kovinski, plastični, lahki betonski ali leseni izvedbi. Pri oblikovanju fasad naj bo poudarjena njihova horizontalna komponenta. Pri vseh objektih je predvidena dvokapna streha v rahlem naklonu, tako da se strešine skrijejo za fasadni venec in se s tem iz bližnjih pogledov ustvari vtis ravne strehe. Strešina naj bo v naklonu do 12° in naj daje videz ravne strehe skrite za fasadni venec ali fasadno ploskev.
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 48/87).
13. člen
Merila in pogoji za krajinsko oblikovanje
Ohraniti je potrebno jasno razmejitev med grajenimi in naravnimi krajinskimi strukturami v prostoru. Varovati je potrebno poglede na značilno strešno krajino robnih zazidav izven območja urejanja in ohranjati vedute panoramskih pogledov vzdolž regionalne ceste Videm–Rašica, kot tudi varovati območje suhe struge potoka, ki predstavlja zeleni predah med cesto in obrtno cono. Pri ureditvi zelenih površin v okviru obrtne cone je potrebno uporabiti drevesno vegetacijo obstoječega gozda tako, da se posamezna zazidalna polja umesti v gozdni prostor. Z ohranitvijo večjega gozdnega pasu v območju suhe struge je potrebno težiti k zmanjšanju negativnega vtisa nove zazidave v širšem prostoru. Most preko struge suhega potoka naj ima leseno ograjo oziroma po možnosti tudi leseno oblogo venca. Parkirne površine naj bodo zasenčene z visokodebelnim drevjem in obdane z okrasnimi zelenicami ali živo mejo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
14. člen
Opredelitev gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč
Površine gradbenih parcel so opredeljene tako, da poleg prikazanih javnih površin, kot so ceste, zelenice in javna parkirišča, pokrivajo celoten prostor ureditvenega območja. V okviru ureditvenega načrta so predvidena stavbišča in funkcionalna zemljišča v velikosti in obliki, ki jo določa nova morfologija zazidave in predlagani gradbeni tipi objektov.
Zaradi varstva pred požarom je potrebno v zazidalnem območju obrtne cone upoštevati tudi prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO OPREMLJANJE
15. člen
Merila in pogoji za prometno urejanje območja zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge
Prometna lega in povezava z regionalno cesto: Obrtna cona leži med naseljema Ponikve in Predstruge in ni priključena nobenemu od ureditvenih območij naselij, temveč predstavlja samostojno ureditveno območje. Leži med regionalno cesto Videm – Rašica in železniško progo, ki poteka od Grosupljega proti Kočevju, tako da je prometno dobro dostopna in se preko potrebnega novega mostu preko potoka Rašica direktno navezuje na omenjeno cesto. Most mora upoštevati stoletno vodo. Pri dimenzioniranju in oblikovanju mostu ter pred njegovo izgradnjo je potrebno predhodno izdelati hidravlični načrt, kar je pogoj za pridobitev ustreznega vodnogospodarskega soglasja za potrditev gradbene dokumentacije. Predvideno je tudi napajanje obrtne cone preko novega industrijskega tira, ki ga bo potrebno zgraditi od železniške postaje Predstruge na podlagi že izdelanih programskih zasnov Projektivnega podjetja Slovenskih železnic. Industrijski tir se bo za obrtno cono odcepil od postajnega tira Predstruge št. 3 in potekal vzporedno s progo Grosuplje – SZ Kočevje na razdalji 5 oziroma 7,50 metra. V območju obrtne cone se bo razdalja povečala na 25 m zaradi potrebnega odmika od proge. Levo od industrijskega tira je predviden prostor za dodaten tir, desno pa je čez celo cono predviden manipulativni plato v širini 16 metrov ter industrijska cesta v širini 7,50 metra.
Notranja prometna ureditev: uvoz in izvoz v obrtno cono je predviden na severni strani z regionalne ceste Videm–Rašica. Prometno je cona razdeljena na štiri dele, ki jih povezuje cesta širine 7 m, ki poteka po njenem obodu. Glavni cesti v coni potekata v severni in južni smeri, nanju pa se navezujejo vse prečne napajalne ceste širine 6 m do posameznih polj oziroma obrtnih in industrijskih objektov.
Glavne (primarne) ceste imajo radije križišč 12 m, sekundarne ceste radije 9 m in uvozi na PM radije 4,5 m – 5,5 m.
Na južni strani je cesta del manipulativnega prostora ob železnici oziroma ob dveh novih industrijskih tirih. Ob severni cesti in ob prehodu v zahodni del je predvidena ureditev parkirišča za večje tovornjake z obračališčem z radijem 12,50 m, ob vzhodni obodni cesti pa večje parkirišče za osebne avtomobile. Parkiranje za osebne avtomobile je predvideno tudi ob posameznih obrtnih in industrijskih objektih. Notranji promet v obrtni coni je organiziran enosmerno, kar zagotavlja večjo varnost in manj zapletov pri obračanju večjih tovornih vozil.
Pri nadaljnjem delu je potrebno upoštevati pravilnik o pogojih graditve gradbenih objektov ali drugih objektov, zasaditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) ter zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91), uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) ter zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97).
16. člen
Ureditev prometnih površin
Vse cestne površine so v asfaltu razen parkirnih površin, ki jih je mogoče izvesti tudi v betonu. Zaradi oblikovalskih posebnosti je mogoča tudi kombinacija asfalta, betonskih plošč in granitnih kock.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
17. člen
Splošna merila in pogoji za komunalno opremljanje zazidalnega območja obrtne cone Predstruge
Zmogljivosti vodnega vira zadoščajo potrebam za pitno vodo, s čimer je zagotovljena oskrba s higiensko neoporečno vodo, ki se uporablja tudi kot tehnološka voda.
Delno bo potrebno prestaviti primarno omrežje AC izvedbe prereza 200 mm, ki poteka ob suhi strugi. Novi zazidalni kompleks se s sekundarno mrežo priključuje na rekonstruirano primarno omrežje.
V obrtni coni sta predvidena ločena kanalizacijska sistema. Vse površinske vode, ki pritekajo v območje urejanja ali ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo vsi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode se speljejo do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodne obrežne prebivalce. Meteorne vode v območju obrtne cone se odvede v ločenem kanalizacijskem sistemu.
V obrtni coni se predvidi novo betonsko – montažno transformatorsko postajo, ki bo locirana v zelenici novega kompleksa in se bo vzankala z novim odcepom 20 kV daljnovoda. Obstoječi visokonapetostni daljnovod, ki prečka območje obrtne cone bo potrebno delno prestaviti in podzemno kablirati.
Nizko napetostno razvodno omrežje za potrebe novo predvidenega kompleksa se bo izvedlo iz nove TP. Podzemno se kablirajo vsi nadzemni nizko napetostni vodi, ki se prilagodijo novi urbanizaciji.
V pločnikih notranjih cest bo potrebno zgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo, na katero se bodo navezali novi zazidalni kompleksi preko zemeljskega TK kabla.
Ureditev javne razsvetljave bo potrebno izvesti preko novega prižigališča, ki bo locirano ob predvideni novi transformatorski postaji. Javna razsvetljava bo potekala v pločnikih notranjih cest in po zazidalnih kompeksih skupaj s kabelsko televizijo, kolikor bo za to izražene potreba.
18. člen
Vodovod
Tehnični opis predvidenega stanja
Območje ureditvenega kompleksa bo namenjeno obrtni ali lahki industriji in delno za potrebe skladiščenja okolju nenevarnih snovi.
Obstoječi primarni vod v salonitni izvedbi Ø200 mm, ki poteka po severnem obodu obrtne cone bo potrebno prestaviti na severno obodno cesto. Primarni vod se izvede v duktilni izvedbi DN 200 mm in služi kot glavni napajalni vod za obrtno cono, na katerega se navezuje izgradnja sekundarnega omrežja.
Za celovitost oskrbe s pitno in požarno vodo je predvideno izgraditi sekundarno omrežje, ki poteka od rekonstruiranega primarnega voda v duktilni izvedbi DN 200 mm v pločniku severne obodne ceste, v pločnikih prečno napajalnih cest, v pločniku južne dovozne ceste ob manipulativnem prostoru ob železnici in naprej v pločniku prečne napajalne ceste do severne dovozne ceste, kjer se naveže na primarni vod in tvori požarno zanko. Vso sekundarno omrežje se izvede v duktil izvedbi.
19. člen
Kanalizacija
Tehnični opis predvidenega stanja
Na podlagi idejnih študij in projektnih rešitev za izvedbo kanalske mreže in sistema čiščenja Dobrepoljske doline naj bi se fekalne odpadne vode iz ureditvenega kompleksa priključile na povezovalni kanalizacijski kolektor, ki bo potekal iz naselja Ponikve do naselja Predstruge, kjer bo locirana čistilna naprava . Na območju obrtne cone se izvede sekundarni kanalizacijski sistem v ločeni izvedbi, ki bo potekal po severni in južni obodni cesti na katerega se navezujejo terciarni kanali, ki potekajo po prečnih napajalnih cestah. V kolikor bo povezovalni kolektor Ponikve – Predstruge s čistilno napravo v Predstrugah dograjen, se fekalna kanalizacija priključi na kolektor , v kolikor pa le ta ne bo izgrajen se ob južno vzhodnem delu obrtne cone izvede začasna čistilna naprava, ki mora zagotavljati izpuste v skladu z veljavno zakonodajo.
Meteorna kanalizacija – zbirni cevovod preseka 450 mm, priključni 200 in 300 mm. Felkalna kanalizacija primarni kanali preseka 250 mm, priključni kanali preseka 200 mm. Na mestih križanja, loma ali priključka drugih kanalov se izvede revizijske jaške preseka 100 mm na razdalji 50 m.
Vsi priklopi na na kanalizacijski sistem morajo zadostiti parametrom določenim za izpust v kanalizacijski sistem po zakonu o varstvu okolja in pravilnikom upravljalca.
Kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni izvedbi SBC, duktil, PVC ali tesal.
Meteorne vode se bodo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov, lovilcev olj in maščob izlivale v ponikovalnico.
Peskolovi na cestnih in ostalih tlakovanih površinah se izvedejo v preseku 450 mm z lovilno globino najmanj 750 mm in skupno globino 1500 mm. Peskolovi za vodo iz strešin se izvedejo z BC preseka 300 mm globine 1000 mm. Revizijski jaški se izvedejo v preseku 800 mm, na mestih vklapljanja drugih kanalov preseka 1000 mm, na razdalji največ 70 m. Klasični lovilci olj – separatorji ogljikovodikov so preseka 240 mm.
Trasa meteorne kanalizacije poteka vzporedno s traso fekalne kanalizacije.
Vrsta in profili cevi, objekti, revizijski jaški in odmiki od ostalih infrastrukturnih vodov bodo določeni s posebnim projektom za sanitarne in meteorne vode.
20. člen
Ogrevanje
Tehnični opis predvidenega stanja
Glede na to, da pričakujemo izgradnjo obrtne cone v večih fazah, se ogrevanje izvede individualno s kurilnim oljem ali plinom.
Ogrevanje objektov in sanitarne vode v njih se izvede za vsak objekt posebej, možna je tudi uporaba skupinskih kotlovnic in toplotnih postaj.
Za ogrevanje se kot energent lahko uporablja kurilno olje, utekočinjen plin ali biomasa – lesni odpadki. V primeru ogrevanja z lahkim kurilnim oljem mora biti cisterna v objektu, prostor pa oljetesen do višine, ki omogoča ulov celotne vsebine cisterne in z direktnim izhodom na prosto; kotlovnica mora biti od tega prostora ognjevarno ločena. Cisterna mora biti ustrezno odzračena, oljevodna instalacija mora biti položena v oljetesni kineti. Objekti in naprave morajo biti izvedeni skladno z določili pravilnika o spravljanju in shrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67).
V primeru plinskega ogrevanja se plinska cisterna postavi zunaj objekta, tako da ne bo predstavljala nevarnosti za ljudi in okolje, kakor tudi pod pogojem vizualnega maskiranja cisterne z intezivno obsaditvijo. Postavitev je ležeča, na točkovnih temeljih ali peščenem nasipu, minimalni odmik cisterne od objektov znaša 3 metre. Ob cisterni je potrebno zagotoviti sklenjen pas 0,60 m praznega prostora. V pasu 3 metre okoli prostora s cisterno ni dovoljeno instaliranje virov vžiga niti odlaganje vnetljivih materialov. Pokrovi eventualnih kanalizacijskih in drugih jaškov v oddaljenosti do 3 metre morajo biti plinotesne izvedbe. V primeru električne instalacije mora biti le-ta skladna s predpisi o električnih napravah na nadzemnih mestih, ogroženih z eksplozivnimi mešanicami; eventualni strelovod mora biti ustrezno izveden in ozemljen. Plinsko postajo je potrebno opremiti z ustreznimi opozorilnimi napisi. Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati tudi ostala določila pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 71/93).
Za potrebe biomase – lesnih odpadkov je potrebno urediti posebno deponijo. Le-ta mora biti nadkrita, ograjena in ustrezno tlakovana. Emisije in imisije v prostor morajo ustrezati zakonsko predpisanim določilom. Ogrevanje na biomaso – lesne odpadke je lahko individualno ali skupinsko – odvisno od interesa in zmogljivosti glede na količino biomase.
21. člen
Električna energija
Tehnični opis predvidenega stanja
Na območju zazidalnega načrta se predvidi izgradnja nove transformatorske postaje moči 700 kW, ki bo locirana ob južnem delu parkirišča za osebne avtomobile ob vzhodni obodni cesti in se bo vzankala v prestavljeni 20 KV daljnovod Ponikve–Predstruge. Prestavljeni daljnovod bo potekal po severnem robu južne dovozne poti in se na začetku in na koncu prestavitve – meje zazidave naveže na obstoječi daljnovod z dograditvijo z novima drogovoma.
Kolikor se izkažejo potrebe po večji moči, je možno vzankati še drugo transformatorsko postajo ob zahodnem delu dovozne ceste.
NN napajanje
Nizkonapetostni razvod napajanja bo potekal iz transformatorske postaje po zelenici severne in južne obodne ceste ter po zahodnem delu zelenice sredinske prečne napajalne ceste nazaj do transformatorske postaje.
Ves NN razvod bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z javno razsvetljavo.
Vsi detajli, prerezi, odmiki bodo določeni v elektro projektu.
22. člen
Javna razsvetljava
Tehnični opis predvidenega stanja
Novo prižigališče bo predvidoma v novi trafo postaji.
Javna razsvetljava bo potekala iz prižigališča ob novi TP po zelenici severne in južne obodne ceste ter po zahodnem delu zelenice sredinske prečne napajalne ceste nazaj do prižigališča v transformatorski postaji.
Ves razvod javne razsvetljave bo potekal v kabelski kanalizaciji skupaj z NN razvodom.
Izbrani bodo dvosistemski viri, ki omogočajo ob reducirani celonočni razsvetljavi enako stopnjo enakomernosti kot pri večerni. Avtomatsko se bo prižigala celonočna in večerna razsvetljava. Večerna razsvetljava bo del javne razsvetljave ob določenem času avtomatsko izključila.
Izbrati pa je potrebno svetilko, ki bo dovolj trpežna in odporna na vremenske in druge neprilike. Izbrana svetilka mora ustrezati tudi po svetlobnotehničnih karakteristikah.
23. člen
TT omrežje
Tehnični opis predvidenega stanja
Za potrebno število telefonskih priključkov se bo treba navezati na novi jašek, ki se bo napajal iz telefonske centrale Videm.
Telefonska kanalizacija po obrtni coni bo potekala iz jaška glavne kabelske kanalizacije ob regionalni cesti, čez regionalno cesto, ob robu izvozno-uvozne ceste in naprej po pločniku severne in južne obodne ceste, ter po zahodnem pločniku sredinske prečne napajalne ceste.
Ob izgradnji novih objektov se bo moralo dograditi tudi notranje telefonsko omrežje.
Ko bodo znane namembnosti posameznih prostorov in njihova razporeditev, se določi število potrebnih telefonskih priključkov in predvidi njihovo napajanje.
V času gradnje je potrebno zagotoviti nemoteno telefonsko povezavo.
Vse detajle, preseke, odmike se določi v projektu prestavitve telefonske kanalizacije, ki ga izvede upravljalec.
IX. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
24. člen
Varstvo pred hrupom, onesnaževanjem zraka in voda
Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je potrebno zagotoviti plinifikacijo celotnega zazidalnega območja ali ogrevanje z kurilnim oljem, ohranitev zelenih površin in zasaditev novih drevoredov ob glavnih notranjih cestah in parkiriščih. Za obrtne delavnice in storitveno dejavnost je potrebno pridobiti predhodno ekološko oceno.
V območju je potrebno upoštevati maksimalno dovoljen nivo hrupa 55 dB za dan in 45 dB za noč. Pri tem je potrebno upoštevati tudi uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Ohranjati je potrebno značilne biotope ob suhi strugi potoka z ureditvijo ograje ter kontrolo vodotokov.
V obrtni coni je lahko locirana le čista obrtna dejavnost, ki ne potrebuje tehnološke vode in iste ne onesnažuje. Upoštevati je potrebno probleme z oskrbo požarne vode. Območje ob suhi strugi je poplavno ogroženo pri visokih vodah Rašice, ki že sedaj ogroža cesto Rašica–Dobrepolje zaradi propusta pod železniško progo. Predvideni novi most na suhi strugi Rašice mora omogočati s svojo višinsko niveleto pretok najvišje računsko določene vode. Objekti morajo biti locirani izven poplavnih voda. Objekte je potrebno čim bolj prilagoditi terenu ter hortikulturno primerno urediti okolico.
Tehnološko onesnažene vode posameznih obratov (obrt, industrija) je pred iztokom v javni kanal potrebno očistiti do mere kot to zahteva upravljalec skupne čistilne naprave.
Uporabniki obrtne cone, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo razlivne ali razsipne snovi lahko to opravljajo le v nadkritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju ali razsutju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Vse obrtne dejavnosti, industrijski in drugi objekti morajo biti opremljeni s kontejnerji, tako da je možno sortiranje vseh vrst odpadkov. Za kontejnerje je potrebno zagotoviti reden odvoz odpadkov v za to določena odlagališča.
Varstvo pred požarom:
Pri industrijskih obratih, kjer obstoja velika nevarnost požara, je funkcionalne površine (utrjene) potrebno urediti tako, da se v primeru požara s posebnimi zaporami prepreči izliv požarne vode (ali drugih intervencijskih sredstev) v javni kanal ali odprti vodotok.
Hidrantno omrežje temelji na krožni vodovodni povezavi kompleksa iz katerih se izvede v skladu z elaboratom o požarni ogroženosti interna požarna mreža za posamezne objekte.
Na javnem hidrantnem omrežju se izvedejo nadzemni hidranti na oddaljenosti največ 80m. Vsak hidrant naj bo izveden v profilu najmanj Ø80mm in opremljen z zasunom. Interno hidrantno omrežje mora biti izvedeno preko merilnih mest.
Profili cevi za sekundarne vode, priključki ter interna hidrantna mreža bodo določeni s posebnim projektom za izgradnjo vodovoda, ki mora upoštevati predpisane odmike od ostalih infrastrukturnih vodov.
X. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
25. člen
Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine so
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine potrebno upoštevati navodila Ljubljanskega regionalnega ZVNKD. Ob ureditvi zelenih površin je potrebno uporabiti drevesno vegetacijo obstoječega gozda, tako da se posamezne cone umesti v gozdni prostor. Predvsem naj se ohrani pas gozda proti regionalni cesti tako, da se doseže manjši negativen vizualni vpliv cone v prostoru.
XI. PREHODNE DOLOČBE
26. člen
V območju zazidalnega načrta obrtne cone Predstruge, ki se ureja z zazidalnim načrtom so do dokončne realizacije dopustna:
– tekoča vzdrževalna dela na vseh objektih in napravah,
– vzdrževanje gozdnih poti in drugih ureditev in naprav namenjenih gozdarstvu,
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem preudarku,
– odstranitve objektov in naprav, ki so predvidene za rušenje,
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze,
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin,
– na območjih predvidenih za gradnjo novih objektov in ureditev ni dopustno izvajanje nikakršnih posegov, ki bi kakorkoli ovirali bodoče gradnje in ureditve,
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala maksimalno dovoljeno raven hrupa 55dB,
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo in drugimi merili in pogoji za urejanje tega območja.
XII. ZAPOREDNOST IZVAJANJA
27. člen
Zazidalni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno neodvisnih etapah
Novogradnje lahko potekajo neodvisno in na faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je potrebno predhodno izgraditi dovozno cesto z novim mostom. Ena etapa izgradnje mora obsegati vsaj en otok z vsemi obodnimi cestami in navezavo na dovozno cesto z urejeno infrastrukturo.
28. člen
Režim in začasna namembnost zemljišč
Ker gre za kompleksno ureditveno območje je le načeloma označena tudi etapnost izvajanja zazidalnega načrta. Kljub temu ni potrebno, da se celotni načrt izvede naenkrat, temveč se lahko izvaja postopoma in po potrebi po označenih zazidalnih poljih. Znotraj posameznega zazidalnega polja ni mogoča etapna gradnja, temveč je potrebno nameravani poseg izvesti naenkrat tako, da se pozida in komunalno ter prometno uredi celoten otok z dovozno in obodnimi cestami, pri zazidavi prvega otoka pa se mora obvezno zgraditi novi most ter glavna dovozna cesta.
XIII. TOLERANCE PRI GABARITIH
29. člen
Tolerance pri gabaritih, ki jih pri lokacijskem dovoljenju lahko dopusti upravni organ
Horizontalne gabarite za predvidene objekte določa gradbena črta. Odmiki objektov od gradbene črte in zamiki gradbene črte preko regulacijske niso dopustni. Pri dopolnilnih gradnjah se mora gradbena črta novih objektov prilagajati smeri in zamikom obstoječih objektov.
Vertikalni gabariti predvidenih objektov se prilagajajo celotni zasnovi nove zazidave. Gabariti za posamezne objekte so razvidni v grafičnem delu zazidalnega načrta.
XIV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje komunalne infrastrukture.
Izvajanje posameznih posegov in ureditev načrta spremlja strokovna organizacija, ki je izdelala zazidalni načrt.
31. člen
Pred izdajo lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti posebne strokovne podlage za vsako lokacijo posebej skladno z določili tega ZN. Investitor mora pridobiti PVO, ki mora biti pozitivna. V strokovne podlage je vnesti smernice in določila iz ekoloških presoj. Posebne strokovne podlage morajo biti pripravljene tako, da ni potrebno spreminjati ali dopolnjevati komunalnih vodov.
XV. KONČNE DOLOČBE
32. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Dobrepolje.
33. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcijska služba.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-1/97
Dobrepolje, dne 21. septembra 1999.
Župan
Občine Dobrepolje
Anton Jakopič l. r.

AAA Zlata odličnost