Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/1999 z dne 19. 11. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/1999 z dne 19. 11. 1999

Kazalo

4507. Poslovnik Občinskega sveta občine Kobilje, stran 13911.

Na podlagi 97. člena statuta Občine Kobilje (Uradni list RS, št. 94/99) je Občinski svet občine Kobilje na 5. redni seji dne 13. 9. 1999 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Kobilje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet z večino prisotnih članov.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
5. člen
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije v naslednjih petnajstih dneh.
6. člen
Do potrditve mandata župana vodi sejo župan, ki ima mandat.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikom – na predlog najmanj petih svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
7. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu.
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
1. Splošne določbe
8. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
9. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
10. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo.
11. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva, se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati mnenje v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
12. člen
Na vsaki redni seji sveta je predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov županu ali funkcionarjem občinske uprave, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti. Pobude lahko poda tudi skupina občanov.
13. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in dovolj razumljivo. V nasprotnem primeru župan na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
14. člen
Pri obravnavi vprašanja in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določite, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
15. člen
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Na dobljen odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
16. člen
Svetnik ima pravico dati pobudo županu, delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
17. člen
Pisno pobudo posreduje župan občinski upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko je bila pobuda dana.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora župan na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s seje sveta in delovnih teles
18. člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa, najpozneje do začetka seje.
19. člen
Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali.
O razlogih za odsotnost s sej sveta se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
21. člen
V okviru svojih pristojnosti občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali statut določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut, in kadar se za tajno glasovanje odloči večina navzočih članov. Nadzorni odbor, občinska volilna komisija in druge komisije sveta veljavno sklepajo, če je na njihovih sejah navzočih večina njihovih članov.
V. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
22. člen
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.
23. člen
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na predlog delovnega telesa, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petine članov sveta. Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če župan na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje sveta v roku pet dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
24. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče župan tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu in tajniku občine.
25. člen
Na seje sveta se lahko vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
26. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
27. člen
Seji sveta predseduje župan. Kadar je župan zadržan, predseduje seji sveta podžupan. Po pooblastilu župana lahko vodi posamezno sejo sveta podžupan, čeprav je župan na seji navzoč.
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti župan niti podžupan, vodi sejo član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi pa najstarejši član občinskega sveta.
28. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki niso na dnevnem redu.
29. člen
Seje občinskega sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z vabilom. Na seji se jim posreduje gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka prostor, ki mora biti ločen od prostora za člane občinskega sveta.
Če občan, ki spremlja sejo ali predstavnik sredstev javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
30. člen
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
31. člen
Ko župan začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Župan nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Župan obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
32. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se lahko na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, katerih predlagatelj je župan, se lahko na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
34. člen
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
35. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 10 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri županu priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 10 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
36. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga župan opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu župan lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vedenju in poteku seje, dolžini razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge, ki sodelujejo na seji sveta.
37. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda župan pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
38. člen
Ko župan ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Župan lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve župan določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
39. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
40. člen
Župan konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda.
3. Vzdrževanje reda na seji
41. člen
Za red na seji skrbi župan. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
42. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
43. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
44. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
45. člen
Župan lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši dnevni red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko župan odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
46. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sejo sveta prekine.
4. Odločanje
47. člen
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejni sobi.
48. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
49. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Svet sprejme odločitev s tajnim glasovanjem, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju.
50. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Župan po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
51. člen
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko posamezen svetnik glasuje »za« sprejem predlagane odločitve, »proti« ali pa glasuje »vzdržan«.
52. člen
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsedujočega ali petine članov sveta.
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta kliče po seznamu svetnike, vsak pa se izreče z besedo »za«, »proti« ali »vzdržan«.
53. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev »ZA« in »PROTI«. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
54. člen
Tajno glasovanje vodi župan s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli svet na predlog župana. Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik občine ali od njega imenovan delavec občinske uprave.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi župana, glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnice.
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
55. člen
Ko je glasovanje končano, župan in izvoljena svetnika ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
56. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno.
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla »za« njen sprejem.
57. člen
Svet lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsedujočega ali svetnika, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
5. Zapisnik seje sveta
58. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in tajnik občine.
59. člen
O delu na seji sveta se vodi magnetogram seje, ki se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom.
60. člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo, ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša navodila tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
61. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in, ki se hrani v občinski upravi.
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi določbami.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
62. člen
Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik občine.
Župan zagotavlja za zaposlenimi v upravi strokovna in administrativno-tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega sveta.
7. Delovna telesa sveta
63. člen
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije.
64. člen
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov, odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
65. člen
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu s programom dela sveta in na zahtevo sveta ali župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
66. člen
Svet sprejema naslednje akte:
– statut občine,
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
67. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa: temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev o občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
68. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
69. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
70. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna.
71. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
72. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
73. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
74. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
75. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališče do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. Postopek za sprejem odloka
76. člen
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo sveta ali 5% volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj županu.
77. člen
Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
78. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah osnutka odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
79. člen
Župan pošlje osnutek odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan osnutek odloka.
80. člen
Občinski svet razpravlja o osnutku odloka na dveh obravnavah.
Ob obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah odloka.
81. člen
Ob obravnavi osnutka odloka lahko svet sklene:
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) osnutka odloka,
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih osnutka odloka,
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih osnutka odloka.
Na koncu obravnave osnutka odloka lahko svet:
– odloči, da se opravi obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka,
– odloči, da se osnutek odloka ne sprejme.
82. člen
Če svet odloči, da se opravi obravnava predloga odloka, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se osnutek odloka ne sprejme, je postopek končan.
83. člen
V obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Amandma mora biti predložen predlagatelju najpozneje dva dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlagajo amandma najmanj trije člani sveta ali predlagatelj.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži.
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju.
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi predlagatelj.
84. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmaju.
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in prejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno-pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev.
Če ni mogoče pripraviti celotnega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
85. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
86. člen
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, odloči svet.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo osnutka odloka.
87. člen
Po hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
88. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
89. člen
Po postopku, kot velja za sprejem odloka, se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
5. Referendum
90. člen
Svet lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom referenduma.
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zakonodajni referendum.
91. člen
Svet lahko na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Posvetovalni referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini.
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
92. člen
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi na krajevno običajen način.
93. člen
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis referenduma.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
94. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči, ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
95. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
96. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina.
97. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
98. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta
99. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Kandidate za listo kandidatov lahko predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in člani sveta.
Če je kandidatov več, kot jih zahteva lista, se opravijo tajne volitve. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
3. Imenovanje podžupana
100. člen
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenuje podžupana na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov navzočih članov sveta.
4. Postopek za razrešitev
101. člen
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določeno za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
5. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
102. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana županu. Župan mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
VIII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
103. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
104. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, odloči župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
105. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in o njih izrazi svoje stališče in mnenje.
106. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi, poročajo o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za ne izvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
107. člen
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
108. člen
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta.
109. člen
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži župan objavo tega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
110. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi, mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
111. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
112. člen
Župan obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
113. člen
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
114. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
115. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. RAZLAGA POSLOVNIKA
116. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo župan. Če se župan glede razlage ne more odločiti, prekine sejo in naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.
XI. KONČNA DOLOČBA
117. člen
Ta poslovnik začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03-843/99
Kobilje, dne 13. novembra 1999.
Župan
Občine Kobilje
Pavel Nemet l. r.

AAA Zlata odličnost